Celjski tednik CELJE 20. JUNIJA 1958 CENA 15 DIN L. IX. STEV. 24 OLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA z VZTRAJNIM DELOM ZA ZGRADITEV NAŠE SOCIALISTIČNE DEŽELE, Z ZBOLJŠANJEM ŽIV- LJENJSKEGA STANDAR- DA NASIH DELOVNIH LJUDI, S POVEČANJEM DELOVNE STORILNOSTI IN DRUGIM, BOMO NAJ- BOLJE ODGOVORILI TI- STIM, KI NAS OBREKU- JEJO IN NAPADAJO. TITO Kakšna bo letošnja žetev? Da bi lahko pravilno ocenili se- danje stanje najvažnejših kmetijskih kultur dn dali oceno o letošnji žetvi, je potrebno najprej poudariti, da smo le- tos spomladi imeli izredno slabe vre- menske prilike. Ves maj ni bilo dežja, in to je pravzaprav doba, ko je deževje najbolj potrebno za pravilno rast kme- tijskih kultur. Redko katero leto je bilo tako neugodno glede vremena v času spomladanske setve. Zimska doba je bila nekaj časa daljša in prehod na spomlad je bil dokaj nagel, kar je ne- ugodno vplivalo na kmečka dela. Za- radi tega je bila spomladanska setev mesec dni bolj pozna. Kljub temu pa je bila kvalitetno izvršena, posejane so bile vse površ^ine izvzemši nekaj indu- strijskih kultur in hibridne koruze. Zaradi takih vremenskih prilik je pri- čakovati pri pšenici in ostalih belih žitih povprečen donos, nekaj pod po- vprečjem normalne letine. Zadnje de- ževje bo ugodno vplivalo na razvoj strniščnih žitaric, kar bo deloma tudi izboljšalo donos. Letošnje leto je hkrati poučno za vse kmetovalce. Povsod, kjer so obdelali zemljo s sodobno tehniko, uporabili kvalitetoo seme, dovolj umet- nega gnojila, kjer so setev pravočasno končali, je stanje posevkov kljub ne- ugodnemu vremenu dobro, ponekod celo odlično. V Vojvodini pričakujejo na kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih zadrugah, ki razpolagajo s sodobnimi tehničnimi sredstvi, povprečen donos pšenice preko 30mtc. na hektar, kar je skoraj trikrat več od dosedanjih po- vprečnih donosov. Posamezna kmetij- ska gospodarstva, ki so uporabila so- dobne metode obdelave zemlje, seme visokodonœnih vrst italijanske pšenice, pričakujejo donose tudi do 80 mtc. na (Nadaljevanje na 2. strani) IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA V LABINU RESNICA BO ZMAGALA V nedeljo je predsednik republike Ti- to govoril v Labinu pred več kot 50.000 prebivalci Istre, Hrvatskega in Sloven- skega Primorja na velikem zborovanju ob proslavi 150-letnice istrskih premo- govnikov, ki so najstarejši v državi. Pretežni del svojega govora je -posve- til srditi gonji, ki so jo začeli nekateri voditelji vzhodnoevropskih držav proti naši deželi in Zvezi komunistov po VII. kongresu. V začetku svojega govora je tovariš Tito poudaril, da bi človek mislil, da so sedanjo gonjo proti socialistični Jugo- slaviji povzročile nekatere teoretične formulacije v programu Zveze komuni- stov in v referatih na VII. kongresu. V resnici pa ni tako. »Glavni razlog za gonjo,« je dejal to- variš Tito, »je v tem, da nismo hoteli podpisati deklaracije dvanajstih dežel, sprejete v Moskvi lani v novembru, in da se nismo hoteli vključiti v tako ime- novani socialistični tabor, ker nasprotu- jemo razdelitvi sveta na tabore. To, da nismo podpisali deklaracije, sprejete v Moskvi, in da se nismo vključili v so- cialistični tabor, ne pomeni, da nismo za najboljše sodelovanje z vsemi socia- lističnimi deželami, marveč nasprotno, da smo za to sodelovanje na vseh tori- ščih. Toda v sedanjem napetem med- narodnem položaju menimo, da je ko- ristneje uveljaviti iionstruktivno miro- ljubno politiko skupaj z ostalimi miro- ljubnimi deželami, ki tu<7* ne pripadajo nobenemu bloku, kakor pa vključiti se v tabor in s tem še bolj zaostriti že ta- ko napeti položaj na svetu.« Dalje je tovariš Tito dejal, da so za- čeli to srdito in prav nič tovariško go- njo proti naši deželi s starimi metodami podtikanj in klevet. Citati iz programa in referatov na VII. kongresu, ki jih zdaj uporabljajo v tisku in govorih v vzhodnih deželah, zlasti na Kitajskem, so netočni in ponekod popačeni ali pa so jih tako vzeli iz besedila, da dajejo povsem napačno predstavo o naših gle- diščih. Nato je predsednik Tito citiral ne- kaj odlomkov iz svojega govora, ki se nanašajo na odnose z Ameriko zlasti glede dajanja pomoči in na jugoslovan- sko-sovjetske stike. Kljub temu, da so formulacije v citatih točne in jasne, da ni nikjer sledu o kakšni hvali ameri- ške ix>moči in ameriškega imperializma, o ignoriranju sovjetske ix>moči in nai- padih na Sovjetsko zvezo, so ti ljudje te namišljene in iz trte zvite trditve vzeli za povod, da na račun Zveze ko- munistov Jugoslavije uporabljajo naj- bolj grobe psovke in klevete. Nadalje je tovariš Tito dejal, da se ljudje, ki vodijo gonjo proti naši deželi, boje, da bi njihovi narodi ne izvedeli resnice. »Kar zadeva nas,« je dejal to- variš Tito, »objavljamo njihove stvari. Veste, da smo objavili celo resolucijo Informbiroja. Oni pa ne objavljajo na- ših stvari, ker se boje, da bi njihovi na- rodi izvedeli tisto, kar govorimo.« Ko dalje govori o tem, da so tokrat kitajski voditelji na čelu sovražne go- nje, je omenil med drugim pisanje ki- tajskega časnika »2en Min 2i Baoa« in drugih kitajskih listov, ki uporabljajo nezaslišane in sovražne psovke ter kle- vete proti državnemu in partijskemu vodstvu socialistične Jugoslavije. Ob tej priliki je predsednik Tito dejal: »Te psovke in klevete ponatiskujejo v so- vjetskem tisku in časnikih drugih ko- munističnih partij, kar je še bolj ža- lostno. S takšnim psovalnim slovarjem ti »marksisti« baje branijo čistost teo- retičnih misli Marxa, Engelsa in Leni- na. Ti trije pa bi se v grobu obrnili, če bi vedeli, kdo razlaga njihov nauk in kako.« (Nadaljevanje na 3. strani) KDO BO PRVI? KMEČKI PRAZNIK V PREBOLDU v LETOŠNJEM LETU JE BILO V CELJSKEM OKRAJU 2e VEC KMEČKIH PRAZNIKOV. TO JE LEPA OBLIKA PRAZNOVANJA KMEČKEGA DELA. TU SE ZBEREJO VSI ONI. KI SO ŽE IN ONI, KI ŠELE BODO DORASLI TRAKTORJEM, KOSAM IN GRABLJAM. ZBEREJO SE STARI IN MLADI, DA POMERIJO SVOJE MOČI JN ZNANJE. TUDI V PREBOLDU SO SE ODLOČILI ZA TAK KMEČKI PRAZNIK . . . ZE PRED DRUGO URO, KI JE BILA DOLOČENA ZA ZAČETEK TEKMOVANJA, SO SE PRIČELI ZBIRATI LJUDJE. PROSTOR JE BIL VELIK IN RAZGLEDEN, ZATO SO si ljudje poiskali svoje »razgledne položaje« povsod naokoli. po ovtoritvenem govoru, ki sta ga imela predsednik okrajnega odbora szdl^franc simonic in predsednik ozz franc lubej, se je tekmovanje na velikem in lepo okrašenem tekmovalnem prostoru je naenkrat postalo vse živo. ropotanje traktorjev. vpitje rediteljev in zvočniki so pritegnili vsakogar, čeprav si je izbral še tako primeren prostor 5лм9£^^9Ј^?У^о?Л^А?^Д,'^°'^0 tekmovanje traktorjev se je pričelo. Û^^ii^^^.À^Jlh9^,,^J4^^- kmetje in tudi kmetice so postajali od РОтУм^^^д^^п^улЖ^ l^hUJÍJP^'i nervozni. v začetku so molčali, pRÎHîÎ-t-f\ISjr^^^*^^y.J^^^^^^'^^j^^o navijati«. »jože, pritisni, daj daj Puvî"îiVcJ^ ^^^л7с.Јж^^^^О klicali in ljudje so komaj čakali kdo bo тRлi/"тl^^v^^л.^9У??'l^^^^J'^^^J^vo JE, da ni namen tekmovanja le hi- trost, temveč kvaliteta izvršenega dela, seveda to ni motilo ljudi da se ne bi »ogreli«. nic manj ni bilo pestro TEKMOVANTF icno nezadovoljstvo pokazalo in treba bo dolgoročnih ukrepov, novih posojil, od- pisov in investicij, če bodo ameriški trusti hoteli svoéo moč obdržati. Ljudje hočejo živeti in se vprašujejo, od kod ho tekel vir življenja. V tem pogledu je razveseljivo stališče italijanske vla- de, ki upa, »da bodo tudi druge za- hodne dežele uvidele koristnost po- globljenih gospodarskih stikov z Jugo- slavijo in da bodo pokazale ustrezno razumevanje za položaj, spoštujoč absolutno svobodo Jugoslavije pri for- muliranju njenih mednarodnih po- gledov in pri sprejemanju njenih odlo- čitev.« T. O. Potrošniku naj velja vsa skrb lani velik promet v trgovini. — delavsko upravljanje je uspešno le v večjih podjetjih. — vzroki gospodar- skega kriminala. — kritično stanje vajencev. — zani- vMANJE OBCIN za trgovino. — NAJVEČ JE bilo lani proda- neda industrijskega blaga. — asortiment kmetijskih pridelkov ni bil zadovoljiv. - zdrave misli, predlogi in sklepi komisij. — zbornica ne sme biti stanovska. tem- več družbena organizacija. Na rednem letnem občnem zboru Trgovinske zbornice za okraj Celje, ki je bil pred dnevi, so poročali in raz- pravljali o dosedanjih uspehih na po- dročju trgovine v celjskem okraju in o nalogah, ki čakajo zbornico in trgovsko mrežo v naslednjih letih. S stališča dohodkov lahko ocenimo trgbvino lansko leto sorazmerno ugod- no. Znatno so se zaradi tega povečali skladi in tudi dohodki zaposlenih v tr- govini. Lani so torej instrumenti v tr- govini delovali v smeri večje konsoli- dacije trgovskega kadra, boljše tehnič- ne opremljenosti in razširitve omrežja. Svobodnejše razpolaganje z dohodki je pomenilo za trgovska podjetja pre- cejšnjo preizkušnjo v pogledu gospo- darnosti. Pri tem pa so nekatera pod- jetja šla predaleč, ker so pretirano po- večala osebne prejemke. Vloga delavskega upravljanja je pri- šla do izraza le v tistih trgovinah, kjer je zadostno število zaposlenih, v manj- ših trgovinah pa ni opaziti napredka v delavskem upravljanju. V teh trgovi- nah je tudi niz drugih slabosti, ki go- vore v prid ustanavljanja organizacijsko večjih in rentabilne j ših trgovin. Številni so primeri, da celo vodilne osebe v teh trgovinah ne poznajo niti predpisov in se ne izobražujejo. Družbeno, nadzor- stvo, ki bi se moralo uveljaviti preko potrošniških svetov in stanovanjskih skupnosti, pa je šele v začetni fazi m ne more odtehtati pomanjkljivosti de- lavskega upravljanja v manjših trgo- vinah. Tudi lani je bilo nekaj izrazitih pri- merov gospodarskega kriminala v trgo- vini, kar je zameglilo prizadevanja in uspehe vseh dobrih kolektivov in po- sameznikov, ki se pri delu trudijo. Po- rajajoči se gospodarski krimánal je vse- kakor posledica pomanjkljive kadrov- ske politike, največ pa nezadostnega opozarjanja ljudi na napake in prešdb- ke službe inšpekcijskih organov. Več bi bilo treba storit; tudi za iz- obrazbo in vzgojo vajencev, ki so v svoji mladosti izpostavljeni najrazlič- nejšim škodljivim vplivom. Šola jim ne more nuditi vsega in so prav sindi- kalne podružnice poklicane, da ustvar- jajo lik sodobnega trgovca. Kritično pa je tudi materialno stanje nekaterih va- jencev. Bili so primeri, da so trgovska podjetja delila štiri in več plač, njihovi vajenci pa niso prejeli ničesar ali zelo malo. So tudi primeri, da je nekaj va- jencev celo podhranjenih in živijo v silno težkih pogojih. Občinski odbori so se lani začeli bolj zanimati za probleme trgovine, kar je prišlo najbolj do izraza pri reševanju investicijskih vprašanj. Koristno pa bi bilo, da bi občinski organi spremljali formiranje cen in ugotavljali njihovo gibanje. Lani je bilo ustvarjenega preko 72% prometa z industrijskim blagom. Ta od- nos je z gledišča družbenega standarda vsekakor pozitiven in kaže na povečan dohodek prebivalstva. Na povečan pro- met pa so brez dvoma vplivali tudi po- trošniški krediti, ki so lani ob koncu leta porasli za polnih 62% v primerjavi z začetkom lanskega leta. Tudi storil- nost se je lani v trgovini na malo dvignila za 20%, v trgovini na veliko pa za 16%. Asortimenti industrijskega blaga so bili lani pestrejši, vendar je še vedno čutiti pomanjkanje nekaterih gospo- dinjskih predmetov, artiklov lesne ga- lanterije in nekaterih vrst tekstilnega blaga. Največjo težavo pa je vseskozi predstavljal asortiment kmetijskih pri- delkov, ki ni bil zadovoljiv ne po koli- čini, kakovosti in ne po ceni. Razprava občnega zbora je potekala v štirih komisijah. V komisiji za fi- nančna vprašanja in tarifno politiko je bila izražena pametna misel, naj bi se sredstva iz trgovin stekala v en sklad, od koder bi se lahko bolj načrtno tro- sila. V tej komisiji je bua izražena tudi zahteva, naj bi letos uredili tarifna vprašanja v trgovini, da se prepreči fluktuacija kadrov in naj bi se uvedel tudi sistem normiranja. Dobra je tudi zamisel, da bi naj potrošniški sveti, ko bodo začeli poslovati, skupaj s trgovino določUi višino udeležbe potrošnikov pri razdeljevanju dohodkov. Ta dohodek bi pa lahko potrošniki po lastni želji od- stopili trgovini za investicije. Komisija za družbeno iLpravljanje je predvsem poudarila potrebo za čim hitrejše ustanavljanje potrošniških sve- tov, ki bi bili v korist tudi trgovini;, saj bodo iznašali tudi probleme trgovine na zborih volivcev in tako ne bo več toliko pavšalnih kritik, ki so doslej pa- dale na trgovino. Komisija za napredek trgovine in in- vesticije meni, da bi naj trgovska pod- jetja pripravila načrte in investicijske programe za rekonstrukcijo, da bi lah- ko pravočasno začeli z deli, čim bodo na razpolago deriama sredstva. V raz- pravi se je uvelj"^avila tudi misel, naj bi grosistična podjetja živilske stroke za- čela embalirati blago, trgovine na drob- no pa bi büo treba opremiti s hladil- niki, silosi za olje in raznimi strojčki za manipulacijo. V novih naseljih naj bi gradili tipizirane trgovine, ki bi se lahko tudi tipizirano opremile. Najem- nina od trgovskih lokalov naj bi se po mnenju te komisije delila. Del najem- nine naj bi šel v stanovanjski sklad kot doslej, preostali del pa v poseben sklad za investicije v trgovini. Menijo, da bi bilo koristno tudi v nekdanjih zaseb- nih lokalih zastarelo opremo izločiti in opremiti take trgovine s sodobnim inventarjem, vse trgovine z živili pa bi morale preskrbeti vsem prodajalcem bele delovne plašče. V tej komisiji so bili še mnenja, da bi naj v Celju čim prej ustanovili servisne delavnice za po- pravilo gospodinjskih strojev in apa- ratov, dalje naj bi tekstilna industrija deklarirala svoje izdelke z navedbo vseh potrebnih podatkov o sestavi, trajnosti, barvi itd., in končno naj bi Svet za šol- stvo pri okraju sestavil seznam vseh knjiig za šole. V komisiji za odkup je omembe vre- den sklep, da bodo organizirali odkup živine le preko zadružnih dogonov, red- ni sejmi pa naj bi se ukinili. Dalje so predlagali naj bi se trgovinam na drob- no v izjemnih primerih dovolil nakup kmetijskih pridelkov neposredno pri proizvajalcih. Izrazili so željo, da bi proizvajalci umetna gnojdla boljše pa- kirali, da se ne bi razsipala ter da bi se naj za vsak artikel kmetijske pro- izvodnje določu tudi način odkupa. Predsednik OO SZDL v Celju, tov. Franc Simonie, kii je tudi sodeloval v razpravi, pa je uvodoma pohvalil do- sedanje delo zbornice ter poudaril, da bo zbornica z novim zakonom o zdru- ževanju prevzela določene upravne funkcije in zaradi tega bo morala po- globiti svoje delo. To pomeni, je dejal tov. Simonie, da zbornica ne more biti stanovska organizacija, ampak le druž- bena organizacija, ki bo izvajala svoje naloge v skladu in s pomočjo političnih oi'ganizacij in ljudskih odborov. Na občnem zboru so izvolili 25-član- ski unravni odbor, med njimi je 5 pred- stavnikov družbene skupnosti, ki jih je imenoval okrajni odbor, za predsednica pa so ponovno izvolili tov. Marjana Učakarja. -ma- si«.ie «o^ov. porazno Najbrž se prebivalci Celja in okolice niti ne zavedajo, da so v smrtni nevar- nosti, ko se vozijo ali pešačijo po neka- terih celjskih mostovih. Predvsem je v kritičnem stanju pet celjskih mostov: leseni most čez Voglajno ob začetku Teharske ceste, most pri Joštovem mlinu v Medlogu, savinjski most pri apneniku Pečovnik. V Storah pa leseni most preko Voglajne pod Godčevo hišo ter leseni most pri železarni Store. Ti mostovi so predvsem dotrajani in- zahtevajo najnujnejše popravilo in ob- nove. Za popravilo vseh mostov v celj- ski občini je iz proračunaskih sredstev odobrenih komaj 3 milijone din (s temi sredstvi ne bi krili niti 10 odstotkov potreb!), bi pa samo za teh 5 mostov, ki so nujno potrebni obnove, rabili pre- ko 20 milijonov din. Oddelek za gradnje in komunalo pri celjski občini je resno zaskrbljen, kje bomo dobili ta sredstva, saj obnova na- štetih mostov ne dopušča nobenega od- loga več. Dokler se sredstva za obnovo teh mostov ne bodo našla, je Svet za gradnje in komunalne zadeve bil pri- moran sprejeti sklep, da se most pri Joštovem mlinu sploh zapre, most čez Voglajno ob Teharski cesti pa se omeji samo za pešce in lažja vozila — kami- oni, avtobusi in vsa vprežna vozila (pre- ko 3 ton obremenitve) pa do nadaljnega ne bodo smela voziti po tem mostu. Most pri Joštovem mlinu — ki je v najbolj kritičnem stanju od vseh na- vedenih mostov — koristita v glavnem samo Mlinsko podjetje in Avtoobnova. ; Prav bi bilo zato, da bi omenjeni pod-' jetji vsaj nekaj prispevali za obnovo tega rnostu. Gradnja lesenega mostu je precej draga, doba trajanja pa razmeroma kratka. Na seji Sveta za gradnje in ko- munalne zadeve je ob tem vprašanju s strani članov sveta padel umesten predlog, naj bi tudi za mostove mehek les impregnirali, kot ga impregniraj o za železniške pragove. Doba trajanja se v tem primeru podaljša vsaj za 10 let, če že ne več. Kazalo bi, da bi graditelj in investitor gradnje mostov razmislil o tem vprašanju. Problem celjskih mostov bo treba re- šiti. Svet za gradnjo bo zato celotno problematiko predložil v obravnavo obema zboroma ljudskega odbora. Kakšna bo letošnja žetev (Nadaljevanje s 1. strani) hektar, kar je skoraj osemkrat več od povprečnih donosov pri nas. Koruza, čeprav je bila nekaj pozneje zasejana, na splošno dobro kaže. Po- slednje deževje je omogočilo, da se pra- vUno razvija. Kot sedaj kaže, lahko z optimizmom gledamo in pričakujemo dober pridelek te najvažnejše in na- sploh razprostranjene kmetijske kul- ture v naši državi. Glede industrijskih kultur je potreb- no predvsem podčrtati, da ni bil iz- polnjen plan spomladanske setve slad- korne repe, sončnic, soje in ricinusa. Razen tega je stanje teh kultur srednje. Predvsem je pričakovati izpad sladkor- ne pese. Z njo so zasejane manjše po- vršine kot lani, razen tega pa so jo na- padli rastlinski škodljivci, ki so tej kul- turi letos prizadejali veliko škodo. Sadje, tudi tisto, ki je napram mrazu občutljivo, v glavnem dobro kaže. Spo- mladanski mraz pa je občutno prizar- dejal mandlje, breskve in marelice. Za- radi neugodnih prilik ob cvetenju in naglih nizkih temperatur bo letošnji pridelek breskev in marelic manjši od lanskega. Cešplja, ki je v Jugoslaviji najbolj razširjena, dobro kaže. V ko- likor ne bo do zorenja kakšnih nepri- lik, je pričakovati dober pridelek. Ja- bolke in hruške prav tako dobro ka- žejo, kljub temu, da je v maju zaradi sušnih dni dokaj plodov odpadlo. Lahko torej trdimo, da bo letošnja žetev, kljub neugodnim vremenskim prilikam na nivoju povprečne rodne le- tele. S.S. Časi se menjajo, Krupp pa ostane Človek: Pr*testiraai. Gospodarstvo v prvih mesecih letošnjega leta Gospodarski položaj je v prvih štirih mesecih letošnjega leta na splošno zadovoljiv. Glede naporov je bila gospodarska aktivnost v teh mesecih usmerjena v tri smeri. Prvič, obdržati večletni vzpon in- dustrijske proizvodnje in napra- viti, kar je možno, da bo letošnja letina vsaj povprečna. Drugič, vzpostaviti ravnotežje na tržišču, da se skupna potrošnja vskladi s proizvodnjo, odnosno s pritokom blaga in uslug na tržišče. Tretjič, povečati izvoz do maksimuma, vendar brez škode za notranji trg, tako da se zmanjša deficit v zu- nanji trgovini. Lani je industrija proizvedla dvakrat več blaga v primerjavi z letom 1947. Konec aprila letos pa je industrija proizvedla za 14% več blaga kot v istem razdobju lani. Letošnji družbeni načrt predvideva povečanje industrij- ske proizvodnje za 11% v odnosu na lansko leto. Proizvodnja se je v enaki meri dvignila tudi v ma- ju. Takšen stabilen razvoj indu- strijske proizvodnje pomeni naj- večji uspeh jugoslovanskega go- spodarstva in najbolj siguren vo- za stabilizacijo tržišča. To nam vliva polno optimizma, da bodo naše tovarne leta 1961 dale na trg 68% več blaga kot leta 1956, odnosno petkrat več blaga kot le-* ta 1939. Kmetijska proizvodnja je lani narasla za 50% v primerjavi z le- tom 1947 ali za 34% v primerjavi s predlanskim letom. Letošnja le- tina bo brez dvoma slabša od lan- ske, vendar je verjetno, da bo zadnje deževje pripomoglo vsaj do povprečne letine. Izvoz kmetijskih pridelkov je deloma omejen. Letošnji družbeni načrt pa predvideva, da bomo uvozili za tri milijarde din več blaga kot lani in ta načrt se že realizira. Tudi produktivnost dela se je dvignila za 9%. Po nepopolnih po- datkih je priliv blaga na tržišče v prvih treh mesecih letošnjega le- ta za 20% večji od priliva v istem razdobju lani. V aprilu in maju je bil priliv blaga na tržišče približ- no na isti višini. Vendar vrednost in količina bla- ga ter uslug ni odvisna le od pri- liva, temveč od dohodkov prebi- valcev, investicijskih in proračun- skih skladov. Dohodki prebivalcev so v apri- lu ostali na dosedanjem dokaj vi- sokem nivoju. To je za gospodar- stvo značilno že nekaj let. V prvih štirih mesecih so bili dohodki prebivalcev za 19% višji kot v v istem razdobju lani, odnosno za 47% višji kot v prvem četrtletju leta 1956. Plačni sklad delavcev in uslužbencev je narasel za 20%, toda povečala se je tudi zaposle- nost za 9% in za toliko tudi živ- ljenjski stroški in so zaradi tega realne plače delavcev in uslužben- cev povečane le za 4%, Takšno zboljšanje življenjske ravni je v skladu z dejanskimi možnostmi pri nas in zaradi tega ni nevar- nosti, da bi se pokolebalo ravno- težje na trgu. Toda resen problem je na vasi, kjer so se dohodki kmečkega prebivalstva povečali za polnih 28%. Čeprav so kmetoval- ci letos prodali več pridelkov kot lani, drži dejstvo, da so v kmetij- stvu ustvarjeni nerealno visoki do- hodki zaradi višjih cen kmetijskih pridelkov. Denar se na ta način preliva iz mesta na vas, v škodo življenjskega standarda mestnih prebivalcev, in tu je vzrok delne nestabilnosti na trgu. Cene industrijskih proizvodov pa so se medtem v aprilu stabili- zirale in zaustavljen je porast od- kupnih cen kmetijskih pridelkov. To je važna in ugodna okolnost, kar se že kaže v tem, da so zaloge nekaterih predmetov v industriji in trgovini začele rasti. Zadovoljivo stanje v gospodar- stvu je v glavnem rezultat večje proizvodnje in seveda podvzetih ukrepov za stabilizacijo. Teh ukrepov je mnc^o, najvažnejši med njimi so kontrola in evidenca cen, uredba o odnosih in razde- litvi osebnih dohodkov v gospo- darskih organizacijah, posebni ukrepi za omejitev in usmerjanje investicijske potrošnje, dalje vrsta ukrepov za usmerjanje do- hodkov kmetovaleev v meje, ki so v skladu s proizvodnje, produk- tivnostjo in količino pridelkov na trgu. Vse to, večja proizvodnja in ukrepi, je vplivalo, da je postalo v začetku drugega tromesečja tržišče stabilnejše. Potrebno je le, da bodo te ukrepe in tiste, ki še pridejo, v praksi izvajali vsi — podjetja, občine, zbondce, zadruž- ne organizacije itd> Kajti le tako bomo lahko ustvarili osnovni eko- m«msk»-f»«Utičnl cilj — tzbolgša- nje življenjskega standarda. V. P. 20. JUNIJA — STEV. 24 Ohraniti ugled in izpolniti predvideni načrt UTRINKI Z OBČNEGA ZBORA OZZ (Nadaljevanje s 1. strani) le malo zadrug, ki nimajo strokovno in politično usposobljenih upravnikov, zelo razveseljiv. Tako v referatih kot v razpravi je bilo veliko govora o mehanizaciji. Pred- vsem pa o tem. kako bi našo kmetijsko mehanizacijo čim bolje izkoristili, kako bi obdelali z njo čim več kmetijskih po- vršin, kako bi organizirali strojne od- seke. Nadalje so govorili o pomanjkanju raznih strojnih priključkov, o potrebi po novih traktorjih, predvsem za Sa- vinjsko dolino itd. Veliko so govorili tudi o umetnih gnojilih, semenski službi in zaščitnih sredstvih. Zadružniki so bili mnenja, da je umetnih gnojil običajno premalo, ali pa prihajajo prepozno, direktor »Ag- roservisa« tov. Turk pa je oporekal to trditev in dejal, da zadruge ne naročajo pravočasno umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Nekateri zastoji nastajajo tudi zavoljo občasnega pomanjkanja deviz, veliko krivde pa je tudi na strani do- mače industrije. Lep napredek smo v okraju dosegli ' na področju večjega hektarskega do- nosa. V naših krajih smo pri pšenici, koruzi in krompirju dosegli zelo lepe rezultate. Toda na področju žit in ko- ruze nas precej prehitevajo vojvodinski zadružniki in bo le-tem treba vneto slediti. Ko je govoril o raznih skupnostih, predvsem sadjarskih, je tov. Lubej po- vedal, da so se pri življenju obdržale tiste skupnosti, ki so bile organizirane na zdravi gospodarski in politični osno- vi. Vse druge so, in tako je tudi prav, prenehale životariti. Plan petletnega razvoja v kmetijstvu narekuje pri vseh kmetijskih panogah velik porast proizvodnje, prav tako tudi v živinoreji. Ko je tov. Lubej razprav- ljal o vprašanju živinoreje pri nas, je navezal na to panogo tudi letošnji pro- blem suše, ki je močno zmanjšala pri- delek krme. V razpravi so nato govorili o tem, kako bi nastalo škodo nadome- stili. Nekaj je-bilo pesimistov, ki so predvidevali zmanjšanje staleža živine, drugi so trdili, da bo le s skrajnimi na- pori mogoče stanje živine obdržati, medtem ko so nekateri razpravljali celo o tem, da bi bilo dobro izboljšati šte- vilčno in kvalitetno stanje živine tako, da bi odkupili živali tam, kjer je suša najhuje prizadela krmno bazo. Razpra- va je pokazala, da ne moremo ostati pri sedanjem stanju, še manj pa smemo misliti na zmanjšanje števila živine, kajti pred nami je plan, ki mu je treba zadostiti. Kot za vse ostale panoge kme- tijstva, tako so na občnem zboru tudi za to področje predlagali konkretne ukrepe. Gradnja vaških silosov, sejanje krmnih rastlin na račim nedonosnih kultur kot je ajda in podobno, maksi- Tnalno izkoriščanje paše v jeseni, močna krmila — vse to lahko pomaga prebro- diti izpad pridelka krme za potrebe tre- nutnega stanja in predvideno poveča- nje. V razpravi, ki je poročilom sledila, so poleg zadružnikov sodelovali tudi gostje. Kot smo že povedali, so zadruž- niki razpravljali zelo živahno in dali vrsto zelo koristnih in dragocenih pred- logov. Vse te predloge, ki bodo vklju- čeni v sklepe, bodo zadružniki obrav- navali po zadrugah, ko bodo razprav- ljali o petletnem načrtu za razvoj kme- tijstva. Poleg številnih drugih predlogov so sprejeli tudi sklep, da se sme OZZ v primeru potrebe zadolžiti za investicije v višini 100 milijonov dinarjev, za nova obratna sredstva pa v višini 10 mili- jonov. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor, ki šteje 23 članov in ga vodi spet tov. Franc Lubej. Prav tako so izvolili nov okrajni odbor žena za- družnic, okrajni odbor mladih zadruž- nikov, nov nadzorni odbor in častno razsodišče. Franc Leskošek-Luka: VEC OPTI- MIZMA IN ZAVESTNE ODLOČNOSTI V uvodu svojega govora je član Iz- vršnega komiteja ZKJ in podpredsed- nik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Leskošek-Luka pohvalil delo zadružnih organizacij v našem okraju. — Naše zadruge so vedno bolj čvrste in resnično napredne, kar se odraža ne samo v boju za večje pridelke, temveč tudi na področju ustvarjanja noinh, so- cialističnih odnosov na vasi. Svoje besede je navezal tudi na govor maršala Tita in poudaril, da v sedanji mednarodni situaciji naša domovina od kmetijstva pričakuje, da v polni meri izpo'ni pričakovanja. Naša domovina mora v pogledu agrarnih pridelkov v čim l:rajšem času postati popolnoma samosioina in se mora uvrstiti tudi med ázvoznil'e poljedeljskega blaga še z veliko večjimi količinami. Nato je priporočal, da bi pri obrav- navanju kmetijskih nalog in odnosov morali hiti pristopnejši, enostavnejši in razumljiv e j ši. Kmet mora vedeti kaj hočemo, kako mu želimo pomagati in kaj od njega pričakujemo. V koopera- ciji ne sme videti neke tajinstvenosti ali celo grožnje. Treba mu je vse to tako predočiti kot je res, v njegoviera jeziku, pa se ne ho več obotavljal. Ko je govoril o kadrih je dejal, da je najvažnejši tisti del strokovnega kad- ra, ki bo pomagal povečati proizvodnjo. Več blaga, je dejal, več skrbi, da bo kmet pridelal koristne pridelke in da jih bo s pomočnjo zadruge tudi res lahko prodal, pa ne bo nobenih težav. MoČ7io se je zavzel za realne odnose v zadrugah, ki naj temeljijo na strogi gospodarski podlagi v korist к7џе1а in zadruge. Zadruge, ki imajo nekako vse- bino »kmečke samopomoči«, ne morejo več ostati pri tem načinu dela. Ko je govoril o odkupih, je dejal, da bi pomanjkanje skladišč ne smelo biti povod za slab pritok poljskih pridelkov na trg. Skladišča so draga, kmetje pa imajo dobre kleti. Odkup bi moral biti s pogodbami urejen. Za dobro blago ob predvidenem času, dobra cena. Za- druga mora odkupiti od kmeta njegove pridelke. In to ne samo tiste, ki so ko- njunkturni. Vse po vrsti mora zadruga odkupiti. Ce pa posamezni pridelki ne gredo tako gladko v prodajo, mora za- druga z nasveti in propagando ter s po- močjo mehanizacije in agrohetničnih pripomočkov navajati kmeta, da bo sa- dil in sejal tisto, kar bo njemu in za- drugi več vrglo. Kar se tiče suše in drugih nepredvi- denih težav in ovir, je tov. Leskošek priporočal več optimizma. — V razpravi sem slišal, je dejal, da so med vami optimisti in pesimisti. Za pesimizem pri nas ni prostora niti časa. Ne samo, da moramo nadoknaditi iz- gubljeno, doseči je treba več. Človek se mora znati boriti proti naravnim nezgodam. Na koncu je omenil še zakon o ra- cionalnem izkoriščanju zemljišč. — Nihče ne oporeka kmetu, da ni lastnik svoje zemlje. Lahko dela z njo kar hoče. Lahko jo proda ali zapusti komurkoli. Toda če na njegovi zemlji ne zraste nič ali pa premalo, ne more biti družbi vseeno. Zemlja mora roditi. Ce kmet zaradi malomarnosti ne obdela zemlje, naj jo. obdela kdo drug, njemu pač naj ostane tisto, kar je zemlja brez v^loženega dela vredna. To pa ni veliko. — Več optimizma, več zavesti, načr- tovanja in odločnosti, to je potrebno vsaki družbi, ki hoče doseči napredek, je zaključil tov. Leskošek. Tov. Jože Ingolič: POHVALITI VAS MORAM, DA STE NAJBOLJŠI V SLO- VENIJI Predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Ingolič je v svojem go- voru pohvalil delo zadružnih organiza- cij v celjskem okraju ter dejal, da je okraj na tem področju med najboljšimi v Sloveniji. Vzroke v tem je tov. Ingolič poiskal v tem, da se za probleme kmetijstva v našem okraju zanimajo, da za napredek kmetijstva delajo in sodelujejo vse po- litične organizacije od Zveze komuni- stov, preko Socialistične zveze, pa tja do Zveze borcev, mladinske organizaci- je, raznih združenj itd. Zahvalil se je tudi Inštitutu za hmeljarstvo za iz- datno pomoč, poudaril važnost plani- ranja in na koncu govoril tudi o za- konskih merah proti tistim, ki bi zem- lje ne obdelali tako kot je treba. Tov. Franc Simonie: OD VSAKEGA ZAHTEVAJTE POMOC IN SODELO- VANJE Predsednik Okrajnega odbora SZÇL tov. Franc Simonie je izrazil zadovolj- stvo nad uspehi zadružnih organizacij in nad dejstvom, da so le-te bile deležne pohvale Glavne zadružne zveze, nato pa je priporočal navzočim delegatom, da v agitaciji, ki jo narekuje petletni načrt stopijo pred naše kmečko pre- bivalstvo odkrito in z razumljivim je- zikom. — Dostikrat precenjujemo tiste ma- lenkostne sile, ki bi nam utegnile na- sprotovati. Naši ljudje so nas že dosti- krat presenetili (konkretno ob zadnjjh volitvah), da so dojemljivi, da si želijo sodelovanja in napredka na vseh pod- ročjih. Priporočil je zadružnim aktivistom, da se v polni meri naslonijo na vse politične organizacije na vasi, pa naj bo to Zveza komunistov. Socialistična ¿veza ali katera druga organizacija. Vse so dolžne delati na tem področju. Poskrbeti pa bo treba, da bodo tu3i delovnji ljudje mest in industrijskih središč podrobneje seznanjeni z nalo- gami in cilji kmečkih predelov. Pri tem se ni treba zadovoljiti samo z vabili in prošnjami. Zahtevati in ter- jati je treba vsestransko pomoč, zlasti pa s strani komunistov, ki morajo skr- beti za uspešen razvoj vseh področij našega družbenega življenja. Tov. Riko Jerman: CiM DLJE OD ADMINISTRATIVNOSTI PRI IZVA- JANJU PLANA Predsednik okraja tov. Riko Jerman je govoril predvsem o planskih nalogah v kmetijstvu. V okviru občinskih pla- nov, bodo zadruge v polni meri pri- spevale svoj delež. Zato je nujno po- trebno, da vse zadružne organizacije temeljito pripravijo svoje lastne načrte, ki naj bodo vsklajeni z občinskimi. Cim več bo pri tem konkretnega dela, tem manj nevarnosti bo, da bi se ti načrti izrodili v administrativne listine. Ce bodo načrti dodobra prediskutirani, če bo pri sestavljanju le-teh sodelovalo čim več ljudi, potem se ni treba bati, da bi izvajanje tega plana kakorkoli zašlo v administrativne in neživljenjske oblike. Omenil je tudi svojo skrb nad dej- stvom, da zadruge premalo sodelujejo pri urejevanju vodnogospodarskih de- lih, da so njihovi minimalni prispevki k okvirnemu reševanju teh problemov pogosto izostali. Na koncu je tov. Jerman priporočil zadružnim organizacijam, predvsem pa ženam in mladini, da se zavzema za kulturnejšo ureditev vasi, ki naj bo zunanji odraz napredka, ki vse bolj prodira na podeželje. Resnica bo zmagala (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je predsednik Tito dalje govoril o govoru Hruščeva na VII. kongresu Ko- munistične partije Bolgarije, v katerem ni napadel samo jugoslovanskih vodi- teljev, marveč tudi naše narode, je med drugim dejal: »Tovariš Hruščev dosti- krat ponavlja, da socializma ni moč graditi na ameriški pšenici. Menim, da lahko to dela, kdor zna, kdor pa ne zna. ne more graditi socializma niti na lastni pšenici. Tovariš Hruščev je rekel v svo- jem govoru, da živimo òd^ miloščine, ki jo dobivamo od »imperialističnih dežel v obliki nekurantnega blaga.« 1. Naše ljudstvo ne živi od miloščine nikogar, marveč si samo silno prizadeva, da si ustvari boljše življenje. 2. 2e prej sem rekel, zakaj moramo še sedaj delno dobivati neko pomoč v obliki dolgoročnih kreditov, toda ne brezplačno. 3. Ameriška pšenica, bombaž in mast niso nobeno nekurantno blago, marveč živila, po katerih je na svetovnih trgih veliko povpraševanje. Ameriška pšenica, mimogrede rečeno, ni mc slabša od so- vjetske — ki je ne doliivamo, kar velja tudi za ostalo blago. Vse to so za nas zelo dobre in na sve- tu cenjene in koristne stvari, ker nam omogočajo, da laže premagujemo teža- ve, ki nam jih. žal, povzročajo tisti, ki bi nam morali pomagati nadomestiti škodo, ki so nam jo prizadejali leta 1948 do 1953 z gospodarsko blokado in politčnim pritiskom.« Na kraju svojega govora je tovariš Tito med drugim poudaril, da zgodovin- skih dejstev ni moč zamolčati — zgodo- vino Stalinovega pritiska na nas noče- mo potvai'jati. Kljub temu pa naši na- rodi ne goje nobene mržnje do narodov Sovjetske zveze, kakor tudi ne do no- benega drugega naroda na svetu. Na kraju je predsednik Tito dejal, da bodo te lažne obdolžitve škodovale tudi njim samim, kajti na koncu bo resnica spet zmagala. Dejal je: »Zaradi te gonje ne bomo krenili s poti graditve socializma. Mi bomo znali perbresti tu- di te nove težave, znali bomo (rfiraniti neomadeževano zastavo Marxa, Engelsa in Lenina, ki smo jo tudi v minulosti častno nosili skozi vse viharje in napa- de ol vseh strani.« Zdravstvena postaja štore razpi- suje delovno desto 2 bolničark. Pogoj: potrebna strokovna izo- l)razba in praksa v ambulantno- polikliničnem dolu. Prijave poslati na naslov: •Upravni odbor Zdravstvene po- staje Štore Znanca Koloradski hrošč: »Pozdravljen kolega, kako si kaj?« Koloradski referent: »Odlično«. Koloradski hrošč: »Jaz tudi«. -^^' Stanovanjske skupnosti nepogrešljiv sodelavec komun manjše ali vec je stanovanjske skupnosti? Pod predsedstvom tovariša Alojza Napreta, predsednika Sveta za stano- vanjske zadeve, so pretekli teden člani sveta zelo podrobno in vestno obrav- navali vprašanje organizacije stano- vanjske skupnosti v celjski občini. Po- drobno so obravnavali prednosti večjih ter prednosti manjših stanovanjskih skupnosti. Seveda bo končna odločitev terjala še vsestranske razprave, pred- vsem pa bo treba upoštevati predloge zborov volivcev. Da bi stanovanjske skupnosti čim bolj prilagodili funkciji razširjene družine, je treba stremeti za čim manjšimi sta- novanjskimi skupnostmi. Toda ekonom- ski razlogi zahtevajo čim cenejši admi- nistrativni aparat in čim cenejšo in ra- cionalnejšo organizacijo vseh servisnih služb — to pa bi govorilo za večje sta- novanjske skupnosti. Upoštevajoč obe obliki, je Svet za stanovanjske zadeve izdelal osnutek organizacijske oblike stanovanjskih skupnosti v Celju. Nika*kor ne bi kazalo ustanavljati več stanovanjskih skup- nosti hkrati, temveč bi jih organizirali premišljeno, postopno. Najprej naj bi zajeli gosto naseljene predele občine, kjer so problemi slični in kjer bi bilo možno uporabiti iste statute verjetno za vse skupnosti. Organizacija »sosesk« v kmetijskih predelih občine pa bi se še proučevala in bi jih ustanavljali v II. fazi. Organizacija vseh skupnosti naj bi se vršila preko socialistične zveze na te- renu, odnosno preko zbora volivcev. Svet za stanovanjske zadeve pa bi raz- poslal omenjenim organom tipkane sta- tute stanovanjskih skupnosti, ki so že v obdelavi — in bi jih za tem ob upo- števanju raznih pripomb glede na spe- cifičnost posameznih predvidevanih skupnosti sprejeli. Glede manjših stanovanjskih skup- nosti je svet za stanovanjske zadeve mnenja, da bi le-te morale biti vsaj tako velike, da bi imele ekonomske pogoje za samostojno vodenje tistih uslužnost^ nih servisov ter p>omožnih in varstvenih služb, ki so se v dosedanjih diskusijah izkristalizirale kot bistveni elementi funkcije stanovanjske skupnosti. Te stanovanjske skupnosti bi bile popol- noma samostojne in bi imele vse pra- vice, ki bodo uzakonjene z zakonom o stanovanjskih skupnostih. Te manjše skupnosti tudi ne bi imele lastnega upravnega aparata — morda le hono- rarnega uslužbenca — in bi vse knjigo- vodske in tehnične posle upravljal knji- govodski, odnosno tehnični servis. Glede uslužnostnih servisov je Svet mnenja, da bi bili nekateri direktno pod upravo posameznih skupnosti, servise pa, ki imajo širši pomen (remontni obrati) pa bi upravljal skupno za občino tehnični servis. Male stanovanjske skup- nosti bi imele predvsem gospodinjslîe servise, varstveno službo in podobno. Svet za stanovanjske skupnosti pri- poroča, da bi bilo zelo umestno čimprej kupiti za Celje knjigovodske stroje za kartotečno knjigovodstvo. Tak knji- govodski center bi lahko zelo uspešno upravljal tudi posle za stanovanjsko skupnost. Svet za stanovanjske zadeve meni, da bi bilo na področju strnjenih naselij možno in umestno organizirati skupno 27 stanovanjskih skupnosti. Za ožje-celj- sko področje 15, za ostalo, razširjeno področje v kmetijskih predelih občine pa 12 stanovanjskih skupnosti. Skup- nosti naj bi zajele najmanj 800 in največ 1600 prebivalcev. Za ožje, celjsko po- dročje predvidevajo naslednje skup- nosti: Za center mesta — I. četrt bi naj imela »Kolodvorsko skupnost; II. četrt — »Aškerčevo-^. III.četrt bi razdelili na tri skupnosti — >^Na Trati« (Ključav- ničarski blok), »Gledališka« in »Oblako- —Dolgo polje«. Del IV. četrti bi spadal k skupnosti >^Magistrat«, del pa k skup- nosti >-Otok«. Nadalje bi imeli še skup- nosti »Dečkovo naselje«, »Vzhodno Ga- berje«, »Zahodno Gaberje«, »Spodnja Hudinja«, »Babno«, »Lisce«, »Zavodna« in »Store«. Tako imenovane »soseske« v kmetij- skih predelih občine pa bi bile: stano- vanjska skupnost »Zgornja Hudinja«, »Trnovlje«, »Skofja vas«, »Ostrožno«, »Šmartno«, »Polule«, »Zagrad«, »Alja- žev hrib«, »Teharje«, »Vojnik«, »Dobrna« in »Frankolovo«. Kdo bo nadziral in upravljal centralne servisne službe, predvsem tehničnilservis? Razne razprave so že nakazale, da bo nujno v merilu občine ustanoviti cen- tralni sklad stanovanjskih skupnosti, v katerega bi se stekale dotacije Ob LO in podjetij. Svet meni, da bi ta sklad upravljal poseben upravni odbor, ki bi bil voljen iz predstavnikov Vseh stano- vanjskih skupnosti. Tak predstavniški organ bi bil najbolj sposoben in pokli- can deliti sredstva teh skladov v skladu s programom, čigar smernice bi na- kazal vsakoletni družbeni plan občine. Obenem bi ta organ upravljal tudi ser- vise širšega pomena (tehnični, knjigo- vodski servis itd.). Glede materialnih virov stanov arijskih skupnosti je svet mnenja, da bi se ste- kali iz dela najemnin za poslovne pro- store, iz finančne udeležbe gospodarskih podjetij, iz prispevkov občinskega LO za delovna področja komunalnih sto- ritev ter iz samoprispevkov prebival- stva. Razumljivo je, da finančnih virov ne bo mogoče v vseh skupnostih zbi- rati v enakem merilu, ker so specifični pogoji za to v naši občini zelo različni za posamezna področja. V zveznem, odnosno republiškem me- rilu je bilo sprejeto načelo, da naj za ustanove stanovanjskih skupnosti ve- ljajo glede nekaterih obveznosti isti po- goji, kot za posamezna gospodinjstva. Pri tem pa je še nerešeno vprašanje prometnega davka in prispevka iz oseii- nih dogodkov ustanov, servisov in de- lavnic stanovanjske skupnosti. Pravi- loma teh ustanov ne moremo šteti za gospodarske organizacije, odnosno fi- nančno samostojne zavode, ki naj aku- mulirajo sredstva. Prav je, da stano- vanjske skupnosti računajo z lastnimi sredstvi vendar pa bo — predvsem v zaostalih naseljih — stanovanjskim skupnostim potrebna pomoč gospodar- skih organizacij in Ob LO. Pri ustanavljanju stanovanjskih skup- nosti je pa kot najvažnejšo vlogo sma- trati vprašanje dosledne zagotovitve demokratičnosti in prostovoljnosti, kakor o področju dela, načinu zbiranja mate- rialnih sredstev, volitvam organov sta- novanjskih skupnosti itd. Ustanavljanje stanovanjskih skup- nosti pomeni končno dolg proces in ob- jektivni pogoji zanje pri nas še niso povsem dozoreli. Zato bomo tudi v Celju pristopili k tej nalogi nad vse previdno in z največjo odgovornostjo. Zavedati se je treba, da bodo stanovanjske skup- nosti, ko se bodo razvile in utrdile, po- stale nepogrešljiv sodelavec komun in njenih organov. Člani Sveta stanovanjske skupnosti pri celjski občini so sprejeli sklep, naj oddelek za gradnje in komunalne za- deve v čim krajšem času preskrbi do- kumentacijo o teritorialnih razmejitvah, kakor tudi osnovna načela za ustanovi- tev in delo stanovanjskih skupnosti. s petdesetletniki pri .Jubilejnem omizju" Močni in odsekani akordi glasbe na pihala so povedali vse ... Celjska godba društva >>France Prešeren« praznuje petdesetletnico. Kadar kdo sreča Abrahama, mu pri- jatelji in svojci priredijo svečanost ju- bilejnega omizja. Nekaj takega je tudi naša celjska godba doživela v soboto in nedeljo, ko je praznovala petdesetlet- nico oziroma svoj zlati jubilej. sedem godb na celjskih ulicah Od vsepovsod so prišli drugovat ju- bilejnikom ob prazniku. V goste je pri- šla najstarejša železničarsika godba pri nas iz Zidanega mosta, Splitčani so iz sončne Dalmacije prinesli s seboj sonce, prišli so Mariborčani, Ljubljančani, pri- šla pa je tudi najbližja »konkurenca«; godbeniki iz Stor in godba Tovarne emajlirane posode. V soboto zvečer so domači jubilanti zaigrali na terasi Uniona, v nedeljo' zjutraj pa je vseh sedem godb krenilo po celjskih ulicah ш dvignilo na noge vse nedeljske »lenuhe«. nevsakdanja seja petdeset- letnikov K sreči je v dvorani kina Dom zmanj- kalo elektrike, da so se jubilanti in go- stje lahko posedli v letnem kinu. Lep nedeljski dopoldan ... Nešteto šopkov, z rožami in steklenicami ozaljšanih ko- šar, skladovnica diplom in pohval.. . Profesor Grobelnik prebere kroniko razvoja celjske godbeniške zgodovine. Tako kroniko, kot je ta, premore malo- katero društvo ... Potem razdelijo di- plome, pohvale, rože, košarice. Petde- setletniki ... Albin Peterman, ki so ga prinesli v prvo klop, je pred 10. leti začel igrati pri godbi, leto nato pa je postal dirigent in to tudi ostal vse do leta 1951. Potem je bilo tu veliko dru- gih starih veteranov, ki so pred petde- setimi leti začeli »igrati v jaslih« kot se radi pošalijo, vadili so namreč v hlevu. Pred petdesetimi leti, ko je bila godba ustanovljena, se je rodil tudi tov. Janko Hočevar, sedanji predsednik dru- štva »France Prešeren«. In ravno na ju- bilejni dan je praznoval ■ svoj osebni praznik. Pa naj kdo reče, da to ni bilo slavje petdesetletnikov? revija bobnov in trobent Tisti, ki so mislili, da je dovolj, če so slišali vseh sedem godb igrati koračnice po celjskih ulicah, so se grdo zmotili. Promenadni koncert v mestnem parku je bil doživetje posebne vrste. Kdor mi- sli, da so »plehmuzike« samo zato na svetu, da dvigajo hrup, da nerodam od gasilcev pa do predvojaške vzgoje po- magajo uravnati korak, da turobno za- igrajo ob odprtem grobu, da prezgodaj dvignejo zaspance ob praznikih iz po- stelj in da napolnijo ušesa plesalcem na plesiščih najrazličnejših veselic, se je uštel. V mestnem parku so jubilanti in go- stje priredili promenadni koncert, kakr- šnega Celje še ni doživelo. Sest godb je nastopalo z najtežjimi skladbami, kar jih je kdaj kdo napisal za tovrstne an- samble. Čeprav bi radi videli, da bi lahko na- šim jubilantom prisodili najboljši uspeh na tej reviji »bobnov in trobent«, je re- snica vendar ta, da so se godbeniki iz Splita najbolj izkazali. Ne samo zaradi tega, ker so predvajali živahne, s fol- klorno motiviko i>repletene skladbe, ki so nam Slovencem še zlasti pri srcu. Tudi vigrani so bili najbolje in, kar je zelo razveseljivo, med vsemi godbami so imeli največ mladih ljudi. Sicer pa so se pozneje Celjani skupaj z Maribor- skimi kolegi tudi odrezali. Dokazali so, da so kos najbolj zapletenim in tehnič- no najbolj zahtevnim notam. Ce doda- mo še to, da večina instrumentov v naši jubilejni godbi »praznuje« tudi svojo petdesetletnico, potem jim lahko samo iskreno čestitamo. solze radostnice in še kaj Veteran — dirigent Albin Peterman je koncert poslušal pri odprtem oknu črne limuzine, s katero so ga pripeljali v mestni park. Kap, ki mu je delno ohromila telo, ga je od leta 1951 pri- klenila na pKJsteljo in stol. Tu pa so nastopale godbe, ljudje, ki jim je leta in leta dirigiral. Slišal je skladbe, ki jih je s fanti vadil skozi dolgo dobo 43 let. Koliko spominov na uspehe, na mla- dost, na zdravje, na razne težave. Ne- kajkrat so po njegovem licu zdrsele sol- ze radostnice, solze ginjenosti, solze glasbenika, ki mu je bolezen vzela tak- tirko iz rok ... Splitčani, ki so poželi najbolj viharen aplavz in ki so premogli enega samega člana s srebrnimi zalisci — dirigenta, so pokazali ves svoj temperament. Fant- je našega sončnega juga bi ne bili Dal- matinci, če ne bi vmes pomežiknili brh- kim Cel j ankam med poslušalci. Nič čudnega, če je za njihovim kordonom pri odhodu iz parka poplesavalo največ pisanih kril. Znanca Braneta, ki je svojčas igral pri vojaški godbi, je privzdignilo. Imel sem vtis, da se bo prihodnje dni oglasil pri kapelniku celjske godbe. In še to: Celjski Prešernovci so si ta dan nabrali veliko novih prijateljev. C. k. Tudi »veterani« so se udeležili svečane seje 6 variacij na staro vižo Ce bi lahko verjeli anekdoti, po kateri je M. Tvi^aina neka pesmica, ki se je je naučil na pamet in jo potem veno- mer ponavljal, tako izčrpala, da se je malone posušil, tedaj bi po Celju mo- rali hoditi samo še okostnjaki. Oddaja na valovni dolžini 202 metra je kakor stara lajna, podobna popular- nim lajnam popularnega dunajskega Pratra. Ce bi naša radijska publika imela takšen okus, kakršnega nima, in če bi voščilci malce prizanašali ušesom osta- lih poslušalcev (in nemara celo tistim, ki jim voščijo), si ji ne bi bilo treba domišljati, da je pri vsakokratni po- skočnici odkrila nov smodnik. Neverjetno, da so si lahko ljudje tako podobni, glejte, vsi želijo svojim solju- dem isto in vsi soljudje sii želijo isto — kakor da bi bili vsi ena sama velika družina. Skoda, da glasba ni snovna, kajti ar- heologi in geologi prihodnosti bi lahko na slovenskih tleh odkrili neizmerne in neizčrpne sklade tirolarskih ritmov. Danes ni več človeka, ki ne bi poznal Straussa, tudi ne človeka, ki ne bi slišal za brate A. ali ki ne bi vedel za ultra- zvok. : ker nameravamo redno objav- ljati literarne prispevke in s tem v zvezi razširiti krog svo- jih sodelavcev, vabimo k sode- lovanju vse, ki se aktivno ba- vijo z literaturo. v poštev pri- dejo crtice, pesmi, satire, humo- reske, razprave itd., ki obrav- navajo predvsem našo neposre- dno vsakdanjost. ker bo pro- stor omejen, naj prispevki ne bodo daljši od dveh tipkanih strani. uredništvo Misli ob poliiicnem usmerjanju miudiuB Naše šole so v zadnjih letih vse premalo storile za poklicno usmer- janje mladine, toda ne po lastni krivdi. Na njih ni bilo človeka, ki bi proučeval usmerjanje in pomagal učiteljem. Redke poklicne svetovalnice v republiki so reševale le dvomljive primere. Podeželski kraji so ostali odrezani. To so kratke, a precej točne ugoto- vitve. V osmem razredu splošnoizobra- ževalne šole so se dekleta, pretežno od- ločevala za šivilje, fantom pa je bil ideal poklic mehanika. Kako je to bilo mogoče, se vprašujemo? Mladina na tej stopnji ni poznala do- sti več poklicev, niti ji ni kdo odpiral oči, da bi jih spoznala več. Sele pred letom smo dobili Bertoncljev priročnik. Z razvojem tehnike je vzniklo vse več poklicev, tako da jih je samo pri nas danes nad štiri sto. Ni pa dovolj, da otrok poklice pozna. Se teže je, odločati se zanje. Ankete, ki so v večini primerov zelo veren odraz stvarnega stanja, so pokazale, da se štirinajst, petnajstleten otrok težko sam odloči, kam naj gre. Celo pri maturan- tih, ki jih imenujemo zrele ljudi, opa- žamo, da pri vpisu na visoke šole sed- lajo z ene fakultete na drugo. Kdo je tu krivec. Družina in šola sta prva poklicana skrbeti za pravilno po- klicno usmeritev. Od prvega šolskega leta tja do osme- ga morajo tako starši kot učitelji teme- ljito opazovati in sestavljati na podlagi tega beležke. Toda tudi zapiske o zapa- žanjih je treba temeljito študirati. Po- leg študija psihologije otroka bi bilo treba poznati vse glavne pogoje, ki jih terjajo posamezni glavni poklici. Prav zaradi navedenega bi morali biti vsi tisti prosvetni delavci, ki bi na šolah prevzeli dolžnost za pK>klicno usmerjanje mladine, vsestransko razgle- dani in strokovno poglobljeni. Prepričan sem, da ideja ni slaba. Mo- goče bi se dalo to rešiti. Začasno s krajšimi .seminarji, ki bi jih lahko or- ganizirale poklicne svetovalnice. Učite- lji in profesorji bi morali živeti v stal- nem stiku z njimi. Občinski sveti za šolstvo pa bi bili zainteresirani in bi omogočil nabavo glavnih merilnih na- prav za učitelje, ki bi ob zaključku šo- le lahko pravilno svetovali učencem. Menim pa, da bi morali biti taki peda- gogi kot poklicni usmerjevalci vsaj na vseh večjih šolah. S takim načinom de- la bi se na vseh šolah vsaj za stopnjo približali temu, kar želimo. Otroku že- limo svetovati pač tak p>oklic, v kate- rem bo pozneje zadovoljen. Na kaj vse se moramo pri izbiri po- klica ozirati poleg otrokovih sposobno- sti? Potrebe družbe, materialna sred- stva in sposobnost otrokovih staršev. Ce upoštevamo potrebe družbe, potem moramo vedeti, da danes še zelo pri- manjkuje srednjega strokovnega kadra. V perspektivi imajo največjo bodočnost tehnični delavci v industriji, trenutno pa je precejšnje pomanjkanje kmetij- skih strokovnjakov. Pri izbiri poklica moramo računati na določena materialna sredstva, ki jih bo- mo lahko uporabljali za ,i)oklicni študij. Vendar moram ponovno reči, da ni glav- na ovira za dosego poklica denar. Odločujoče je veselje, s katerim se doraščajoči član naše družbe vključuje v proizvodnjo. Dvig proizvodnje je tes- no povezan s p>oklicnim usmerjevanjem. Zato moramo problemu posvetiti v pri- hodnje vso skrb. V. S. Razstava risb v Laškem Učenci osemletne šole v Laškem bodo v nedeljo in ponedeljek rastavljali svoje risbe, slike in ročna dela. Jeranko Darko, osemletna šola Laško Železnlčapsha godbo - SO-lctoih Medtem ko je narodno zavedno me- ščanstvo v Celju ustanovilo 1898/99 svo- jo godbo v okviru Čitalnice, je naš ju- bilant deset let mlajša prosvetno-po- litična stvaritev slovenskih socialno- demokratskih železničarjev s celjske železniške postaje (1908). Po spominih nekaterih še živečih ustanoviteljev (Gorjanc Josip, Ribič Ivan) je zadnjo pobudo za ustanovitev godbe prinesla smrt nekega železničarja leta 1908. Po- kojniku je namreč prišla igrat v slovo železničarska godba iz Zid. mosta (ust. 1902) in — ker zgledi vlečejo — je pri- šlo še istega leta do končne odločitve o ustanovitvi. Ustanovitelji, mladi, večinoma še ne trideset let stari fantje, so imeli prav, ko so računali na nasprotovanje nem- ške gospode. Res se je mestna občina po svojem takratnem uradnem pred- stojniku dr. Ottonu Ambroschitzu uprla ustanovitvi slovenske socialistične god- be. Da bi se zavarovali pred nagajanjem narodnega in političnega nasprotnika, so železničarji godbo prijavili kot god- bo že obstoječega pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev, ki je kot socialnodemokratska organizacija imelo svoj sedež na Dunaju. Prvi upravni odbor godbe so sestav- ljali Karel Felici j an kot predsednik, Josip Gorjanc kot tajnik, Anton Mlinar kot blagajnik ter odborniki Anton Bre- mec, Ivan Ribič, Jože Velenšek, Flori- jan Zelič — sami železničarji nižjih zvan j in socialisti, kakršne je vzgojila avstrijska socialna demokracija. Glasbila je dobavil celjski trgovec z glasbili Waclav Schramm. Kot tak je bil tudi prvi učitelj, toda le dokler glas- bila niso bila plačana. Schramm kot upnik in učitelj ni bil kdo ve kako ik>- trpežljiv. Svoje preproste gojence, ki skraja niti not niso poznali, je čestokrat navajal k pravilnim prijemom s palico po njihovih prstih. Toda že čez nekaj mesecev, ko mladi godbeniki niso bili več v dolžniškem odnosu s Schramom, je tega za dirigentskim pultom zamenjal mnogo požrtvovalnejši, štiriindvajset- letni Albin Peterman. Z njim so dobili železničarji ne le prizadevnega učitelja, temveč tudi zvestega somišljenika in nesebičnega tovariša, pa tudi mobili- zatorja novih godbenikov. Svoji godbi je ostal zvest do naših dni (1951), ko ga je za to delavskoprosvetno zaslužno de- lo onesposobila bolezen. Prva svetovna vojna (1914—1918) je godbo spričo vpoklicev malce razrah- ljala, vendar ne toliko, da bi še tu in tam ne igrala in nastopala, pač — ko- likor so dopuščale vojne razmere. Po razsulu stare Avstrije (1918) je godba po Gorjančevi zaslugi zopet za- živela. S tovariši pa mu je tudi uspelo, da je godbi, ko so jo po prevratu sku- šale jugoslovansko-nacionalistične sile spraviti pod svoje okrilje, ohranil zna- čaj socialnodemokratičnega društva, društva brez revolucionarnih zahtev, ki pa se je jelo kopati iz avstromarksistič- nega okvira. Toda konec, kakršen je z ustanovitvijo komunistične stranke 11. aprila 1920 doletel socialnodemo- kratsko stranko, je navsezadnje doletel tudi njene ustanove. Svoje pa je do- prineslo tudi vzdušje, ki ga je kmalu za tem ustvarila »Obznana« (1920), da je naša železničarska godba z letom 1921 zaplula kot »nestrankarsko Godbeno društvo železničarjev« v varnejše nev- tralne vode. Prvi predsednik reformi- ranega društva je bil progovni mojster Alojz Jerše, ki mu je čez dve leti za vso dobo stare Jugoslavije sledil železniški uradnik Tone Repnik. V Ijudskoprosvet- nem smislu pa se je godba ali bolje društvo razmahnilo šele, ko je dobilo lasten dom (1933). Pod novo streho so ob godbi, ki je že precej let sem bila usposobljena tudi za nastop z godalnimi instrumenti vznikli še tamburaški, pevski, mladinski in celo dramski odsek. Vojna furija 1941—1945 je železničar- ski godbi — ljudem in instrumentom — nekam prizanesla. Toda njena ponovna vzpostavitev je bila dramatična. Se ne dva meseca po osvoboditvi je »Nova pot« dne 30. 6. 1945 poročala: »V Celju se je obnovila železničarska godba, ka- tera je bila med okupacijo razpuščena in godbina lastnina zaplenjena. Več godbenikov je bilo med okupacijo ustre- ljenih.«' Na trdnih tleh sindikalne po- družnice železničarjev oziroma sindi- kalnega kulturnoumetniškega društva »France Prešeren« je združila stare in mlade sile, zopet pod vodstvom Albina Petermana. Naslednja leta (1948, 1949, 1951) pomenijo za godbo leta trajne or- ganizacijske konsolidacije in Ijudsko- prosvetne afirmacije. Jeseni 1951 na- stopi tudi zamenjava za dirigentskim pultom. Povzroči jo bolezen Albina Pe- termana, ki je po 43 letih zvestega dela izročil taktirko namestniku Ivanu Kar- lovčecu. Z njim je godba dobila svojega drugega kapeLnika. Oziroma: Ce je god- ba nosila tudi pečat osebnosti kapelnika Petermana, potem je šele z njegovim odhodom začelo drugo obdobje njenega življenja... Danes nastopa godba pod zastavo ZPD »France Prešeren« — na akade- mijah, promenadnih koncertih, pred- vsem pa na vseh javnih proslavah. Tre- nutno je pri godbi v ospredju boj za nova glasbila in druge tehnične pogoje, ki bi ji omogočili še večji napredek. Ob zlatem jubileju ji želimo, da bi ta boj zmagovito dobojevala, saj bomo mo- rali ta požrtvovalni glasbeni ansambel še dolgo šteti med neobhodno potrebne, koristne in hvaležne godbe. G. G. Združeni godbi Celja in Maribora med koncertom 20. JUNIJA — STEV. 24 življenje na naši vasi Revija mlodih tpaktopistov na preboldskem travnihu Kolona 127 traktorjev — večji del no- vih — se pomika po preboldski cesti proti travniku nekoliko izven vasi, HJer je napovedano tekmovanje v košnji. Mladi kmečki fantje — up in nada kme- tijske proizvodnje savinjskega področja — sede na njih. Ob strani pestre po- л^огке koraka na stotine ljudii, ki ho- ч^ејо videti to zanimivo tekmovanje. Največ je mladine, opaziš pa vmes tudi stare kmečke ženice in očance, ki niso hoteli v tej lepi junijski nedelji zamu- diti take manifestacije. Točno ob dveh popoldne se razporede tekmovalci na tekmovalnem prostoru: priučeni traktoristi (tečajniki) s svoji- mii malimi, novimi »Steyerji«, poklicni traktoristi z velikimi »Steyer« traktorji, ročni kosci in grabljice. Vse kmetijske -zadruge in kmetijska gospodarstva so zastopana z enim in več tekmovalci. Tekmovalni prostor je ves okrašen. Ob desni strani so se pod hribček stis- nili šotori, ki bodo žejnim tekmoval- cem in gledalcem nudili okrepöila. Vi- soka, s cvetjem in zastavami okrašena tribuna gleda na velik kompleks go- stega travnika, kjer so oštevilčene tek- TOavalne parcele. Traktoristi-tekmoval- •ci so se razvrstili za vrvico. Ш prijetno, če na tekmovanju pona- .gaja stroj; vendar .tako ravnanje je nevarno Zvočnik je napovedal začetek tekmo- vanja. Tisoč oči se je obrnilo proti tribuni, kjer so bili zbrani zastopniki •oblasti, zastopniki množičnih ter zadruž- nih organizacij. Tekmovalce in gledal- ce pozdravi najprej zastopnik aktiva mladih zadružnikov iz PZ Žalec, ki je organizirala to tekmovanje. Zvezni ljud- ski poslanec, tov. Franc Simonič čestita organizatorju — žalski Poslovni zvezi — za tako množično manifestacijo, po- zdravlja mlade zadružnike in jih po- ziva, naj tudi v bodoče vse svoje mlade moči in sposobnosti posvetijo napredku kmetijske proizvodnje. Podobno po- zdravlja mlade tekmovalce in gledalce tudi predsednik OZZ Celje in zvezni ljudski poslanec, tov. Franc Lubej. Napovedovalec najavi mladinko Pavlo Jerneje in Fani Ajdič iz KZ Prebold, ki sta v imenu zadružnega sektorja žal- ske občine ponesli pozdrave tov. Titu za letošnji rojstni dan. Ena od njiju po- ve v mikrofon, da je tovariš Tito na- ročil pozdrave vsem kmečkim ljudem z željo, da bi bili zadružniki nosilci na- predka v našem socialističnem kmetij- stvu. Obe mladinki držita v rokah šo- pek rdečih nagelj e v, ki jiLh v imenu za- družne mladine žalske občine podarita tovarišema Simoniču in Lubej u z be- sedami: »V šopku rož, katere izročava dragemu tovarišu Simoniču lin tovari- šu Lubeju, je simbolizirana ljubezen mladine našega okraja napram sociali- stični domovini«. Prisrčen pozdrav mla- dih zadružnic navzoči nagrade z dolgo- trajnim ploskanjem. Zgleda, da so tekmovalci — že neko- liko nestrpni. Oči jim vročično zažare, ko napovedovalec v zvočniku napove začetek tekmovanja. Ze daje tehnične napotke: »Tekmovanje se bo ocenjeva- lo po naslednjih kriterijih — čas košnje, črta odkosa, šiirina odkosa, čistoča in čuvanje ter ravnanje s strojem.« In po- tem: »Na start naj pridejo številka 1, 3, 5, 7, in 9.« Traktorji zabrne. Pet tralt- toristov-amaterjev se postavi pred do- ločene parcele. Posebna komisija še enkrat pregleda, če je vse v redu. Trak- toristi in stroji in publika umolknejo v nestrpnem pričakovanju. Tekmovalci stojijo mirno na desni strani svo- jih strojev. Na znak »Pripravljeni, zdaj!« se poženo na sedeže in stroji bur- no zahrume. Redi goste trave padajo, številka 7 pušča tovariše nekaj metrov za sabo. Številka 3 mu je tesno za pe- tami — tekma, ostra tekma za prven- stvo. Številki 1 se mota kup goste trave pod koso. Skoči s traktorja in jo z ro- ko odgreba. V hipu je že nazaj, njego- ve kretnje so nervoznejše, po strani po- gleda po tovariših pred njim. Ne more jih več dohiteti. Tekmovalci obrnejo in kosijo spet proti publiki. Nobeden se ne zmeni za tisoče oči — drvijo v bor- bi, v razdaljah skoro ni razlike. Svojo nalogo so opravili, komisija pregleduje in ocenjuje. Potem so na vrsti drugi, poklicni traktoristi. Iste predpriprave, toda na teh obrazih je več samozavesti, več upanja v zmago. Zgleda kot da se s pri- kritim besom zaženo v celino. Številka 2 prednjači, pa se spet zatakne — sreča je opoteča. Travo odgreblje, odkos za njim pušča šope. Polzelani »navijajo« za svojega, Gomiljčani za svojega. Spet skoči predvideni zmagovalec s traktor- ja in odgreblje z nervozno kretnjo tra- vo pri vključeni kosi. Sliši se pripomba gledalcev, da so pri tej odlični organi- zaciji organizatorji pozabili na saniteto. Nikjer ni videti nobene bolničarke in vsak čas bi se lahko komu pripetila nesreča. Samo to očitajo organizatorju. Vse številke so se zvrstile, traktoristi so zaključili, nad polovico travnika je pokošenega. Napovedovalec že kliče ročne kosce. Postavijo se pred svoje parcele, tesno za njimi stoje grabljice. Nekateri še nekajkrat potegnejo po na- brušenem jeklu, potem pa čakajo. »Pri- pravljeni, zdaj!« Z ihto se zaženo v go- sto Iravo, dekleta »drukajo« svojim simpatijam. »Francelj, drugi si, daj, daj« — Marjan, glej na čistino, prvi boš!« Gledalci so že videli, kdo bo zma- govalec, nestrpni ČEikajo »uradne« po- trditve komisije, ki ocenjuje precej strogo. Tekma je zaključena. V razglašenih rezultatih ne slišimo imena posamezni- kov, vidimo samo skupino številnih traktoristovkoscev in grabljdc, ki so spričo velike prizadevnosti pač vsi za- služili priznanje publike. Ekipni zma- govalec, aktiv mladih zadružnikov iz Braslovč pa je dobil najvišje priznanje: prehodni pokal OZZ Celje. Na torko- vem zasedanju Okrajne zadružne zveze Celje ga je zastopnik tega aktiva slav- nostno prejel iz rok predsednika tov. Lubeja. Pod platnenimi strehami (Kratek opis življenja v taborišču pred vojaške vzgoje) Cesta od Žalca proti Grižam je bila polna mladih ljudi. — Kam pa, fantje? — Demobilizacija, se je glasil odgo- vor. V taboru, med uticami in platnenimi hišicami pod košatimi krošnjami dreves se mi je zdelo vse prazno. Saj je tudi bilo. Le v štabu taborišča sem našel žive ljudi. Bili so predavatelji zbrani na posvetu. O marsičem se je bilo tre- ba pomeniti, potem ko so mladinci od- šli. O pomanjkljivostih, o uspehih. Po končanem posvetovanju sem ujel za kratek razgovor komandanta Ce- domirja Pavloviča lin njegovega na- mestnika Janeza Meglica. Mimogrede sta povedala nekaj najvažnejših podat- kov. V dveh izmenah je tu taborilo 442 mladincev, predvsem iz vranske občine. Bili so večinoma kmečki fantje, okoli 150 pa je bilo vmes takih, ki so letos obiskovali tretji letnik in bodo to jesen zaključiU pred vojaško vzgojo. Medtem ko so doslej za predvojaško vzgojo skrbeli predvsem prosvetni or- gani, so letos prvič prevzeli zanjo skrb odseki za narodno obrambo pri obči- nah in okrajni vojni odsek, ki je nudil izdatno pomoč. Tudi dnevni red je bil lani še močno podoben življenju v vo- jašnicah, letos pa so poskrbeli za čim večjo pestrost dela, zabave in športa. Predavatelji so bili rezervni oficirji, toda tudi od drugod so prišli. Tako ' so mladi slušatelji zvedeli veliko o ljudski mladini, o tehniki, o ljudski oblasti, zadružništvu, gasilstvu, protiletalski za- ščiti, o delu družbenih in političnih or- ganizacij itd. Organizirali so tudi po- hode po stopinjah borcev savinjskih čet. Vsak drugi dan so mladincem poka- zali vojaške in dokumentarne filme in jim nejasnosti sproti pojasnjevali. Tako so mladinci običajno zvečer videli v filmu taktično vajo, ki so jo drugi dan sami ponovili. Veliko so se posvečali športu. Dej- stvo, da Savinja teče tik za šotori, so se mnogi naučili celo plavat:. Ob dnevu mladosti so sodelovali pri tekmovanju v odbojki v Žalcu. V streljanju z zračno puško je odredova ekipa dosegla drugo mesto v okraju, najboljši mladinec An- ton Vitanc iz Gomilskega pa bo za na- grado šel na proslavo Sutjeske v Bo- sno. Na vprašanje, kakšna je bila discipli- na, je bil odgovor takle: Bila je dobra, zasnovana na tovarištvu med vsemi in pravilnem odnosu do predpostavljenih. Predavatelji so se trudili vnesti mednje duh sodelovanja in tovarištva. Komandni kader je bil, kot vsi uspehi kažejo, zelo požrtvova- len. Mladi fantje so se taborjenja hitro privadili, da jim je deset dni kar pre- hitro minilo. Sïneli so dobivati obiske, najboljši so lahko šli celo »na dopust«, hrana je bila izborna, s.anitarna inšpek- cija ni imela nobene pripombe, zdravnik jim je bil vedno na razpolago. Skratka, bilo je odlično. Prihodnje dni pridejo v to taborišče še tri izmene celjskih in ena izmena šentjurskih mladincev. Tudi njim bodo dnevi prav tako vedro in koristno mi- nevali. Ko sem odhajal, mi je šinila v glavo tale miisel. V avgustu bodo odšli fantje zadnjih izmen izpod teh krošenj to- polov in brez. Kaj ne bi bilo pametno pustiti platneno mesto tako kot je še naprej in tu urediti počitniško kolonijo? Lahko bi to platneno naselje proti od- škodnini ponudili mladini iz drugih kra- jev, ali pa bi se izmenjali naši z njimi?. Trgovsko podjetje »LESNINA« Ljubljana komisija za nameščanje in odpovedi irazpisuje za злојо poslovalnico »LESNINA« CELJE delovno mesto pfocfajalco pohistvo Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarif nem pra\ il- niku. — Pismene vloge naslovite na »Lesnina« Ljubljana, prod. Celje nezdrave tezn\e, [Iti shodijo potrošnikom zaradi zvisan\a cen Kaznovana podjetja Februarja letos je bil v Uradnem li- stu FLRJ štev. 7 objavljen Odlok o evi- denci in kontroli cen določenih proiz- vodov, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet ter navodila za izvajanje tega Od- loka. S temi predpisi je določeno, da mo- rajo industrijska i>odjetja za vsako zvi- -šanje cen vnaprej obvestiti strokovno združenje, kateremu pripadajo po svoji glavni dejavnosti in mu tudi predložiti dokumentacijo; zlasti pa navesti in raz- ložiti vzroke zakaj zvišujejo ceno. Industrijska in trgovska podjetja na debelo pa morajo svojemu združenju poslati obvestilo o zvišanju cen tudi za nazaj, t. j. od 1. 1. 1958 do dneva uve- ljavitve Odloka oziroma najpozneje 15 dni po uveljavitvi Odloka. Od uvelja- vitve Odloka naprej pa morajo že na- vedene gospodarske organizacije poslati obvestilo svojemu združenju o namera- vanem zvišanju cen vsaj 15 dni pred prodajo. Zvezni državni sekretariat pa je v seznamu določil izdelke, za katere velja evidenca in kontrola cen. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je od razglasitve Odloka obravnavalo že osem gospodarskih organizacij iz celjskega in trboveljskega okraja, ki so storile gospodarski prestopek s tem, da so zvišale cene svojim proizvodom v letu 1958 v odnosu na leto 1957, ne da bi o tem zvišanju obvestile svoja strokovna združenja. Sodišče je izreklo za sedem gospodarskih organizacij raz- lične denarne kazni od 30 do lOO.OOO din, odgovornim osebam v teh gos-oodarskih organizacijah pa od 1.000 do 10.000 din. Kaznovane so bile naslednje gospo- darske organizacije: Lesna industrija Šempeter 50.000 din, direktor 6.000 din; Lesna industrija Na- zarje 30.000 din, vodja komerciale 3.000 din; Trgovsko podjetje »Kristalija« Celje 30.000 din, direktor 1.000 din; Le- sno predelovalno podjetje Zagorje 50.000 din, direktor 5.000 din; Gospodar- ska poslovna zveza Sevnica 100.000 din, direktor 10.000 din; Trgovsko podjetje na debelo »Krka« Brežice 30.000 din, di- rektor 3.000din; Trgovsko podjetje na debelo »Grosist« Videm-Krško 60.000 din, direktor 6.000 din. Zoper Tovarno usnja v Šoštanju in njenega direktorja pa je javni tožilec umaknil predlog na kaznovanje na sami obravnavi na sodišču. Družbena skupnost je tedaj določila zoper gospodarske organizacije tudi ka- zenske sankcije, da zaščiti potrošnike pred neupravičenim dvigovanjem cen, zlasti pa, da se zagotovi točna evidenca in kontrola cen nekaterim najvažnej- šim proizvodom. _ / Nekatere gospodarske organizacije rade povečujejo dohodek z dvigom cen, ne pa z večjo produktivnostjo in racio- nalnejšim poslovanjem. Takšne težnje so nezdrave in škodujejo potrošnikom. Vsaka gospodarska organizacija bi mo- rala že sama stremeti za tem, da se cene neupravičeno ne dvigujejo ter da se doseže stabilizacija cen na trgu. To je predvsem moralna dolžnost kolek- tivov do dnižbe, ki gospodarijo in upravljajo z družbenimi sredstvi. Ker pa se je ta moralna obveznost v praksi pokazala zaenkrat kot nezadostna, je treba zoper kolektive in njihove odgo- vorne uslužbence, ki kršijo predpise o kontroli in evidenci cen, izrekati tudi denarne kazni. Tržni inšpektorji so v zadnjem času poostrili kontrolo nad poslovanjem go- spodarskih organizacij, za katere velja Odlok o kontroli in evidenci cen. Nji- hova dolžnost pa bo tudi v bodoče, da vodijo strogi nadzor nad izvajanjem te- ga Odloka in da prijavijo vsako gospo- darsko organizacijo, ki ne bo javljala zvišanja cen svojemu združenju ter se na ta način poskušala izogniti kontroli in evidenci. Le na ta način bodo po- trošniki zaščiteni pred vsakim neupra- vičenim dviganjem cen. KRATKA VEST Pred nedavnim je bil na Teharjih občni zbor DPD Svobode, ki se ga je v velikem številu udeležila teharska mladina. DPD Svoboda ter kulturniška skupina gasilske čete sta v zadnjem času priredila dve dramski prireditvi, s katerima sta uspešno gostovali v Bramljah, na Ponikvi ter pri St. Vidu ïia Planini. žena*dom*družina*žena*dom*družina SDKOVHIH - ideal vsake gospodinje Ze dolgo smo gospodinje pogrešale enostavne priprave, s katero bi eko-^ nomično, praktično, hitro in enostavno izcejale in konservirale vse vrste sadja, grozdja, jagodic j a, zelenjave in zdra- vilnih zelišč. Pogrešale smo posodo, v kateri bi se pri sočen j u in konservi- ranju ohranili vitamini, sadni sladkor, mineralne soli in svojstveni sadni vonj. Pogrešale smo posodo, ki bi bila obenem tudi odličen sterilizator. Pripomoček, ki bo izpolnil to vrzel v sodobni tehniki gospodinjstva, je SOKOVNIK, ki ga je v splošno zadovoljstvo naših gospodinj izdelala Tovarna emajlirane posode v Celju. Sokovniki so že v prodaji v na- ših trgovinah in jih lahko dobite za zmerno ceno 4300 dinarjev. S sokovnikom dobite tudi tiskana na- vodila s tehničnim opisom lonca, kako pripravljamo sadne sokove, marmelado, džeme, kompote, želeje, kako pripra- vimo sočivne in zelenjavne sokove, ka- ko sočimo zdravilna zelišča itd. Iz toč- nih navodil boste tudi razbrale, kako pripravimo steklenice in zamaške za so- kove, da bodo čim dalje očuvani, kako polnimo marmelado in džeme v kozar- ce, o uporabi sadnih sokov in drugo. Ne dvomimo, da bo sokovnik Tovarne emajlirane posode postal nepogrešljiv tehnični pripomoček v vsakem gospo- dinjstvu. Več trgovskih pomočnikov takoj sprejme za bencinske servise v Celju in za Šempeter v Sav. dol. Trgovsko podjetje » PETROL^ CELJE Komisija za sklepanje in odpove- dovanje del. razmerij Gozdnega gospodarstva Celje razpisuje delovni mesti LOGARJA ZA GOZDNI OBRAT CELJE in LESNEGA MANIPULANTA za isti obrat. Nastop službe takoj. Za logarja potrebna nižja gozd. šola z ne- kaj leti prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema tajn. podjetja Dober, dan dolgčas! (lulerpietacija: Janez Škof, (lan SLG > Celju) JE NAME KAKOK TEŽKA VREČA ALI KAKOR OPRAVA RIMSKEíí^ PEŠCA. Z NJIM JE NAPOINIFN MOÍ MI PREBEREM ČASOPIS. DUH MALCE PO- MEŽIKNE. A SICER NE POKAŽE KAKIH ZNAKOV ŽIVLJENJA. POTEM REŠUJEM AKTE IN MOJ DUH SE ZOPET POGREZ- NE V GLOBOK SPANEC. ZBUDI GA ŠELE MISEL NA KOSILO CENTRALNO RAZ- VEDRILO MOJEGA DNE. KO SI NAPOL- NIM TISTO IZMED OBEH VOTLIN. KI NI KONSTANTNA, MOJ DUH HKRATI S TE- LESOM ZADREMLJE V FOTELJU. ŠELE POPOLDNE SE PRAV ZBUDIM: POPADE ME SILNA ŽELJA. DA BI BIL TAM, KJER ME NI. ZATO SLEDIM SVOM SF\4 I PO MESTNIH ULICAH IN SI iK.MmjIM yiriMSKF KONČNO ME POT PRIPELJE DO SAVINJE. z ZANIMANJEM. KI GA VIDI- MI N^A MOJEM OBRAZU šiuDIRAM REGULACIJSKA DELA ^^SAK KAMEN PO- ^FBFf KATTI VODNE GRADNJE SO ME ŽE OD NEKDAJ VESELILE. PRAVIJO Da Ìf TÒ MOI .KONJIČEK. DA SEM ZAMUDIL PRILIKO IN ZGREŠIL POKLIC A uz S^EM zÍdOVOLJÉ^^^^ se ml ce ne BI BIL TO, KAR sem: bi NUJNO JTeÎesa Ioti KAR PRIPISUJEM SMERI NAJINEGA GI- banja. TU SE N.4TO LSTAVIVA. NA VO- GALU. TO JE NEKAKŠEN PRISTAN. ČLO- VEK PRIDE IN PRISTANE. KAKOR LADJA V PRISTANU. POTEM STOJIM TU. ZELO RAZLIČNO. KAKO LRO. dve. LAI KO rUDI VEC. IN GLEDAM OKROG SLBE. rU SE NAMREČ VSESKOZI NEKAJ DOGA- JA IN VSAK HIP KAJ ZGODI. NA PRIMER VIIMO PRIDE kakšna ŽENSKA, ZA NJO DRUGA, TRETJA... MOJA SENCA SE VZNEMIRI. KAK OPAZIM PO TEM. DA SE PRIČNE PREMIKATI. VČASIH SE MI ZAZDI. KAKOR DA SE bo ZDAJ ZDAJ ODLEPILA OD MENE. ZLA.STl TAKRAT. kadar SE PRIBLIŽA KAKA DRUGA SEN- CA - SENCA KAKŠNE ŽENSKE: DA NE GOVORIM O SRHU. KI JO SPRELETI KA- DAR SE ZA HIP SPOJITA. TO je K.AKOR »RENESANSA NA CELJSKEM ODRU«. IN LAHKO MI VERJAMETE. MOJ duh JE TEDAJ CIST IN JASEN KAKOR DESIILI- RANA VODA ALI BREZZRACNI PROSTOR. PROTI VEČERU, KO PADE MRAK IN MO- JA SENCA Z LJUDMI VRED IZGINE. PO- HITIM V KAVARNO. DA BI RAZGIBAL IN ZMEHČAL SVOJE USNJENE ŽIVCE. SI NAVADNO NAROČIM ŽGANJE Z VODO. PROTI MENI SE USUJEJO NATAKARJI KAKOR OREHI IZ VREČE. - TU VIDIM NEKATERE. KI IMAJO »SPALNO REDUTO« IN KAKOR SVIZCI GLODAJO RAZLIČNE REVIJE IN ČASOPISE. ZRAK JE NAPOL- NJEN Z DOLGOČASJEM IN ZATO SO SI NAŠI OBRAZI TAKO SU.MLJIVO PODOBNI. TEDAJ SE MI TUDI - PRVIKRAT V CE- LEM DNEVU - PORODI CELA VRSTA DOMISLIC. K SOSEDNJI MIZl JE NAMREČ SEDLA ŽENSKA IN MOJ DUH JI JE, KA- KOR VIDITE. NAZDRAVIL ALI BOLJE. PO- MEŽIKNIL. ZDAJ JE DO KRAJA BliDEN. NAPETO CAKA NA REAKCIJO. ŽENSKA SE BEDASTO NASMEHNE IN MOJ DUH POČASI SPUŠČA ROKO NAZAJ NA MIZO. ALI PA: PRIŠLA JE NEKA DRUGA ŽEN- SKA IN ZOPET DVIGNEM KOZAREC. NA- SMEHNE SE PODOBNO KAKOR PRVA, IZ CESAR SKLEPAM. DA SO VSE ŽENSKE POD SONCEM ENAKE. - TO ME NAPO- SLED OPOGUMI, DA DVIGNEM SVOJA SIDRA IN ODPLUJEM PROTI DOMU. NA POTI SREČUJEM MNOŽICE LJUDI. MED NJIMI NAJDEM POD PRVO ULIČNO SVE- TILKO ZOPET SVOJO SENCO. NA RA- MENIH ČUTIM NEKAJ KAKOR TEŽKO VREČO ALI KAKOR OPRAVO RIMSKEGA PEŠCA, KI PRITISKA K TL'OM. ZRAK JE TEŽEK IN Z NJIM JE NAPOLNJEN MOJ MIKROKOZMOS KAKOR KOZAREC S PRE- STANO VODO. DIHAM GA IN JEM. IN JED MI TEKNE. MOJE ŽIVLJENJE, KAKOR VIDITE, SO »DROBCI ZAKLJUČNE CE- LOTE«: ZJUTRAJ SE ZBUDIM. ZAZEIIAM IN VSTANEM, ZBUDIM TOREJ TELO: CEZ DAN SPREMLJAM SVOJO SENCO IN SEN- CA MENE: ZVEČER LEŽEM IN PRISLU- ŠKUJEM. DA. TO SO RESNIČNO PRISLU- ÍKOV.ANJA. POLNA NEIZMERNEGA ZA- DOVOLJSTVA, DA DIHAM IN SE GIBLJEM. Kdo, kaj in kako? Vsi vemo, s kakšnim veseljem je lan- sko leto celjsko prebivalstvo pričakovalo otvoritev celjskega kopališča. Res je. da v lanski letni sezoni kopalci še niso imeli dosti koristi od njega, tembolj ne- sti-pni pa smo pričakovali letošnjo ko- palno sezono. 2e v mesecu maju so se pojavili v kopališču prvi kopalci, v vro- čih junijskih dneh pa je bila že kar »polna zasedba". Vedeli smo, da se bo kopališče gra- dilo v treh etapah. Lansko leto smo prišli do velikega bazena,, potem pa je bilo na pristojnih mestih dogovorjeno, da so za letos najprej na vrsti čistilne naprave. To smo pričakovali kopalci in na tem je vztrajal tudi oddelek za grad- nje in komunalne zadeve. Z letošnjo kopalno sezono so se pri- čela znova tudi dela na kopališču. Baje pripravljajo otroški bazen. »Baje« smo napisali zato, ker niti oddelek za grad- nje in komunalo ne ve, kdo in kaj pravzaprav delajo. Na gradbišču ob- staja skupina, ki je začela z deli brez naročila ter mimo vednosti oddelka za gradnje, ki še vedno vztraja na tem, da bi za letos .uredili samo nitrirne naprave. Na gradbišču menda sploh ni nikakega tehničnega nadzorstva in dela skupina ljudi brez načrta. Vprašanje gradnje Ljudskega kopa- lišča so te dni obravnavali tudi člani Sveta za gradnje in komunalne zadeve pri celjski občini. Spričo take, skoro bi lahko rekli »divje« gradnje, je bilo dosti razburjanja in je zato padel sklep, da oddelek za gradnje prepreči breznačrtno gradnjo in da se letošnja razpoložljiva sredstva uporabijo prvenstveno za ure- ditev čistilnih naprav. Naposled - vodovod Problem celjskega vodovoda ni nibi nov niti majhen. Potrošniki vode so se ob suhih majskih dnevih znova lahko prepričali o njegovi aktualnosti, saj je grozila tudi vodovodna suša. Razen te- ga, da stopi v ospredje zmerom takrat, kadar dalj časa mi dežja, dobiva povsem novo obliko ob dejstvu nagle stano- vanjske izgradnje, ki je neizogibno po- vezana s priključitvijo novih vodovo- dov. S tem se seveda zmogljivost celj- skega vodovoda manjša. Da bi to vprašanje dokončno rešili, je Svet za gradnje in komunalne zadeve pri celjski občini na svoji seji razprav- ljal o njem kot o vprašanju, ki ga bo treba pričeti reševati čimprej, v skladu z možnostmi, ki so dane, postopno in trajno. (Tako, da bi bila namreč rešitev potem trajna.) Svet je mnenja, naj bi se dela vršila v dveh fazah in sicer, da bi v prvi povečali rezervoar in zgradili še en vodnjak v Medlogu, v drugi pa uredili vlitanjski vodovod. Predvide- vajo, da bo potem vprašanje celjskega vodovoda ugodno rešeno in da bodo z gradnjo pričeli kmalu. KRAJEVNI PRAZNIK V LOCAI! Kakor vsako leto, bodo tudi letos 22. junija praznovali v Ločah in bližnji okolici krajevni praznik. Ločani slavijo svoj praznik na dan, ko se spominjajo podvigov in trdih bojev Šercerjeve brigade s sovražnimi enotami, ob napadu na nemško postojanko v Ločah in na železniški viadukt v Lipcglavu. Tudi letos bo pred spomenikom padlih bor- cev proslava, ki jo pripravlja organizacija ZB, zatem pa bodo pripadniki partizanskih društev izvajali svoj pester spored. Na proslavo krajevnega praznika vabijo borce in aktiviste, ki so sodelovali na njihovem pod- ročju, kakor tudi ostalo prebivalstvo. NOV KAMNOLOM V PECOVNIKU Na levem bregu potoka Pečovnice bo- do za potrebe gradenj v naši občini od- prli nov kamnolom. Po podatkih o pre- iskavi terena je bilo ugotovljeno, da je material kamnoloma na tem mestu ena- ke geološke formacije kot v opuščenih kamnolomih v Polulah (trdnost morda še večja). Material se lomi v večjih blo- kih, je pa delno žilnat, tako da bi bila najracionalnejša kombinirana uporaba — bloki v gradbene svrhe, odpadli, drobnejši material pa za vzdrževanje cest. Tako bodo naša gradbena podjetja do- bila kar dobro nadomestilo za opuščene kamnolome na Polulah. Boljšega nado- mestila — menijo strokovnjaki — v celjski okolici. KANALIZACIJSKE PRISTOJBINE TUDI V CELJU Ce hočemo kanalizacijo v naših ob- činah v redu vzdrževati in širiti, je nujno, da po zgledu drugih mest v Celju uvedemo kanalizacijsko pristoj- bino. Svet za gradnje in komunalo je predlagal, da naj bi ta prispevek ne bil višji kot 10 % od cene vode, ki jo pla- čujejo naši potrošniki. CELJSKI TRG V TEM TEDNU je dobro založen z vsćtkovrstno povrt- nino, sadjem in zelenjavo. Gospodinje so si v tem tednu lahko nabavile tudi že sveže paradižnike, toda presenečenje ni bilo prijetno, ko so zvedele za ceno. Suša — kot pravijo prodajalci — je po- gnala ceno paradižniku kar na 300 din za kilogram. Tako visoke cene para- dižnikom na celjskem trgu še ne pom- nimo. Gospodinje v juniju mesecu še vedno na trgu zaman povprašujejo po piščan- cih. Čudno, da jih kmetijska posestva še niso dala na trg. Cene živilom v tem tednu so bile na- slednje: Cene v klepaju veljajo za privatni sektor. Krompir st. 16 (tS 20). Krompir n. 80 (—). febnla n. iO 70 (=50-^80). Cesen st. 170—200 (200). (esen n. 80 100 (80 100). Solata 48 40 ('50—12«). Špinačtt (Í00—liO). Peteršilj (8-180). KorenjČek 100 (80-120). Kolebraba 111 do 60 (60 80). Redkvica 100 (100). Pesa (40 do 80). Zelje gl. 76 90 ( ). Zelje rib. 40 (40 -45). Hren (150). Kis (40-60). Slive suhe 260 -28в < (—)č Orehi celi 250 (220—250). Orehi Insceni: 800 (800). Rozine 440 ( ). Limone 260 ( ). Po- maranče 500 ( -). Orašidi 400 420 (- ). Ribe - ) (220- 240). Mleko (56). Maslo (500). Skuta - (160). Smetana (í^»)- Sir trdi (500). Kure : (400 -700). Piščanci - (200 -550). Zajci Ko- ruza (40—50). Pšenica (50—60). Oves — (40 45). Ječmen - (40). Grah v str. 80-100 ' (100 200). Drobnjak 500 (500). Fižol v. 80—100 - (70 100). Fižol n. (50 70). Kumare 150 (-). ' (rešuje 66 70 (50 SO). Jagode 150 (100-400). Borovnice (80 100). Pap'ika 540 ( ). Para- ' di/.nik 540 ( ). gibanje prebivalstva v času od 7. do 14. junija 1958 je bilo rojenih 29 dečkov in 26 deklic. Pcročili so se: Ivan Karlatec, prevoznik in Frančiška Ter- novšek, delavka, oba iz Zadobrave. Ivan Višnar, mizarski pomočnik iz Celja in Elizabeta Frank, pisarniški referent iz Trnovelj. Marijan Šef, absolvent tehnike in Vida Rudenšek, absolvent biologije, oba iz Celja. Josip Kranjec, dimnikar, pomočnik iz Teharja in Vida Mimik, poljska delavka iz Leskovca. Anton Višnar, tekstilni delavec in Kristina Potočnik, tkalka, oba iz Celja. Emil Dobovišek, električar in Jožica Vrunč, zlatarska pomočnica, oba iz Celja. Val- ter llojnik, električarski pomočnik in Justina Škrubej, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Julijana Turk, gospodinja iz Celja, stara 90 let. Ignac Kozovinc, upokojenec iz Strmca, star 6) let. Stanislav Ožir, otrok iz Megojnic, siar 1 leto. kronika nesreč Ignac Pukl iz Dobriše vasi pri Petrovčah je pri prometni nesreči na cesti pri Dobriši vasi dobil pretres možganov. Devetletna Štefanija Koštomaj iz Ljubečne je padla s češnje in si poškodovala nogo. V pretepu je bil z nožem zaboden 18-letni Jernej Teržau iz Kostrinice pri Šentjurju. S kislino se je opekla po obeh rokah pri delu v Tovarni orgaiiiskih barvil delavka Bar- bara Fridl. Pri padcu s češnje si je zlomil nogo Ivan Ku- gler iz Otemne pri Smartnem v Rož. dolini. Kolesar je pri Dramljah povozil 8-letno Evo Svetelšek iz Svetelke pr"i Dramljah. Pri padcu z voza si je poškodovala ključnico in glavo Ivanka Žekar iz Rečice ob Savinji. Enoletni Stanko Ožir iz Brdnice pri Petrov- čah je padel v gnojnično jamo. Otroka so pra- vočasno rešili in prepeljali v bolnišnico, Stanka Žužka iz šmarjete je povozil avto, Dcbil je pretres možganov. Nezavestnega .so prepeljali v bolnišnico. Kolesarja Jože Kovač in Alojz Vozlič iz Šmartnega v Rožni dolini sta trčila s kolesi. Oba sta dobila poškodbe po telesu in se zdra- vita v bolnišnici, V Selah pri Podčetrtku je pri igranju padel s hl«va šestletni Emil Herman. Zlomil si je roko. Triletno Sonjo Pinter iz Grajske vasi pri Go- milskeni je konj udaril po glavi. v pretepu jih je dobil z bokserjem Ivan Še- šerko iz Traina pri Slivnici, Osemletni Vinko Krajšek iz Prekorja se je pri igranju z žogo zaletel \ bodečo žico. Dobil je poškodbe na vratu. Pri padcu si je zlomila nogo Ljudmila Iršič iz Trnave pri (iomilskem. Tako ne gre naprej 1 Nekje v ožjem kotičku naše do- movine sem hil. Pa ne vem, bi verjel ali ne, temu, kar je pri- povedovala skupina ljudi. Človek zboli, težko zboli. No, in če ni zdravnikove pomoči, tudi umre. Takih slučajev ni malo. . prvi dan prosijo, ga ni. Drugi dan prosijo, ga tudi ni! Tretji dan ne prosijo več. Leži na mrtvaškem odru, bled in ne- giben. Sorodniki žalujejo — tedaj pa, tedaj pride zdravnik. Njegov obraz je svečano miren. S po- gledom obide mrtveca, nato hlad- no zahteva. »Tri sto dinarjev, pro- sim!« »Kako prosim ste rekli?« »Danes vas nismo klicali!« Toda inteligent je hudo pogledal in po- novno energično zahteval denar. V mrtvo tišino kratkega odmora je udarjal le jok žalujočih. Takrat bi človeka popadla sve- ta jeza. Zgrabil bi lakomnega ra- čunarja, ga zgrabil in vrgel na cesto, da ne bi z denarjem kalil zadnjih trenutkov. To je samo en grob primer, ne- opredeljen. Poleg njega je mnogo boljših, bolj humanih. Draai bralec, dragi prizadeti, nikar ne meči takih dogodkov v koš! Javi jih in razkrinkaj, druž- ba ti bo hvaležna! Opazovalec ODLIKOVANCÏ Z ZLATO ZNACKO KRVODAJALCEV V počastitev »Dneva krvodajalcev« je občinski odbor RK mesta Celja priredil pred dnevi proslavo, na kateri je raz- delil zlate značke vsem onim krvoda- jalcem iz celjske občine, ki so prosto- voljno darovali kri po desetkrat in več- krat. Ob tej priliki se občinski odbor RK zahvaljuje vsem, ki so omogočili ^o proslavo. RAZSTAVA NA L OSNOVNI ŠOLI NAS JE PRIJETNO PRESENETILA Na njej smo lahko videli, kako spret- ne roke oblikujejo najrazličnejše od- padke snovi — slamo, les, papir, lepen- ko, žice, barve itd.; likovne rezbarske izdelke, skice in reliefe; vlake, avtomo- bile, jadraice in parnike pa še modele letal, hišic in stanovanjskih blokov. Učenke imajo tu svoj poseben kotiček: oblekce in prtičke, predstavile pa so se tudi klekljarice. Razstava je najlepši dokaz, da lahlîo od nove šole veliko pričakujemo. -nik IZ VOJNIKA POROČAJO da je te dni pri njih gostovalo kul- turno-prosvetno društ\^o »Kajuhc iz Dobrne. Nastopili so mladi harmoni- karji, folklorna skupina, ki je z izvrstno naštudiranimii plesi navdušila občin- stvo ter tamburaški orkester. Lep pro- gram, v katerega je bilo vloženega pre- cej truda, si je žal ogledalo premalo občinstva. V VITANJU so zelo zaskrbljeni, ker nimajo zdravnika. Na večkraten razpis se doslej ni nihče javil, ki bi pre^/zel zdravstveno* službo v tem trgu. Prebi- valstvo si mora zdravniško pomoč iskati v oddaljenem Vojniku ali Konjicah. Kmetovalci, zadružne organizacije! í'eprav je v zadnjem času padlo nekaj dežja, je dolgotrajna spomalanska suša vendar napra- vila občutno škodo na pridelku in kakovosti krme. Travna ruša se Ito teže opomogla, zato ne moremo z gotovostjo računali niti na normalen pridelek otave. Posliflic« suše se bo močno poznala predvsem v »ivinoreji, in to po >sej državi. Po nepopolni ocenitvi je na področju našega okraja PRIDELEK SENA Z.MANJŠAN ZA 50 do 55 ODSTOTKOV ALI ZA 5226 VAfiONOV KRME. Nakup krme co tudi prej otava; s tem bo omogočena pozneje še daljša paša, 2. GNOJENJE TRAVNIKOV PO KOŠNJI SENA IN POZNEJE POGNOJITE pokošene travnike s hitro de- lujočimi dušičnatimi gnojili v obrokih, da se trava čimprej opomore! Gnojite TUDI JESENI in PRIHODNJO PO- MLAD, da bo čimprej omogočena tudi spomla- danska paša. 5, IZKORIŠČANJE POVRŠIN ZA JESENSKO PAŠO Pašne površine izkoriščajte načrtno in teme- ljito! Pasite živino sistematično na PREGONSKI NAČIN! Odrejajte živalim le toliko površine, kolikor jo potrebuje za samo pašo. Živina naj se ne sprehaja in ne tlači dragwene paše! 4. IZKORlšC ANJE STRNIŠC 1. STR.MŠCA preorjitc čim hitreje po žetvi! Po strniščih posejte le krraske rastline. Pred- vsem zeleno koruzo. Sudansko travo, kolerabo, krmni ohrovt in presajajte krrasko peso. Tem rastlinam dobro pognojite s hlevskim in OD- (iOVARJ.\JOCÌM umetnim gnojem. Ce oves ne bo dozorel, ga pokosite v zelenem stanju in čimprej posejte eno od zgoraj omenjenih krm- skih rastlin, 5. SILIRANJE VSE ZA ŽIVALSKO HRANO PRI- KLADNE KRME Silirajte vse. kar se da uporabiti za krmo. tudi če nimate silosov, v tem primeru silirajte v jame, v kupih itd, 6, NABAVA MOČNIH KRMIL Nakupite močnata krmila čimprej! Povprašc- \anje |)o njih bo veliko! Koncentrati za krave stanejo v skladišču t«>- varne v Ljubljani 22 do 24 din za kg. Zadružna hranilnica v Celju bo v ta namen da|a posebne enoletne kredite zadrugam po obi- čajni obrestni meri, 7, ZMANJŠANJE ŠTEVILA KONJ V mehaniziranih ptKlročjih IZLOČITE KONJE, da bo ostalo več krme za govejo živino! KMETOVALCI! Obiačajte se za nasvete gornjih ukrepov do kmetijskih strokovnjakov občin, poslovnih zvez in kmetijskih zadrug! NE KOLJITE in NE ODPRODAJAJTE prepo- trebne kvalitete odrasle živine in telet, I^'vori- stite sleherno možnost, da obdržite vse živali pa čeprav pri skromnejši preh;n:ii. Odprodajte le stare in najslabše živ;.!;, Se:'.aj boste morali poceni prodati — kasneje, ko bo živine pri- manjkovalo, jo boste zopet drago plačali! 20. JUNIJA — STEV. 24 sport * šport * Šport * šport * šport o delu sveta za telejno'vzgojo v Slov. Konjicah Le malo slišimo o delu občinskih Svetov in komisij za telesno vzgojo. Na zadnji seji tega organa v Slov. Konjicah, ki ji je prisostvoval tudi predsednik občine tov. Sue. pa smo slišali kako uspešno posega ta svet v reševanje pere- čih problemov na področju telesne kulture. 1'rvi ukrep Sveta /.a telesno vzgojo v Slov. Konjirnh je bil ustvariti potrebne material- ne pogoje za bolj smotrni pouk telesne vzgoje na šolah, ker je to brez dvoma ključno vpraša- nje v naši telesni kulturi in ker šole zajemajo vsaj 16% prebivalstva v občini. Ker tudi v tej občini ni na razpolago pokritih prostorov — telovadnic za izvajanje pouka telesne vzgoje, je Svet za tel. vzgojo najprej prevzel široko akcijo, da je v neposredni bližini šol zasigu- ral potrebna zemljišča za gradnjo šolskih igrišč, kjer bo učiteljstvo vsaj ob ugodnih vremen- skih razmerah izvajalo pouk telesne vzgoje. Se- daj so se lotili problema kako ob skromnih minimalnih sredstvih urediti ta igrišča. Poseb- na komisiija bo na terenu dala šolskim vodstvom potrebna navodila, kaj vse naj obsega šolsko igrišče, da bo možno na njem izvajati vsaj mi- nimalni program iz učnih načrtov. Ponekod so pokazali veliko iniciativo pri urejanju igrišč šolski odbori, upraviteljstv« šol. še posebej pa šolska mladina, ki s prostovoljnim delom zelo rada pomaga. Tako so v Jerneju že zgradili iz lastnih sredstev potrebno igrišče, ki služi sedaj že svojemu namenu. Brez dvoma bo primer Jer- neja našel še posnemalce! V občinskem prora- čunu je za nabavo drobnih rekvizitov in opre- me za šolsko telesno vzgojo preko 200.000 din. Občina bo po svojih močeh pomagala tudi pri premagovanju začetnih težav pri gradnji šol- skih igrišč, del sredstev pa bo prispeval tudi Svet za telesno vzgojo OLO Celje. Poleg šolske telesne vzgoje si konjiški Svet Ztt telesno vzgojo prizadeva, da bi tudi v druž- benih organizacijah napravili večji korak na- prej k množičnosti. V občini trenutno delujejo le 1 društva'Partizan. Te dni bo na iniciativo Sveta in mladine v Vitanju ustanovljeno v tem kraju partizansko društvo. Brez dvoma pa še obstajajo pogoji za ustanovitev Partizana tudi v drugih področjih občine. Zato bo v teh dneh Svet za telesno vzgojo skupno z obč. odborom SZDL sklical ustanovno skupščino občinske zve- ze Partizana. Ta organ bi naj bil v bodoče po- budnik za ustanavljanje novih društev Parti- zana v občini, povezoval bi naj že obstoječa društva, skrbel za večje občinske telesnov/.goj- ne manifestacije, nastope, tekmovanja, vzgojo kadrov, dal potrebno iniciativo pri gradnji no- vih tel. vzgojnih objektov in podobno. Svet ^ za telesno vzgojo si obeta, da b s pomočjo tega organa partizanska organizacija dobila večji po- let in razmah, telesna kulturai pa s tem tudi solidna tla za množičnejši razvoj. Tako so zagrabili za delo na tem področju v Slov. Konjicab. Brez dvoma je njihova pot pravilna in želeti bi bilo, da bi v našem ted- niku zasledili več takšnih poročil tudi o delu drugih občinskih Svetov za telesno vzgojo. NOVO ŠPORTNO DRUŠTO V CELJU Pred dnevi so športniki invalidi iz celjskega okraja na svoji ustanovni skupščini ustanovili zt svoje pripadnike novo športno društvo, ki šteje že doslej okrog 100 aktivnega članstva. A' Celju se je športna aktivnost med invalidi \ /iidnjih letih porajala bolj samoiniciativno, l'dtreba po tej dejavnosti in uspehi športnikov invalidov v drugih krajih Slovenije so tudi v celjskem okraju vzbudili zanimanje. V letu 1954 so celjski invalidi že z uspehom nastopali na republiškem prvenstvu, v letu 1955 pa so že imeli v svoji organizaciji izvedbo republiškega prvenstva. Na tem prvenstvu so Celjani že od- ločno segali po prvih mestih - zlasti pri stre- ljanju in kegljanju. Na invalidskem športnem prvenstvu LRS v letu 195" so celjski invalidi že nastopali v plavanju, kegljanju, namiznem te- nisu, streljanju' in šahu. Dosegli so 4 prva. 5 drugih in 4 tretja mesta. Poleg republiških tekmovanj je bila organizirana mreža prijatelj- skih srečanj. Trije invalidski športni tedni in podobno. Rutine, izkušenj in športnih uspehov v tem obdobju je bilo več kot dovolj. Nastopil je čas. ko je bilo treba tej dejavnosti dati tu- di ustreznih rganizacijskih oblik. Prvotna ob- lika športne komisije pri okrajnem odboru 7.\\l ni zadoščala več velikemu razmahu in je zahtevala ustanovitev posebnega društva, ki naj združuje vse invalide na področju okraja, pri- jatelje športne aktivnosti. Z ustanovitvijo sa- mostojnega športnega društva so namreč dani boljši pogoji za razširjanje športa med invalidi in hkrati tudi boljši pogoji za večji razmah in ustvarjanje novh športnih panog. Novemu športnemu društvu v Celju, ki mu predseduje tov. Piškur, želimo kar največ plodnih uspehov. Atletika: KLADIVAR BOLJŠI OD ZAGREBČANOV Prvo kolo zvezne atletske lige za člane in članice, ki je bilo v Celju v znamenju zanimi- vega troboja DINAMO : MLADOST : KLADI- VAR v moški in dvoboja MLADOST : KLADI- VAR v ženski konkurenci, je zbralo na stadionu Boris« Kidriča oba dni okrog 2000 gledalcev, ki so brez dvoma prišli na svoj račun. Bili so namreč priče izredno napetih borb, ki so prišle še posebej do izraza v; tekih na srednje in dol- ge proge. Kdo bi le pisal o podrobnih rezulta- tih, s katerimi smo že seznanjeni iz dnevnega tiska. Morda kaj več o tem srečanju iz druge plati. Atleti Kladivarja so doslej vsa leta brezskrb- no vedrili kot tretja najboljša ekipa v FLRJ za beograjskima kluboma Crveno zvezdo in Partizanom. Celjsko srečanje pa je pokazalo. o letošnjih fina- listih, ki jih bomo v septembru srečali v Celju \ borbi za naslov ekipnega prvaka Jugoslavije,> CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POI^ LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU radio 202m^ Nedelja, 22. junija 1958 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Želeli ste - poslušajte! Ponedeljek. 2^5. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Koncert godbe na pihala »France Preše- p. v. Ivana Karlovčeca 17.>0 Želeli ste — poslušajte! j 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek. 24. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje moški zbor PD France Prešeren, Vojnik p. v. Marjana Lebiča 17.10 Želeli ste ^ poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda. 25. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Cowboyski napevi 17.lO Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna ^[lasba, vmes objave Četrtek, 26. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Od melodije do melodije 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 2?." junija 17.00 Celjska kronika 17.10 Pojeta ženski pevski zbor Svobode. Štore p. v. B. Ferlinca in moški zbor »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja p. v. Ernesta Reč- . nika 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 28. junija 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave TUDI VI SI MORATE KUPITI .srečke ESPERANTSKE LOTERIJE! Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri! Žrebanje bo 6. julija Razpisna komisija Okrajnega higienskega zavoda v Celju razpisuje službeni mest!: 1. Referenta za zdravstveno vzgojo Pogoji: popolna srednja šola ali nižja srednja šola z več- letno prakso v zdravstveno vzgojnem delu. 2. Pomožnega loboranta za bakteriološki laboratorij Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba. Plača po zakonu o javnih usluž- bencih. Prijave sprejema Okrajni higienski zarod v Celju do 5. julija 1958. OPOZORILO NAŠIM NAROÍ NIKOM Nekateri narcMiiiki so zavrnili |)olož- nice. ki so jih predložili pismonoše za- radi plačila naročnine. Vsem tem bomo te dni poslali po pošti nove položnice in prosimo, da nakažejo naročnino vsaj za pol leta 1958. Prosimo narAčnike. da t(» zanesljivo storijo čimprej, da bomo lahko uspešno zaključili I. polletje. Onim naročnikom, katenim smo list zaradi neplačila naročnine za leto 1957 ukinili s 15. februarjem 1958. ])a bomo poslali položnice s t(HMio označenim zneskom dolga ter jih opozarjamo, da dolg takoj po prejemu položnice porav- najo, da se izognejo nepotrebni prisilni izterjavi. Pripominjamo, da nam povzroča ne- re objave in oglasi*objave in oglasi PUTNIK CELJE obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse rezervacije ob morju in v planinskih domo- vih zu letni (Kldih. Posvetuje se z nami. ko se odločale za letovanje, našu informativnu služ- bu iiiiH podatke o gostinskih (»bratih in opise vseh krajev. V stiku z nami imate možn<>sti zu prijetne počitnice. Nadalje posredujemo nubuvo i)otnih listov in nabavljamo tuje vizume. Prednost našega poslovanja je tudi v tem, da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko nabavite v PREDPRODAJl že več dni pred po- tovanjem. Pred' potovanjem zahtevajte vse potrebne l.N- FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE. RAZPIS Razpisna komisija pri Državnem sekretuiiutu za pravosodno upravo LRS v Ljubljani razpisuje za Okrajno sodišče v Celju I mesto strojepiske Pogoji: najmanj dovršena nižja srednja šola ali njej ustrezna šolska izobrazba in popolno obvladanje strojepisju. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 5« din in življenjepisom je treba poslati najkasneje do 30. junija 1958 predsedništvu Okrajnega sodišča v Celju. OBVESTILO Ui)rave celjski vrtcev v Jurčičevi ulici in Aškerčevi ulici ter na Mariborski cesti spo- ročajo, da bo vpis otrok za šolsko leto 195H-59 v vrtce v dneh 24,, 25. in 26. junija od 7. do 15. ure. OBVESTILO \ sem našim strankam in nar(M'nikoni sporo- čamo, dtt se je zaradi reorganizacije statistične službe v denarnih zavodih spremenila številke;) našega tekočega računu pri Celjski mestni hra-' iiilnici oe bo pod številko: 605-11-606-1 5-266 Upravu Celjskega tedniku. ( elje POSLOVNE ZVEZE IN KMETIJSKE ZADRUGE Zberite čimprej naročila zu močnata krmila «'(1 kmetovalcev in jih dostavite Tovarni ш<м"па- tih krmil v Ljubljani. Zaradi krinlitov se obra- čajte nu Zadružno hranilnico in posojilnico v Celju. /a okrajni živinorejski center; Šef: in/. Aiialolij (ioričan, 1. r. zh okrajno zadružno zvezo: Predswlnik: Franjo Lubej, 1. r. ELEKTRO-t ELJE. Tehniška izpostava Celje mesto, sprejme takoj več kvalificiranih in pol- kvalificirunih delavcev elektro stroke ter se- zonske delavce. PluČH po tarifnem pravilniku podjetja. S stunovunji podjetje ne razpolaga. KNJIGARNA IN PAPIRNICA »NAŠA KNJIGA« рг(и1а naslednja osnovna sredstva: 2 pisalni mizi. 2 stola. 3 stole. 1 rolo omaro, mizo zu pisalni stroj. 1 okroglo mizico in 1 stol k mizi za pisalni stroj. /A POPRAVLJALNE IZPITE iz angleščime pri- pravljam dijake. Vpra.šati: .Stritarjeva 20-1. SAMOSTOjIvN RAČUNOVODJA z daljšo prak- so, najboljših referenc, želi si)renieniti služ- bo. Piniudhe nu upravo lista pod šifro »ra- čunovodja«. PRODAM polovico hiušc T Celju. Vseljivo je tro- sobne stanovanje s pritiklinanii. Naslov v upravi lista. PRODA.M enostanovanjsko hišo v Skofji va^si. .Naslov v upravi lista. PRODAM |M)sestvo (1.18 ha). Mustnak Avgust, Laško 48. PRODAM v Celju enodružijnsko hišo (34 arov zemlje), ali tudi brez zemlje. Veber, (^elje, Zavodna 4. PRODAM izredno ugodno zaradi odselitve sad- no prevozno škropilnico >HOLDERc, skoraj nov plinski štedilnik, Toby štedilniit, kuhinj- sko kredenco, raztezno mizo in stole, glina- sto peč, razno vrtno orodje in drugo. C<"lje, Jurčičeva 11. PRODAM nov pralni stroj in oženialnik znam- ke >AEGi. Na«lov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen radio »EUMlGc za din 15.00Gotoyinat. KUPIM dobro ohranjeni emajlirani štedilnik. Ponudbe na ])oštno ležeče »16«, Vransko. KLI-IM manjše vseljivo stanovanje (ne i)re- staro, v bližini mesta ali v mftstti). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM samsko sobo. Ditiček Franc, Ce- lje, Toinšičev trg 12. Kino * kino * kino * kino KINO UNION Od 19.—22. 6, »Propadli angel«, ameriški film Od 23,—27, 6. »Dama iz Šanghaja«, ameriški kriminalni film KINO METROPOL CELJE Od 18.—21. 6. »Jack London«, ameriški biograf- ski film Od 22,-24, 6. »Stric iz .4merike«. madžarska ko- medija Od 25.-29. 6. »Doživljaji kapetana Weitta«, ameriški barvni film LETNI KINO Od 20.-23. 6. ».Mihail Strogovs, jugosl.-franc, film Od 24.-26. 6. »Novoletni ples«, ruski barvni film Na podlagi 21. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov, razpisuje komisija za razpis mest direktorjev mesta upravnikov kmetijskih zadrug a) ŠMARJE PRI JELŠAH b) SLADKA GORA Pogoji: - ustrezna strokovna izobrazba po čl. 32 Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o kmetij.skih zadrugah. — Interesenti naj vložijo prošnje na Obč, LO ŠM.VRJE PRI JELŠAH do 25. 6. 1958. MESTNA VRTNARIJA CELJE sprejme adminisiralivno moč Pogoji: znanje strojepisja, zaželeno nekaj prakse v administra- ciji. — Možnost zaposlitve s .skrajšanim d€lo\ iiim rii.som (4 do b ur dnevno) \ dopoldanskem času, — Ponudbe je poslati na Mestno \ rtnarijo Celje, Ljubljanska cesta 93 (Medlog) Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »SAVINJSKA TOVARNA OPEKE«. ŽALEC razpisuje delovni mesti 1 LNANCNE KNJIGOVODKINJE IN AÜMIN1STRATORKE Pismene vloge z navedbo šolske izol>razbe in dosedanje zaposlitve pošljite iK>djetju. — Nastop takoj ali po dogovoru AKTIV ZVEZE BORCEV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE ho odkril v upravnem poslopju Tovarne emajlirane posode na Maril>orski cesti v nedeljo 29. junija 1958 ob 9. uri v zvezi s spominskimi svečanostmi v Sutjeski in praznikom Dneva borca SPOMINSKO PLOŠČO PADLIM BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA KI SO BILI ZAPOSLENI V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE IN SO PADLI KOT BORCI NOB, BILI KOT TALCI USTRELJENI, ALI UMRLI V TABORIŠČIH KOT ŽRTVE FAŠIZMA Spored: Državna himna Nagovor in pozdrav Spominski govor Odkritje spomin.ske plošče Poje moški zbor »Svobode« Recitacija Pojeta mo§ki in ženski zbor »Svobode« Internacionala: godba in pevski zbor Vabljeni vsi svojci pedlih borcev in žrtev fanzma. vsi borci in vsi ostali prebivalci mesta Celja k šjcvilai udeležbi.________ ^________ ODBOR FRANCOV GOJENEC JE OCARAL NEW YORK Španski princ stopa v javnost Tiste dni, ko je ameriški podpred- sednik Nixon doživljal fijasko na pKJti po špansko govoreči Južni Ameriki, je v New York prispela španska vojna ladja. Na tej ladji se je baje čisto »ne- uradno« pripeljal v ameriško glavno mesto dvajsetletni oficir bojne ladje, ki ni bil nihče drugi kot španski princ Carlos. V dneh divanja v New Yorku je bil gost španske ambasade in neofi- cialni gost ameriškega zunanjega mini- strstva. Vrstili so se banketi, večerje, sprejemi, na katerih je princ v prepro- sti oficirski obleki sprejel vsakokrat po nekaj sto ljudi, med njimi državnike, politike, bankirje, finančnike, industri- jalce. Bogataši so pripeljali tudi svoje neporočene in petične hčerke, kajti kdo ve? Princes se ne gnete več po tem be- lem svetu. Princ Carlos je vnuk zadnjega špan- skega kralja. To, da so ga potegnili iz pozabe, ima svoje vzroke nekje drugje, kot bi pričakovali. Španski diktator Franco sluti, da večno ne bo mogel vla- dati in grenko občuti, da pravega na- slednika nima. Ne zaupa niti svoji fa- šistični stranki niti komu drugemu. To- da EYancu še na konec pameti ne pride, da bi Španiji vrnil demokracijo in svo- boščine. Dati hoče Španiji tak režim, kakršnega se je otresal pred desetletji. Obnova monarhije, to je njegov pro- gram. Zato je poklical Cariosa in ga dal šolat, da bo njegovi politiki vreden monarhistični naslednik. Tako presenečenje je za Amç'rikance, ki so v teh stvareh naravnost otročji, zelo veliko. Čeprav bi svoje demokra- cije ne zamenjal za noben monarhistični blišč, so vendar otročje navdušeni nad kralji v drugih deželah. Takih posla- stic niso veseli samo časopisi, temveč tudi vodilni krogi, zlasti še kapitalisti, ki vidijo v monarhiji novo oviro za. razvoj socialističnih sil, v katerikoli izmed dežel. Amerikanci si obetajo sko- rajšnje kronanje mladega oficirja, ki je plave krvi. Romantike željni Ameri- kanci ne bodo ugovarjali, če bo v Špa- nijo v cilju obnove kraljevstva romalo na milijone dolarjev. Morda pa se iz- cimi, da bo Amerika dala bodoči kra- ljevini tudi kraljico. Ce ne iz Broad- way j a, pa vsaj iz Hollywooda. AH ni Monako tudi dobil vladarico ameriškega porekla? Obubožani Španiji oziroma njeni reakcionarni kliki pa tudi ne bi bilo odveč, če bi dobili za kraljevskega tasta kakega finančnega mogotca z mi- lijarderskim naslovom namesto plave krvi. In Španija? Kdo njo kaj vpraša? Španija ima realno vlado v osebi dik- tatorja Franca, republikansko vlado v pregnanstvu in bodočega monarha Car- losa. Ali bo kdaj špansko ljudstvo, ki je toliko krvavelo, smelo in moglo izreči svojo voljo? PREŽIVELI BODO SAMO INSEKT! Kdo bo preživel atomske katastrofe velikih obsegov? Na to vprašanje je skušal odgovoriti ameriški etmolog Sem- juel Hil in to na osnovi osebnih izku- šenj. Njegov odgovor nikakor ni opti- mističen: veliko atomsko katastrofo bo- do preživeli samo insekti, ker edino oni lahko vzdržijo stokrat močnejšo dozo atomskega sevanja kot pa ljudje. Hil je poleg ostalih poizkusov podvrgel atom- skemu sevanju lesne črve, ki so zdržali 60.000 rentgenov, dočim lahko človek vzdrži le 450 do 600 rentgenov. PODMORNICA BREZ POSADKE V Veliki Britaniji izdelujejo načrte za podmornico brez pwsadke, ki bo preko Atlantika prevažala nafto. Ta podmor- nica bo na atomski pogon brez članov posadke in bo verjetno največja in naj- hitrejša naftonosilka na svetu. Podmor- nico bodo upravljali s pomočjo radia. Verjetno bo zgrajena v petih letih. »ČEBELICA« NOVI TIP MALEGA. POTNIŠKEGA AVIONA V Moskvi so z uspehom zaključili po- izkuse naglega potniškega letala za pet oseb. Novo letalo ima strokovni naziv AN-17, neuradno pa »Čebelica«, je dvo- motorno in z visoko postavljenimi kri- li, tako da je s svojim izgledom podoben, helikopterju. »Čebelica-« lahko doseže brzino 200 km na uro in je zelo eno- stavna za upravljanje. Za vzlet in pri- stanek potrebuje le 70 metrov dolg» vzletišče. V DOBI KOOPERACIJ Permej nazaj, Pepe nekaj bi predla- gal. Kaj? Kooperacijo. Zakaj? Zato, ker nimam dovolj denarja za dva deci. bodice 4bddice* bodice z DRUGE PLATI »Vi ste hodičar? Saj se mi je zdelo!^ Imate pač na nas posebno piko! Pač dostikrat je kritika pravična. A jaz naj vam pokažem drugo stóko.'« Tako (natakarica je dejala, ko mi servirala je piva čašo. »Saj vem, da [marsikdo ne ve še tega, kako težko nam je s to službo našo: Nekdo me obrnaži pri plačilu, ko zamolči mi košček svoje cehe, a drug skoz vrata kar skrivaj izgine in meni prepusti vse svoje grehe. Ce pa se zmotim jaz, je ogenj v strehi in kar takoj mi reče kdo: tatica! Ce moja zmota pa koristi njemu, tedaj molči. Pač takšna je resnica! Posebne vrste pa so tisti gosti, ki segajo po meni še z rokami, ko da sem čaša, vsakomur nalita. Kdo le pred njimi naj zaščito dá mi?it Begunec Vlak je turobno drdral skozi mrzel januarski dan. Sneg je pokrival njive in polja. Zasnežene kope hmeljevk so dajale videz velemesta indijanskih vigvamov. Po gazi ob železnici so tekli otroci. Ko da bi hoteli z njim v daljave, v ta širni svet, ki je tako vabljiv in ves prepreden z železnimi potmi. Niso dolgo tekli. Upehani so se ustavili, le oči, te velike in radovedne oči, so še zrle za drvečimi hišicami na kolesih .. . V vlaku je pri oknu sedel mlad mož. Nemirno se je pre- sedal. Prepočasen se mu je zdel hlapon, da bi z njim dohitel zaželene daljave. Daljave, ki trgajo vezi, ki preženejo stare skrbi, nevšečnosti in nemir... Ali pa morda prehitro? Njegov pogled je božajoče objel zasnežene orjake ... Grintavec, Oj- strica, Urši j a, Smrekovec .. . Tam spodaj je dolina, tam je Stresel je glavo, kot da bi hotel pomešati misli v njej. Človek, ki se podaja v širni svet, ne sme cmerihati ob od- hodu. Toda kaj vraga je to, da človek cele mesece premišljuje in sanja o veliki poti, si predstavi vsako nesluteno malenkost, ki jo upa doživeti, potem pa se oči nočejo ločiti od pejsaža, ki ga prav tako mesece opazil več ni? »Sentimentalnost? Mar vzroki, ki so me pripeljali sem v tale železniški oddelek, res ne odtehtajo solzavega pogleda? Mar naj mož obrne hrbet od cilja še preden je dobro zakoračil proti njemu? Ne, ne! Zdaj sem tu. To je začetek dolge poti. To otroško občutje slovesa in tesnobe bo minilo, čim se svet razgrne pred mano ... Le vleči, hlapon. Cim dlje od vsak- danjosti, od težav, prepirov, skrbi in vsega tistega, česar sem do grla sit. Da, sit sem te vsakdanjosti, vozarjenja ob sobotah domov, sit iskanja stanovanja, da bi bil lahko vsak dan doma ...« Tako je razmišljal, pa sam sebi ni zatrdno verjel. Tam pod hribi v domači hiši je ostala žena, drobna hčerka z njo. »Ali je res vse to dovolj velik vzrok za slovo? Mar ni bilo polno toplih trenutkov ob mladi ženi, ob drobnemu bitju, ki je veselo nasmejano stezalo ročice, ko je ob sklepu tedna stopil h košarici... In tiste ure, ki so minevale veliko prehitro, kadar sta z ženo polglasno šepetala o vsemogočih stvareh, ko je z njenega obraza izginila vsaka senca skrbi, da je zasijal otroško mla- dostno in v sreči? Sentimentalnost! Obrnil je pogled tja med zasnežene kope hmeljevk, kakor da hoče odgnati vsiljivo vest iz svoje notra- njosti. Saj ne za dolgo. Kmalu jih bom spet videl. Ustvaril si bom prijeten dom in ju poklical. Veliko laže bomo živeli tam. Nikoli ne bodo skrbi zgubale ženinega mladega obraza. Na celjski postaji so zahreščali zvočniki: — Potniáki vlak, Laško, Rimske Toplice, Zidana most, Ljubljana—Zagreb, odhod! — Presneto. Glas prometnika, ki ga je že toliko^krat slišal, da ga je običajno preslišal, je tokrat zvenel tako čudno, ko da se poslavlja od vlaka, ki se nikoli več ne povrne. Neumnost! Le vleči železni konj. Cim hitreje, čim dlje. . . Vlak je drčal pod električno žico od Postojne proti Sežani. Mrak se je že spuščal in burja je silovito vlekla, ko da bi utegnila odpihati temo. Iz polmraka so se tam ostran hrajsto- vega grmičevja in zloveščih globač zasvetile luči. .. Sežana. Zavore so presunljivo zacvilile in vlak se je ustavil. Iz vagonov so se vsuli ljudje. Zadnja postaja. Vsem se je mudilo, kajti vedno bolj se je temnilo. Ljudje so navkljub burji stopali odločno, vedoč za svoj cilj ... Tudi mladi mož je izstopil. Toda njegovi koraki so bili negotovi, čeprav se je trudil, da bi mimo miličnika stopil tako kot človek, ki ve' kam ga pelje pot.. . Burja je pripogibala golo drevje, brila čez strehe in pometala ulice. Popotniku je bilo tesno pri srcu. Ce bi mu črna mačka prekrižala pot, bi se nemara ustavil, čeravno ni nikoli verjel v vraže. Napetost je v njem razpihnila domišljijo. Vsaka malenkost je dražila dovzetnost njegovih razrahljanih živcev... Stopil je mimo tesno objetega para v temni veži in ujel njuna očitajoča pogleda. .. Zlodej, kaj tako zijajo vame. Saj vendar moj obraz ni opremljen z listkom kot kovček z imenom postaje, kamor je poslan... Najraje bi glasno za- kričal: — Kaj buljite vame! Saj ne mislim čez mejo! — In tisto noč je mož v zavetju teme, v spremljavi divje burje, ki je v njem glušila vse očitke vesti, kot človek, ki se mora skrivati pred ljudmi, da, skoraj tako kot tat, zdrknil* mimo straž na meji. Vodil ga je odsvit slepeče svetlobe, ki je v zubljih žarela nad mestom, od koder je veter prinašal vonj po morju. * Sprehajal se je po lepem stanovanju. V svetli dnevni sob'i so v kaminu živahno plapolali plamenčki, pa se je vseeno zavijal v plašč. Zeblo ga je. »To je zato, ker sem sam. Vsak čas bosta prišli. Morda že gresta po stopnicah. Pozvonili bosta. Odprl jima bom in z njima bo v lepo pariško stanovanje pri- vela toplota. Da, da. Že čujem korake ...« — Bj, signjore! — Nekdo ga je krepko potresel za ramo. Lojz se je zdramil na klopi v parku. Pred njim je stal raz- koračeno majhen karabiner ter ga »zvedavo in neprijazno gledal: — Signjore. Tole ni hotel! Si pribežal čez mejo, a? Si sit komunizma, a? Ali pa si kaj ukjradel, koga ubil, oštija? Pokaži izkaznico? Je nimaš, a? Kar lepo z mano na kvesturo pojdi, komandatore te bo radovedno poslušal... Lojz se je skobacal na noge in si pretegnil premrzle ude. Sla sta v Trst. Nikoli poprej ga še ni videl. Veliko mesto v tem hladnem jutru ni razkazovalo pričakovanega blišča. Trume delavcev so oživljale ulice med hišami z zaprtimi polkni. Kmetice so tovorile v mesto drobnarije, na katere so na trgu čakale preproste gospodinje in služkinje premožnih hiš. Slok italijanski policijski uradnik, ki ga je zaslišal, je menda vstal na levo nogo. Čemerno ga je poslušal in strmel vanj kot v čudež, ki noče biti niti politični begunec, niti kri- minalec, ki noče niti v Italiji ostati, temveč bi rad potoval naprej, v Francijo. Jezen je bil, da bo moral v zapisniku iskati nove formulacije in ne tiste, ki jih je bil navajen. Nejevoljen je likazal policaju pri vratih: — Peljite signjora v begunsko zbirališče, dokler ne preve- rimo podatkov! V stražniškem avtu so potem križarili skozi Trst, nekam v predmestje in se ustavili med nizkimi barakami onstran bodeče žice. Lojz se je ogledoval. Takole si vso stvar ni predstavljal. Tele nizke barake, ki so jih namesto rož obdajale vrvi, na kaiterih se je sušilo zanikrno perilo. Okoli barak so postopali ljudje z zdolgočasenimi obrazi, ki so se razvedrili, čim so zagledali novo lice v tej vsakdanjosti. Od kod ste? Kako ste prišli čez? Imate sorodnike v Trstu! Bi mi hoteli povedati, kako bi našel službo? Kako ste kaj z denarjem? Lojz se jih je komaj otresel. Ker jim z ničemer ni mogel ustreči, so ga pustili pri miru. Postal je njim, zdolgočasenina obrazom enak. Kaj hitro je spoznal, da tudi on njih nima kaj vpraševati. Pa vendar ... Stopil je k baraki, pred katero je gosposko opravljen* dekle obešalo spodnjice in nogavice. — Vi ste novinec? — je zaspano zazehala. — Ste že dolgo tu? je poizvedoval Lojz. — Dve leti, fant moj. — Imate službo? — Hm, imam. Takole, priložnostno ... — Pa še vedno spite tu v teh barakah? — Spim bolj malo, mladi gospod. Toda nekje moram imeti prostor za svoje cimje... Vi iščete siiižbo, kaj ne? Hm, ko bi bili ženska, bi bño laže. Kdaj pa kdaj bi se lahko naspali v mehki postelji, ki bi jo z vami deHl kavalir. Imate kakšno cigareto? Ste oženjeni? Lojz ji je ponudu cigareto in s obrnil. Dekle pa se je za- smejalo in zakričalo za njim: — Kadar boste imeli lire, ne dinarje, in če vam bo dolgčas^ se oglasite pri meni. Kadar sem dobre volje, delam tudi doma. Lojz se ni ozrl, da bi videli, kako se je koketno zazibala v bokih. Nekaj dni se je Lojz drenjal z drugimi v zatohli sobi, potem pa so prišli ponj in ga spravili v avto. Tam je sedelo še nekaj prebežnikov v družbi oboroženih policajev. — Kam? je vprašal prvega uniformiranca. — V drugo taborišče. V Cremono. Lojz je pobrskal po spominu, kje bi to utegnuo biti, potem pa se je zadovoljno nasmehnil, ko je zdrčal po asfaltni cesti proti zapadu ...