Šolsko obzorje. Iz Blidanj. Z dušno hrano — hvala bodi Bogu! — preskerbljeni snio slovenski učitelji dovolj. Da bi r.am pač kmalu zlato solnce boljše pribodnosti zasvetilo tudi, kar zadeva naše materijalno stanje! Vsaki novi list tega ali unega časopisa pazno pregledujemo, da bi zasledili kako veselo vest, da nam je zaželjena šolska postava za Kranjsko poterjena. Iz drugih dežel so pregnali prislovico: nQuem dii odere . . ., Bog daj, da bi se tudi na Kranjskem to skoraj zgodilo! No, saj smo pa Kranjci navajeni povsod (?) zadnji biti, torej nupaj serce žalosti!" Pa kaj bom dalje tugoval, to vse nič ne pomaga, rajši si čem glavo ubijati s tem, kako bi si svoj borni stan zboljšal. Toda premišljum in tuhtam, pa boljšega dosedaj nisem mogel ukreniti, kakor za učitelja taki-le jedilnired: za zajuterk: nič; za kosilo: študiranje nove šolske postave; za večerjo: nič. Ob delavnikih bom nosil suknjo narobe, a v nedeljo ua lice. Naročil se bom na vse šolske časopise, plačal pa nobenega. Na ta način bom prav izverstno shajal, si bom lahko tudi kaki sold za starost prihranil. Ko nam bo pa ,,fortuna" milejša, potem bom zavergel svoje nizverstno" iznajdbo, ter hočem živeti, kakor se spodobi omikancu inučitelju na kmetih. Koliko je do tistega časa, ne vem. — Eekel sem, da smo slov. učitelji z dušno hrano preskerbljcni. Kdor ne verjame, naj vzame v roko ,,Učit. Tovarša" in nSlov. Učitelja". Ne manjka so nam gradiva kot učitelju, pa tudi ne kot odgojniku. nTovariš" piše bolj za odgojnike*), a »Slov. Učitelj« bolj za učitelje, in tako imamo blaga na obe strani. Če se smemo ozirati na ljudsko menenje (in to je menda ena sedmih velevlasti), morem povedati, da sedanjega »Tovaršac hvalijo **)¦ Tudi >Slov. učitelj« je zel6 marljiv in ima dobro voljo koristiti učitelju po njegovib principih. — Naj mi bo dovoljeno izreči, da se naši gg. učitelji vse premalo s dopisovanjem vdeležujejo naših šolskib listov. Terdil mi je sicer svoje dni sosedučitelj, da je prederzno od naročnika tcga ali unega lista, tirjati, naj bi tudi s dopisovanjem list podpiral. »Hlapca plačujem zato, da mi dela«, rekel jeprijatelj moj; ali je imel prav ali ne, naj sodijo drugi; jaz menim, da časopisi tem bolje, Tstrezajo željam svojih naročnikov čem več imajo dopisnikov. Več glav, vefi vč. In saj naši fiasopisi ne delajo iz dobičkarije; nekteri še celo v lastnoškodo; vendar pa je delalec vreden plačila. Kaj pa bi pisali? pravi ta, pa uni. Ees je, da ima učitelj malokaj novic, toda vfiasi je majhina šolska drobtinica veliko vredna. Da se mi ne bo *) Ni ga šolskega nauka v ljudski šoli. o katerem bi BTov." že nebilpisal; pa gradiva nam vendar ne manjka; o svojem času zopet kaj iz šole. Vred. *•) Misli o tem io zel6 različne. Vred. reklo: >drugim svetuješ, sam pa ne storiš!« zato hočem v prihodnjem »Tov.c naznanjati, kaj sem doživel tu in tam na šolskem polji. Za danas pa z Bogom! Lavračev Ivan. Iz Cerkijan na Gorenjskem. (Tabilo.) Od mnogib strani se obračajo prijatelji petja s prošnjo do mene, naj bi jim razposlal svoje pesmice pod nasloTom: »Napevi cerkvenih pesem, postavil Andrej Vavken, učitelj v Cerkljah« Ker so mi pa 2., 3., 4., in 5 zvezek (1 zvezek še ima g. Giontini v Ljuljani) že davno vsi pošli, ter ne morem vstreči njihovim željam, zato me je volja ove pesmice v drugo natisniti dati, toda le pod tem pogojem, da mi blagovolijo prijatelji cerkvenega petja svoja naročila že naprej na poštnih listnicah (pošta Cerklje na Gortnjskem) objaviti, da izvem, ali mi bo moč z naročnino pokriti stroške. Ako bode število obilno, pošljem vrh starih tudi nekaj zvezkov novih v tisk, ker je res živa potreba, da se vkorenini čvrsto petje med prostim ljudstvom. Ko bi se pa oglasilo le premalo naročnikov, nioram se ve da, tisk opustiti. Andrej Vavken. Iz Ljubljane 0 naši deželni šolski postavi čula se je poslednji čas čudna novica, ktera je sum zaganjala na deželni odbor, da te toliko težko pričakovane postave še sedaj ni odposlal v višje poterjenje na Dunaj, in res, kterega iz med učiteljev bi to zel6 ne osupnilo ? «Novice« 26. preteč. m. nam pa o tej zadevitako-le poročajo : — »Schaufs so ist der nationaleLandesausschuss« — so pridigovali unidan nemčursM patroni »Schulzeitunge« zbranim učiteljem — daso ga morali podregati, naj vendar pošl.je v deželnem zboru sklenjeni šolski postavi na Dunaj! — Mi za gotovo vemo, da to ni res. Deželni odbor je imel koj pripravljene vse naj nujniše postave za odposlanje; al reklo se mu je od c. k. deželne vlade (po kteri morajo vsi sklepi zborovi na Dunaj iti), da ne sprejme izdelanih postav z dodanim pisanim zapisnikom, ampak da morajo dodani biti tudi tiskani stenografični zapiski. Deielni odbor je pošiljal svojega tajnika dan za dnevom do tiskarnic, da je priganjal tisek, in ko je bil ta izgotovljen, ste bile postavi brž izročeni vladi. To je resnka. — V seji srenjskega odbora 14. preteč. m. je srenjski svetovalec dr. Schoppl v imenu denarnega oddelka poročal o vravnanji plač sedanjih mestnih učiteljev in je nasvetoval, da naj se mestnira učiteljem od 1. jan. t. 1. odloči 600 gld. letne plače, podučiteljem pa 480, ravnateljema mestnih šol, Praprotniku in Belarju, naj se pusti sedanja službina doklada (100 gold.) in naj se doda še vsakemu po 120 gold. za stanovanje, tudi da naj se učiteljem Praprotniku, Belarju in Schottu dovoli perva petletna doklada s 60 gold. Srenjski svetovalec g. E. Pirker rasvetuje, da naj se tudi učitelju Eaktelju dovoliperva petletna doklada; srenjski svetovalec g. Mahr pa govori tudi za učitelja Močnika, da naj se mu dovoli doklada; srenjski svetovalec g. Zupančič nasvetuje povišano plačo tudi učiteljema Zimi in Wisiaku za čas, ko sta bila v mestni službi. Po daljni obravnavi so bili pervi nasvetje enoglasno, drugi z večino glasot sprejeti. Ljubljanski mestni učitelji dobivali bodo tedaj od norega 1. 1873. sedajniin okoliščinam bolj primerno povikšano plačo, kar vsi mestni učitelji hvaležni pozdravljamo. — n61asbenaMatica« ima tudi nalog, nabirati po vsej slovenski zemlji n arodne pesni, ki se nabajajo med ljudstvom inskerbeti zato, da se te pesni v lepi uredjeni zbirki na svitlo dajoc. Vabijo se tedaj vsi rodoljubi, ki so zmožni narodne melodije zaznamovati, da nabirajo kakor čebelice po celej Sloveniji naše mične ljudske pesni, ter da jih pošljejo »Glasbeni matici« za uredjenje zbirke. Pri nabiranji narodnih pesni je treba natančno zapomniti pri vsakipesni: v katerem kraji se je dobila, kdo jo je nabiralcu pel, v katerih krajih in ob katerih prilikah jo narod poje, dalje je dobro, če se tudi pristavi, je li pesen že stara ali novejša. Ako se naliaja, da je na ene in iste besede več melodij, naj se vsi napevi zabilježijo, isto tako, če so na eno melodijo razne pesni. Društvu je ustreženo, če se mu pošljejo melodije le enoglasno uapisane, boljše je, ako mu dohajajo večglasno sestavljene, poglavitno je pa zmirom, da se gleda na to, da je pervotna melodija nepopačena, ter da ostane na tanko tako zapisana, kakor se je čula med narodom. Naj bi se torej vsi rodoljubi, posebno pa čestiti gg. duhovniki, učitelji, dijaci in drugi strokovnjaki prav živo poprijeli te za našo narodno glasbo jako važne nabire; — posebno sedaj, ko se bliža poletni čas, naj bi se potrudili izobraženi narodnjaki v najvišje koče, da se nam ne izgubi ena ali druga dragocena pesmica. Vzlasti stare ljudi poiščite, da vam zapojo stare, le še redko nahajoče se pesni. Odbor »Glasbene matice« bo z iskreno hvaležnostjo prejemal te zaklade narodne poezije in jih vestno po zaslugi in po vrednosti nagradil. Pošiljajo naj se »narodne pesni« društvenemu tajniku g. Vojtehu V a 1 e n t i, čitalničnemu pevovodju v Ljubljani, kateremu bo nalog, da z artističnim odsekom glasbene Matice kritično uredi zbirko in jo spravi v tisk. Odbor tega društva razpisuje tudi 10 gld. darila za naj boljšo mašo. — »Narodna šola« če dalje veselejše napreduje; vsaki dan dobivamo nove ude in zdatne darove. Poslali smo že šolskega blaga skoro vsem udom, ki so se o pravem času oglasili. Za 1 gld. vložnine daje se 2 — 3 gold. povernine. Ako se oglasf več udov, bodemo ložeje dajali še večja darila. »Laib. Schulztg.« pravi, da je poglavitni namen »Narodne šole« ta, da narodnim učiteljem pomaga spečevati njihovo »slabo robo«. Praprotnikovo »Spisje« in »Slovnica« ste sedaj že v tretjem natisu, in tuvi Tomšičev »Nazorni nauk« in »Naravoslovje« je že poSlo, in se pripravlja za drugi natis, tedaj se vidi, da jima ni treba »Narodne šole« za to, da bi po njej svoje blago v denar spravljala. Ni nas volja in nas ne bode, da bi se z »Laib. Schulztg.« prepirali, a to konstatiramo, da iz vsake njene verstice diha zagrizeno sovraštvo do narodnih učiteljev in cicer ravno od tiste strani, od ktere smo se razpora naj manj nadejali.