© Author(s) 2021. CC Atribution 4.0 License Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem Structural setting at the contact of the Southern Alps and Dinarides in western Cerkljansko region (western Slovenia) Jože ČAR1, Jernej JEŽ2 & Blaž MILANIČ2 1Finžgarjeva ulica 18, SI-5280 Idrija, Slovenija; e-mail: joze.car@siol.net 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: jernej.jez@geo-zs.si., blaz.milanic@geo-zs.si Prejeto / Received 31. 8. 2021; Sprejeto / Accepted 2. 11. 2021; Objavljeno na spletu / Published online 28. 12. 2021 Ključne besede: narivna zgradba, Trnovski pokrov, Tolminski pokrov, stik Južnih Alp in Dinaridov, Slovenski bazen, trias, psevdoziljske plasti Key words: thrust structure, Trnovo nappe, Tolmin nappe, Southern Alps – Dinarides contact, Slovenian basin, Triassic, Pseudozilian beds Izvleček Ozemlje med vasmi Reka v dolini Idrijce, Bukovo pod Kojco in Zakriž pri Cerknem pripada v geografskem in geotektonskem pogledu Dinaridom. Gradijo ga kamnine dveh obsežnih narivnih enot Trnovskega pokrova, ki so bile za več deset kilometrov narinjene od severovzhoda proti jugozahodu v današnjo lego. Preko njih so narinjene kamnine Tolminskega pokrova, ki je na obravnavanem ozemlju najnižja narivna enota Južnih Alp. Pokrov sestavljajo dve notranji narivni grudi in vmesna narivna luska. Narivne enote so bile narinjene od severa proti jugu. V zahodnem delu obravnavanega območja stik med Južnimi Alpami in Dinaridi poteka ob Sovodenjskem prelomu. Kljub temu, da so kamnine v obravnavanih narivnih enotah približno enake starosti, lahko prepoznamo dva različna stratigrafska razvoja. Posebej izstopa problematika razvoja ladinijsko-spodnjekarnijskih psevdoziljskih plasti, to je zaporedja klastičnih in karbonatnih kamnin, ki se je odložilo v globljemorskem okolju Slovenskega bazena. Tako v Trnovskem kot tudi v Tolminskem pokrovu najdemo psevdoziljske plasti razvite v podobnem, litološko značilnem zaporedju, a so v Tolminskem pokrovu razvite v precej večji debelini kot v Trnovskem pokrovu in navzgor zvezno prehajajo v amfiklinske plasti, medtem ko je debelina psevdoziljskih plasti v Trnovskem pokrovu precej manjša, v normalnem zaporedju pa na njih leži platformni cordevolski dolomit. Abstract The area between the villages of Reka in the Idrijca Valley, Bukovo and Zakriž near Cerkno belongs geographically and geotectonically to the Dinarides. The area consists of two large inner thrust blocks of the Trnovo nappe, which were thrusted for tens of kilometers in the direction of SW to their present position. They are overlain by the Tolmin nappe, the lowest thrust unit of the Southern Alps. The Tolmin nappe was thrusted from N to S and consists of two inner thrust blocks and a smaller intermediate inner sheet. In the western part of the area the contact between Southern Alps and the Dinarides runs along the regional Sovodenj fault. Although the rocks in the considered thrust units are about the same age, different stratigraphic settings could be recognized. The lithostratigraphic features of the Ladinian-Lower Carnian Pseudizilian beds are particularly striking. Succession of clastic and carbonate rocks was deposited in deep-marine Slovenian basin. In both the Trnovo and Tolmin nappe, Pseudozilian beds occur in the lithologically characteristic sequences but, in the Tolmin nappe, they are developed in a much greater thickness than in the Trnovo nappe and pass continuously upwards into Amphyclina beds, while in the Trnovo nappe, on the other hand, the succession of Pseudozilian beds is much thinner and is overlain by the platform Cordevol dolomite. GEOLOGIJA 64/2, 189-203, Ljubljana 2021 https://doi.org/10.5474/geologija.2021.011 190 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ Uvod in problematika Na ozemlju med vasjo Reka v dolini Idrijce ter vasema Bukovo in Jesenica pod Kojco (1303 m) v zahodni Sloveniji se stikata Trnovski in Tolminski pokrov (Placer, 1981; Placer & Čar, 1997; Placer, 1999; Demšar, 2016). Prvo narivno enoto z značilno smerjo narivanja severovzhod– jugozahod v širšem geografskem pogledu prište- vamo k Dinaridom, Tolminski pokrov s smerjo narivanja sever–jug pa Južnim Alpam (Placer & Čar, 1997; Placer et al., 2010). Narivni enoti sta na stiku obeh gorstev zgrajeni iz več narivnih enot nižjega reda v zapletenih medsebojnih od- nosih, ki doslej še niso bile natančneje raziska- ne in interpretirane (Tabela 1). Ker so narivne enote prostorsko obsežne, menimo, da so se ob narivnih kontaktih dogodili dolgi in zapleteni premiki, ki so združili prvotno precej oddaljena zaporedja kamnin. Kljub temu, da so kamnine v narivnih enotah približno enako stare, se v litološki zgradbi med seboj precej razlikujejo. Pri tem preseneča, da se v obeh narivnih eno- tah, Trnovskem in Tolminskem pokrovu, po- javljajo kamnine psevdoziljskih plasti, ki naj bi nastajale v enotnem globokomorskem Slo- venskem bazenu (Buser, 1989). V tem prispevku bomo obravnavali le strukturne lege psevdo- ziljskih plasti v obeh narivnih enotah, njihovi podrobnejši litološki razvoji pa bodo obravna- vani v posebni razpravi. Pri raziskavah v osemdesetih letih (Skaberne & Čar, 1981–1991) smo se odločili vse vulkanske kamnine, njihove tufe in piroklastične kamni- ne z vmesnimi vložki drugih kamnin združiti pod imenom ’ladinijske kamnine’. Prevladujoče črne muljevce z litičnimi peščenjaki, redkejšimi plastnatimi apnenci in značilnimi grebenskimi kopami smo obravnavali kot ’psevdoziljske pla- sti’. Horizont nad njimi, kjer se grebenske kope na pojavljajo več, pač pa se močno poveča kar- bonatna komponenta v obliki plastnatih apnen- cev in apnenčevih leč z muljastimi in laporastimi vložki ter redkimi bočnimi prehodi v apnenčev konglomerat, smo poimenovali amfiklinske pla- sti. Amfiklinske plasti postopno, vendar soraz- merno hitro prehajajo v baški dolomit (Kossmat, 1910). Takšna razčlenitev je upoštevana tudi v tej razpravi. Namen prispevka je pojasniti strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem delu Cerkljanskega in podati razmi- slek o prostorski legi in razprostranjenosti psev- doziljskih plasti. Problematika geneze kamnin psevdoziljskih plasti ni predmet te razprave. Metode Temeljno raziskovalno delo je bilo strukturno - litološko kartiranje ozemlja v merilu 1: 5 000, ki je potekalo v okviru nalog Sedimentološke raziskave med Južno karbonatno platformo in Slovenskim bazenom (Čar, 1998) in Strukturna zgradba in razvoj triasnih plasti med dolino Idrijce in Kojco (Čar, 2001). Na kartiranem ozemlju so bili v okviru projekta Sedimentološke in geokemične raziskave psevdoziljske in ekvivalentnih formacij, 1981–1991 (Skaberne & Čar, 1981–1991) posneti tudi trije podrobni profili psevdoziljskih in amfiklinskih plasti, in sicer Orehek 1 ter Jesenica 1 in 2, ki še niso obdelani in objavljeni. Rezultati kartiranja so bili usklajeni z geološko karto Mlakarja in Čarja (2009) ter Demšarja (2016), še neobjavljenimi rezultati Mlakarjeve geološke karte ozemlja med Cerknim in Žirmi v merilu 1: 25 000 in ugotovitvami raziskav ladinijskih plasti na Stopniku (Čar & Skaberne, 1995; 2003). Od omenjenih geoloških kart se samo prva na južnem robu neposredno stika s karto predstavljeno v tem prispevku. Med ostalima dvema ostaja ožji pas samo pregledanega ozemlja med zaselkom Vrh Križa in vasjo Gorje. Upoštevani so bili tudi neobjavljeni rezultati kartiranj nekaterih delov obravnavanega ozemlja iz 70. let preteklega stoletja na Cerkljanskem v okviru naloge Širše raziskave na živo srebro (Placer, Čar, neobjavljena poročila, arhiv RŽS Idrija in GeoZS). Rezultati Prelomi Številni prelomi s smerjo severozahod–ju- govzhod, ki sekajo ozemlje med Reko, Bukovim in Zakrižem, so najmlajši tektonski elemen- ti obravnavanega ozemlja in sekajo vse starejše strukturne elemente. S severovzhoda omejuje obravnavani teren močan Cerkljanski prelom (po Mlakarju – karta v pripravi za tisk) z Jeseniškim krakom, ki poteka skozi vas Jesenica. Južno od tod seka pobočje Kojce še šibkejši neimenovani prelom. Sledi zelo močan regionalni Sovodenjski prelom. Od njega se pri Zakrižu odcepi Kriški prelom, ki se mimo vasi Orehek nadaljuje v po- bočju Kojce (sl. 1). Proti jugozahodu najdemo več neimenovanih šibkejših prelomov. Sledijo močnejši Bukovski, Ravenski, Podrodnski in Rodnski prelom s ši- rokimi zdrobljenimi conami in v naravi dobro vidnimi premiki. Niz ugotovljenih prelomov se zaključuje z močnim Rečanskim prelomom, ki poteka proti jugovzhodu po dolini Idrijce. Med 191Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem Podrodnskim, Rodnskim in Rečanskim prelo- mom poteka vrsta vzporednih in veznih prelo- mov v smeri sever–jug, ki lokalno zapletajo geolo- ške razmere. Na jugozahodni strani Rečanskega preloma potekata še šibkejša, vendar strukturno pomembna Homški in Šebreljski prelom, ki ima- ta prav tako smer sever–jug (sl. 1). Na kartiranem ozemlju je vsekakor najmočnej- ši regionalni Sovodenjski prelom (po Mlakarju, v pripravi) (sl. 1), ki se z območja Poljansko-Vrhni- škega hribovja vleče čez celotno Cerkljansko in se nadaljuje na Tolminskem. Gleda na zapletene razmere v njegovi široki prelomni coni na karti- ranem ozemlju, in predvsem glede na velike raz- like v litostratigrafski in strukturni zgradbi med severovzhodnim in jugozahodnim blokom, me- nimo, da gre za zelo močan prelom z več fazami nastanka. Zelo verjetno je bil, tako kot Idrijski in Zalin prelom na Idrijskem (Čar, 2010), sprva nor- malni prelom z močnim spustom severovzhodne- ga bloka, kasneje pa aktiviran kot zmični prelom. Med zaselkoma Nemci ter Kojca in vasjo Bukovo se na Sovodenjski prelom priključijo Bukovski, Ravenski in Podrodnski prelom. Ostali prelomi, ki potekajo jugozahodno od Sovodenjskega pre- loma, se na območju vasi Bukovo močno približa- jo (sl. 1) in se nadaljujejo v široki pretrti in zagli- njeni prelomni coni in plazovitem terenu pri vasi Grahovo v Baški grapi. Trnovski pokrov (TP) V podlagi narivne zgradbe idrijskega ozemlja leži Hrušiški pokrov (HP), neposredno na njem se nahaja Koševniška vmesna luska (KVL), sledi Čekovniška (ČVL) in nato inverzna Kanomeljska vmesna luska (KaVL). V oklepajih so standar- dne okrajšave glavnih narivnih enot na geološki karti Idrijsko-Cerkljanskega ozemlja (Mlakar & Čar, 2009). Obravnavano ozemlje do Sovo- denjskega preloma prekriva obsežen Trnovski pokrov, ki je najvišja enota v zapleteni narivni zgradbi Idrijskega ozemlja (Mlakar, 1969; Pla- cer 1973, 1982; Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010). Trnovski pokrov ni enotno zgrajen. V osrednjem delu pri Idriji ločimo Tičensko in Idrijsko no- tranjo narivno grudo z oznakama TP/1 in TP/2, vzhodno od tod, pri Zaplani, se odpira še Pet- kovškova notranja narivna gruda z oznako TP/3 (Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010). Tičenska not- ranja narivna gruda prekriva celotno idrijsko ozemlje, se nadaljuje na Šentviškogorski planoti in na Cerkljanskem. V dolini Idrijce, med Reko Sl. 1. Strukturna karta obravnavanega ozemlja. Fig. 1. Structural map of the studied area. 192 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ in Stopnikom, se kamnine Tičenske notranje narivne grude nadaljujejo na desnem bregu Idrij- ce na območju Polic, obsegajo celoten Bukovski vrh in sosednji greben Rodne (sl. 1). Nove razi- skave so pokazale, da se na Cerkljanskem pod Tičensko notranjo narivno grudo odpira še ena narivna enota z normalno ležečimi plastmi, ki jo glede na njeno litostratigrafsko sestavo, debeli- no in obseg lahko opredelimo kot ločeno notranjo narivno grudo Trnovskega pokrova in ni enaka nobeni doslej obravnavani notranji narivni enoti. Poimenovali smo jo Ravenska notranja narivna gruda po Ravnah pri Cerknem. V soglasju s po- imenovanjem narivnih enot na Idrijskem (Čar, 2010) ima oznako »TP/4« torej, »četrta notranja narivna gruda Trnovskega pokrova«. Tičenska notranja narivna gruda (TP/1) Tičensko notranjo narivno grudo na obravna- vanem ozemlju gradijo Poliška (po vasi Police) in Rodnska (po grebenu Rodne) strukturna podeno- ta ter tri tektonske krpe. Na Reki v dolini Idrijce se kamnine Tičenske notranje narivne grude iz Šebreljskega strukturnega bloka (Čar & Skaber- ne, 2003) nadaljujejo zvezno v Poliški strukturni podenoti (št. 1 na sl. 1) severno od doline Idrijce proti vasema Police in Bukovo. Pri zaselku Koj- ca vzhodno od vasi Bukovo se Poliška strukturna enota v širokem pasu nadaljuje v Rodnski struk- turni podenoti (št. 2 na sl. 1), ki obsega obsežen in razvejan greben Rodne. Na južnem obrobju se Rodnska struktura konča ob coni močnega Re- čanskega preloma, v Orehovški grapi pa prekriva kamnine Ravenske notranje narivne grude. Poliška in Rodnska strukturna podenota (št. 1 in 2 na sl. 1 in Tabeli 1) Terene obeh strukturnih enot v veliki večini gradi značilen, skoraj bel in neplastnat, krista- last cordevolski dolomit (Schlernski dolomit - Celarc, 2004). Na Rodnah prehaja navzgor zvezno v plastnat, organogen, verjetno julski, dolomit. Na več lokacijah opazujemo zvezne in postopne prehode belega dolomita navzdol v nekaj metrov prehodnega črnega, tanko plastnatega dolomita in dalje v različne ladinijske apnenčeve kamnine z muljasto – laporastimi medplastnimi vložki ali neposredno v piroklastične kamnine. Sedimen- tološke raziskave profilov ob cesti Laharn–Police in ob cesti Reka–Orehek so pokazale, da so la- dinijske kamnine v obeh strukturnih enotah na- stajale na obrobju karbonatne platforme, njenem pobočju, najnižji deli dostopnih profilov pa že v globljemorskem bazenskem okolju (Šmuc & Čar, 2002). Pod vasjo Bukovo na močno tektoniziranem cordevolskem dolomitu Tičenske notranje na- rivne grude leži diskordantno volčanski apnenec zgornjekredne starosti (Buser, 1986a, 1986b). Ka- mnine Tičenske notranje narivne grude vpadajo proti jugozahodu, kar je značilen splošen vpad plasti v okviru Trnovskega pokrova tudi na Idrij- skem in celotnem Trnovskem gozdu vse do Vipa- vske in Soške doline. Tektonske krpe (št. 3, sl. 1) Strukturno pomembno zanimivost obrav- navanega ozemlja predstavljajo tri tektonsko- erozijske krpe Tičenske notranje narivne grude na kamninah Ravenske notranje narivne grude (sl. 1). Vse tri krpe so zgrajene iz močno pretrtega cordevolskega dolomita. Najobsežnejša je vzpeti- na Radomažna v Gorenjih Ravnah, ki leži v ce- loti na ladinijskih piroklastičnih kamninah Ra- venske notranje narivne grude. S severovzhodne strani je tektonska krpa omejena z Ravenskim prelomom. Ob narivu tektonsko popolnoma zdro- bljen dolomit je viden na več mestih na južnem in zahodnem obrobju krpe. Na levem bregu Kazar- ske grape pod zaselkom Laharn se nahaja morfo- loško močno izpostavljena tektonska krpa Lutne skale. Cordevolski dolomit leži na skrilavem mu- ljevcu psevdoziljskih plasti. Na vzhodni strani je tektonska krpa odrezana s prelomom. Prav tako je morfološko izpostavljen tretji, sicer najmanjši erozijski ostanek Tičenske notranje narivne gru- de, imenovan V Križu, na obsežnem pobočju Kri- ža. Erozijska krpa cordevolskega dolomita leži na psevdoziljskih plasteh in je ukleščena v širši coni Sovodenjskega preloma. Ravenska notranja narivna gruda (TP/4) (sl. 1) Ravensko notranjo narivno grudo delimo na Rečansko, Kazarsko in Zabrezniško strukturno podenoto (št. 4, 5 in 6 na sl. 1 in v Tabeli 1). Pode- note gradijo približno enako stare kamnine, ki pa se po litološki sestavi med seboj močno razlikujejo. Rečanska strukturna podenota (št. 4, sl. 1) Kamnine Rečanske strukturne podenote gra- dijo levi in desni breg doline Idrijce med pritoko- ma potokov Jesenica in Kazarska (sl. 1). Domne- vamo, da je strukturna enota na območju Reke s severne strani omejena z močnim triasnim nor- malnim prelomom s smerjo vzhod–zahod. Prelom ni neposredno viden, so pa ob njem v stiku različ- ne, tektonsko močno deformirane in spremenjene kamnine. Na južni strani preloma, v Rečanski strukturni podenoti (št. 4), leži v podlagi tem- nosiv, prekristaljen, porozen in bituminiziran 193Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem anizijski dolomit, diskordantno na njem pa nekaj zelenega keratofirskega tufa. Na južni strani so kamnine Rečanske strukturne podenote omeje- ne z narivnico Šebreljskega strukturnega bloka (Čar & Skaberne, 2003) Tičenske notranje nariv- ne grude. Kamnine v Rečanski strukturni pode- noti so v normalni stratigrafski legi. Kazarska strukturna podenota ( št. 5, sl. 1) Na severni strani zgoraj omenjenega normal- nega triasnega preloma pri Reki se pričenja Ka- zarska strukturna podenota (št. 5), ki se v obliki sorazmerno ozkega tektonskega polokna vleče najprej po Kazarski grapi, nato pa se pod La- harno dvigne v njeno levo pobočje. Pod zaselkom Selc pod Bukovim prekrijejo Kazarsko struktur- no podenoto kamnine Tičenske notranje narivne grude (TP/1) (sl. 1 in 3C). Zahodno od Selca, v dnu Kazarske grape, izdanjajo kamnine Kazar- ske strukturno podenote v manjšem Janezovem tektonskem oknu. V tektonskem poloknu, kot tudi v tektonskem oknu, ležijo kamnine v nor- malnem stratigrafskem zaporedju. V Kazarski strukturni podenoti, na severni strani srednjetriasnega preloma pri Reki, anizij- ska podlaga ni vidna. Sledi okrog 170 m debelo pisano zaporedje ladinijskih kamnin. V začetnem delu grape opazujemo črne do temno sive plastna- te apnence z medplastnimi tufskimi in apnenčas- to-laporastimi vložki. Vmes najdemo tudi vložke biodetritičnega apnenca. Sledi splazela kaotična mešanica omenjenih litoloških členov. Nad njimi leži večja kopa biodetritičnega apnenca. Našte- te litološke člene prekrivajo različki zelenkasto sivega keratofirskega tufa in keratofirja s pre- hodi v vijolične bazične različke tufov in tufitov z vložki diabazov. Nato se pričenja več sto me- trov debela ponavljajoča serija kamnin psevdo- ziljskih plasti v značilnem razvoju (sl. 1 in 3A). Prevladuje temno siv do črn bituminozni skrilavi muljevec z vložki sivega litičnega peščenjaka in plastmi črnega in piritiziranega apnenca. Vmes ležijo različno velike kope grebenskih apnencev. Pogosti so temno sivi do črni apnenci blatnih kop, redkeje pa skeletni grebenski apnenci s ko- ralami in spužvami. Vložki manjših apnenčevih blatnih kop so pogostejši v spodnjem delu profila, skeletnih grebenskih apnencev je več v zgornjih delih profila pod zaselkom Selc, kjer prekrijejo psevdoziljske plasti kamnine Tičenske notranje narivne grude. Večja še neraziskana apnenčeva kopa leži v Kazarski grapi pod Laharno. V njej je voda izdolbla krajšo sotesko in atraktivne ko- tliče. Na zahodnem pobočju hriba Rodne (698 m), južno od zaselka Laharn, leži na kamninah psevdoziljskih plasti neposredno pod narivnico Rodnske strukturne enote obnarivni Laharnski odstružek iz diabaza in diabaznega tufa. Tudi stik s kamninami psevdoziljskih plasti Kazarske strukturne podenote je nariven. Zabrezniška strukturna podenota (sl. 1, št. 6) Zabrezniška strukturna podenota je največja enota Ravenske notranje narivne grude (TP/4). Na Reki v dolini Idrijce je ob potoku Jesenica v ozkem pasu Rečanska strukturna podenota po- vezana z Zabrezniško strukturno podenoto (ime- novana po zaselku Zabreznica). Loči ju Rečanski prelom. Zabrezniška strukturna podenota zaje- ma ves osrednji del Orehovške grape, po kateri se pretaka potok Jesenica (sl. 1). Kamnine podenote gradijo nižje dele vzhodnega obsežnega in močno razbrazdanega pobočja hriba Rodne (698 m) do višine 450 m in celotno levo pobočje Orehovške grape do vrha Velikega Kovka (838 m) in Raven pri Cerknem. Od tu se po starejših podatkih Pla- cerja et al. (1977) nadaljuje v dolino Cerknice, kjer zavzema vsaj polovico desnega pobočja doli- ne med Želinom in Cerknim. Ta del Zabrezniške strukturne podenote še ni natančneje raziskan. Na območju Vrh Križa se Zabrezniška struktu- ra nadaljuje tudi na drugi strani močnega Sovo- denjskega preloma. To potrjujejo litostratigraf- ski podatki na novi Geološki karti Selške doline (Demšar, 2016), Mlakarjevi karti (v pripravi za tisk) in dodatni pregled terena. Skoraj celotno dno Orehovške grape in pobo- čje proti Ravnam nad Cerknim do višine okrog 450 m gradi značilen svetlosiv, le tu in tam tem- nosiv in plastnat ter rahlo laporast anizijski do- lomit. V grapi pod zaselkom Zabreznica prehaja dolomit navzdol zvezno v značilen zgornje spo- dnjetriasni laporasti apnenec z vložki laporovcev (campilske plasti). Z erozijskim kontaktom na anizijskem dolo- mitu ležijo litološko zapleteno sestavljene ladi- nijske plasti. Na južnem obrobju obravnavane strukturne podenote med kmetijami Andrejna, Urban in Podrodnar najdemo diskordantno na anizijskem dolomitu menjavanje različnih ke- ratofirskih in diabaznih tufov in tufitov s pre- hodi v dolomitni in dolomitno-apnenčev kon- glomerat s piroklastičnim vezivom in tankimi vložki plastnatih apnencev. Hrib Veliki Kovk (838 m) pri Gorenjih Ravnah gradi okrog 280 m debel kompleks keratofirja z bočnimi prehodi v različne tufe in tufite. Vulkanska kamnina leži lahko neposredno na anizijskem dolomitu ali pa na piroklastičnih kamninah. Severno od tod, na območju obsežnega pobočja Križa, se menjavajo 194 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ do 50 m debeli pasovi črnega apnenca in temno- sive drobnozrnate okremenjene dolomitne breče s keratofirskimi piroklastičnimi kamninami in redkimi vložki rdečkastih do vijoličnih diaba- znih tufov. Na pobočju Križa, južno od tektonske krpe V Križu, prehajajo masivne piroklastične kamnine postopno v laminirane piroklastite in skrilave muljevce in dalje v značilno menjavanje psevdoziljskih kamnin s črnimi skrilavimi mu- ljevci, tankimi vložki litičnega peščenjaka, leča- mi črnega plastnatega apnenca in apnenčastih grebenskih kop. Psevdoziljske plasti se z območja V Križu vlečejo v ozkem pasu po dolini Jeseni- ce in se izklinjajo med Bukovskim in Ravenskim prelomom ob potoku Jesenica, kjer jih narivno prekriva cordevolski dolomit Rodnske strukture (št. 2 na sl. 1; sl. 3C). Tolminski pokrov (ToP) Južno pobočje hriba Kojca, med vasmi Bukovo, Orehek in Jesenica z vmesnima zaselkoma Koj- ca in Nemci ter obsežen greben Vršiča nad vasjo Zakriž, pripada Tolminskemu pokrovu (ToP) (sl. 1., Tabela 1). V vseh narivnih enotah Tolminske- ga pokrova na obravnavanem ozemlju so plasti v normalnem stratigrafskem zaporedju in vpadajo v splošnem proti severu-severovzhodu. Orehovška notranja narivna gruda (ToP/1) Okolico Orehka, celotno območje Vršiča in te- rene na drugi strani Cerkljanskega preloma proti vasi Gorje, gradijo kamnine Orehovške notranje narivne grude (ToP/1), ki je v tem delu Cerkljan- ske najnižja enota Tolminskega pokrova (ToP). Obe enoti se med Bukovim in zaselkom Vrh Kri- ža stikata ob močnem Sovodenjskem prelomu. V preostalem delu terena nad Zakrižem so kamni- ne Orehovške notranje narivne grude (ToP/1) v narivnem stiku s kamninami Ravenske struktur- ne enote (TP/4) Trnovskega pokrova v podlagi. Vzhodni del grebena Vršiča gradi črni skrila- vi muljevec in litični peščenjak z vložki črnega apnenca in redkimi grebenskimi kopami psev- doziljskih plasti (sl. 3A). Proti severozahodu po- stopno prehajajo v značilno zaporedje amfiklin- skih plasti. Menjavajo se črni skrilavi muljevec in skrilavi laporovec s temno sivim plastnatim apnencem (sl. 3B). V severnem delu ob potoku Jesenica najdemo le še plastnati apnenec s tan- kimi skrilavimi laporastimi medplastnimi vlož- ki. Na južnem delu, na območju Križa, so psev- doziljske kamnine Orehovške notranje narivne grude (ToP/1) ob Sovodenjskem prelomu v stiku s psevdoziljskimi plastmi Zabrezniške struktur- ne enote (št. 6), v zahodnem delu, med Orehkom Sl. 2. Geološka karta obravnavanega ozemlja. Fig. 2. Geological map of the studied area. 195Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem in zaselkom Nemci, pa s cordevolskim dolomitom Tičenske notranje narivne grude (TP/1) (sl. 1). Močno pretrte kamnine Orehovške notranje na- rivne grude (ToP/1) se vlečejo v ozkem pasu na severovzhodni strani regionalnega Sovodenjske- ga preloma med zaselkom Nemci in Bukovim. Narivni bloki Jeseniške notranje luske (ToP/2) (sl. 1 in 3D) Med Orehovško in Podmelško notranjo na- rivno grudo je na obravnavanem ozemlju Jese- niška notranja luska (ToP/2) zgrajena iz več na- rivnih blokov (enot). Vzhodni del narivne luske med Cerkljanskim in Kriškim prelomom gradijo psevdoziljske kamnine, zahodni del med Krškim prelomom in območjem nad zaselkom Kojca pa baški dolomit (sl. 2). Zapleten stik obeh kamnin je viden v golici v pobočju nad Orehkom (sl. 1 in 3D). O morebitnem nadaljnjem pojavljanju na- rivnih blokov Jeseniške notranje luske zahodno od Bukovega in vzhodno od kartiranega ozemlja, na območju vasi Poče in Gorje, nimamo podat- kov. Psevdoziljske plasti vzhodnega dela Jeseniške notranje luske (ToP/2), so v strukturnem pogledu z notranjo ’prerivno’ ploskvijo, razdeljene v dva dela. Kamnine spodnje ’etaže’ so manj tektonsko pretrte in zato ’trdnejše’. Kamnine zgornjega dela so obnarivno močno pretrte in so na šte- vilnih mestih spremenjene v temnosivo do črno tektonsko glino. V pobočju nad Orehkom (pod lo- kacijo V robeh) se ’prerivna’ ploskev naslanja na neimenovani prelom s smerjo skoraj vzhod-za- hod. Ob zapletenem izklinjanju zgornje in spo- dnje etaže Jeseniške notranje luske opazujemo še narivne vložke baškega dolomita in temnosi- vega tanko plastnatega, verjetno amfiklinskega apnenca (sl. 2). Baški dolomit zahodnega dela lu- ske je močno naguban in pretrt. Osi gub slemeni- jo v smeri približno severozahod-jugovzhod. Sl. 3. A – Zaporedje psevdoziljskih plasti pri vasi Jesenica, menjavanje temnega skrilavega muljevca in litičnega peščenjaka; B – Zaporedje amfiklinskih plasti ob potoku Jesenica, menjavanje plasti črnega skrilavega muljevca in apnenca; C – Narivni kontakt med psevdoziljskimi plastmi (spodaj - Zabrezniška strukturna podenota Ravenske notranje narivne grude) in belim cordevolskim dolomitom (zgoraj - Rodnska strukturna podenota Tičenske notranje narivne grude) v Orehovški grapi; D – Kope grebenskega apnenca, imenovane Divji rob, na pobočju Kojce nad vasjo Jesenica. (Foto: J. Čar). 196 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ Glede na stratigrafsko sestavo in strukturne razmere so kamninski bloki Jeseniške notranje luske (ToP/2) del Podmelške notranje narivne grude. Pri narivanju grude proti jugu na Ore- hovško narivno grudo (ToP/1) je bil iz njenega vzhodnega spodnjega dela (Jesenica) ’odtrgan’ del psevdoziljskih plasti, v zahodnem delu pa večji blok baškega dolomita. Oblikovala sta se dva večja bloka kamnin, ki gradita Jeseniško no- tranjo lusko (ToP/2). Posamezne bloke kamnin bi glede na nastanek, velikost in lego lahko poime- novali tudi ’odstružki’. Ob narivanju je nastala tudi vmesna šibkejša narivna ploskev, ki deli vzhodni, psevdoziljski, del Jeseniške strukture v dva dela. Zgornja močno pretrta in zaglinjena ’etaža’ predstavlja kompenzacijsko narivno cono, ki se kaže kot izravnalna cona med Podmelško in Orehovško notranjo narivno grudo. Podmelška notranja narivna gruda (ToP/3) Pobočje Kojce nad Jesenico in Bukovim je del Podmelške notranje narivne grude (ToP/3). Do višine velikih apnenčevih grebenov v okoli- ci Divjega roba imajo kamnine značilen psevdo- ziljski razvoj. Nad grebeni se močno poveča kom- ponenta presedimentiranih piroklastitov, nato pa postopno prehajajo v amfiklinski razvoj plasti in višje v pobočju v baški dolomit z roženci (Čar et al., 1981). Stik Južnih Alp in Zunanjih Dinaridov Stik med narivnimi enotami Trnovskega in Tolminskega pokrova je hkrati tudi stik Južnih Alp in Dinaridov. Na zahodnem in osrednjem delu obravnavanega terena je meja med obema gorskima sistemoma ob široki in zapleteni coni regionalnega Sovodenjskega preloma. Prelom se iz doline Bače vleče do vasi Bukovo, poteka čez Tabela 1. Narivne enote in strukturne podenote ter njihove glavne litostratigrafske značilnosti na obravnavanem ozemlju stika Južnih Alp in Dinaridov. Table 1. Thrust units and structural subunits and their main lithostratigraphic characteristics of the studied area of Southern Alps and Dinarides. GEOGRAFSKA ENOTA GEOGRAPHIC UNIT NARIVNA ENOTA THRUST UNIT STRUKTURNA PODENOTA STRUCTURAL SUBUNIT OZNAKA SYMBOL FACIELNE IN LITOSTRATIGRAFSKE ZNAČILNOSTI LITHOSTRATIGRAPHY Ju žn e A lp e S o u th er n A lp s T ol m in sk i p ok ro v T ol m in n ap p e Podmelška notranja narivna gruda Podmelec inner thrust block ToP/3 Psevdoziljske plasti, amfiklinske plasti in baški dolomit Pseudozilian beds, Amphiclina beds and Bača dolomite Jeseniška notranja luska Jesenica inner sheet ToP/2 Psevdoziljske plasti in baški dolomit Pseudozilian beds and Bača dolomite Orehovška notranja narivna gruda Orehek inner thrust block ToP/1 Psevdoziljske in amfiklinske plasti Pseudozilian beds and Amphiclina beds D in a ri d i D in ar id es Z u n a n ji D in a ri d i E x te rn a l D in ar id es T rn ov sk i p ok ro v T rn o vo n ap p e Tičenska notranja narivna gruda Tičen inner thrust block TP/1 Poliška strukturna podenota Police structural subunit 1 Karnij - cordevolski dolomitCarnian - Cordevolian dolomite Rodnska strukturna podenota Rodne structural subunit 2 Karnij - cordevolski in julski dolomit Carnian – »Cordevolian« and Julian dolomite Tektonske krpe Tectonic klippes 3 Karnij - Cordevolski dolomit Carnian - Cordevolian dolomite Ravenska notranja narivna gruda Ravne inner thrust block TP/4 Rečanska strukturna podenota Reka structural subunit 4 Anizijski dolomit in ladinijske piroklastične kamnine Anisian dolomite and Ladinian pyroclastic rocks Kazarska strukturna podenota Kazarska structural subunit 5 Vulkanske in piroklastične kamnine z zveznim prehodom v psevdoziljske plasti Volcanic and pyroclastic rocks with normal transition into Pseudozilian beds Zabrezniška strukturna podenota Zabreznica structural subunit 6 Anizijski dolomit, vulkanske in piroklastične kamnine, različne karbonatne in klastične ladinijske kamnine in psevdoziljske plasti Anisian dolomite, volcanic and pyroclastic rocks, Ladinian carbonate and clastic rocks and Pseudozilian beds 197Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem zaselke Krtečne, Kojca in Nemci, se nadaljuje pod vasjo Orehek, prečka obsežno pobočje V Kri- žu in se čez Vrh Križa nadaljuje v dolino Cerkni- ce. V tem delu narivni stik med Tolminskim in Trnovskim pokrovom torej ni viden. Narivnica se ponovno pokaže Vrh Križa, kjer poteka na meji med Ravensko (TP/4) in Orehovško notranjo (ToP/1) narivno grudo. Podobne razmere opazu- jemo tudi dalje proti vzhodu pod vasema Gorje in Poče. Diskusija Odnosi med narivnimi enotami v Trnovskem pokrovu Današnja prostorska lega narivnih enot je prikazana v priloženem profilu (sl. 4). Na severni strani regionalnega Sovodenjskega preloma med vasjo Bukovo in zaselkom Vrh Križa se nahaja- jo v podlagi kamnine Trnovskega pokrova (TP). Pripadajo Tičenski in Ravenski notranji narivni grudi (TP/4), ki gradita tudi obsežno ozemlje med Bukovim in Reko v dolini Idrijce jugozahodno od Sovodenjskega preloma in okolico Zakriža. Na celotnem območju med Bukovim in Zakrižem le- žijo na Trnovskem pokrovu psevdoziljske in am- fiklinske plasti Orehovške notranje narivne gru- de (ToP/1). Sledijo močno pretrte psevdoziljske plasti in blok baškega dolomita Jeseniške notra- nje luske (ToP/2), nad njimi pa debel kompleks psevdoziljskih in amfiklinskih plasti, baškega dolomita in jurskih kamnin Podmelške notranje narivna grude (ToP/3), ki gradijo srednji in zgor- nji del pobočja Kojce. Na sliki 5 je izrisan shematski prikaz pred- videne prvotne medsebojne lege narivnih enot, ki gradijo obravnavano ozemlje in smeri nari- vanja. Idrijsko-Cerkljansko hribovje in celot- ni Trnovski gozd do Vipavske doline pripada Trnovskemu pokrovu. Sestavljen je iz petih ob- sežnih notranjih narivnih grud. Peta, ki obsega zgornji del Trnovskega gozda, še ni poimenovana. Njena narivnica poteka po severovzhodnem po- bočju Trnovskega gozda nad dolino Belce. Doslej je kartirana med Hudim poljem in Črnin Vrhom nad Idrijo (glej geološko karto – Mlakar & Čar, 2009). Pod Trnovskim pokrovom ležijo na Idrij- skem ena vrh druge obsežne Koševniška, Čekov- niška in Kanomeljska vmesna luska (Mlakar, 1969; Mlakar & Čar, 2009; Čar, 2010). Vse naštete enote ležijo na kamninah Hrušiškega pokrova, ki tone pod Trnovski pokrov na vzhodnem obrobju Črnovrške planote in ponovno izdanja na obmo- čju Poljansko-Vrhniških nizov in Blegoša (Placer & Čar, 1997; Demšar, 2016). Na obravnavanem ozemlju med vasmi Reka, Bukovo in Zakriž ležijo na površini le kamnine Tičenske (TP/1) in Raven- ske (TP/4) notranje narivne grude. Sl. 4. Geološki prikaz stika Južnih Alp in Dinaridov na Cerkljanskem. Fig. 4. Schematic cross section of a tectonic contact of the Southern Alps and the Dinarides in the Cerkno region. 198 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ Mnenja o dolžini narivanja v Zunanjih Di- naridih so si dokaj enotna. Mlakar (1969) meni, da znaša premik med Hrušiškim in Trnovskim pokrovom (Mlakar: Žirovsko-trnovski pokrov) 25 km do 30 km. Po ugotovitvah Placerja (1981) je premik med Trnovskim in Hrušiškim pokrovom v profilu čez Idrijo 32 km, po analizi podatkov globoke vrtine Ce-2/95 v Cerknem pa 30,5 km (Placer et al., 2000). Premru (1980) je opisal narivno zgradbo osre- dnje Slovenije, ki je rezultat ilirsko-pirenejske in rodanske tektonske faze. Na podlagi palinspla- stične karte podaja tudi oceno dolžine horizon- talnih premikov posameznih narivov. Povprečna dolžina premikov posameznih narivnih enot v osrednji Sloveniji je po Premrujevem mnenju od 10 km do 20 km. Zapisal je, da alpski narivi se- gajo daleč na Zunanje Dinaride (Premru, 1980). Širina prvotnega alpskega prostora in dolžina narivanja alpskih narivnih enot v smeri sever– jug za zdaj še nista ugotovljeni. O psevdoziljskih plasteh Teller (1889) je ob koncu 19. stoletja na podlagi amonita Trachyceras julium Mojs. in školjke Da- onella lommeli Wiss. ugotovil ladinijsko starost glinavca in peščenjaka z vložki tanko plastnate- ga apnenca na Celjskem gradu in jih poimenoval »psevdoziljski skrilavec in peščenjak«. Kot ugota- vlja Kuščer (1967) s tem imenom Teller ni imel na- mena poimenovati določen stratigrafski horizont, saj je kasneje litološko in starostno enake kamni- ne poimenoval z drugimi lokalnimi imeni. Pojem »psevdoziljske plasti« sta v stratigraf- skem pomenu začela uporabljati Stache (1899) in nato Kossmat (1906), ki je razširil ime še na lito- Sl. 5. Legenda k sl. 4 in 6. Fig. 5. Legend to Figs. 4 and 6. 199Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem loško podobne sedimentne kamnine v osrednjih in zahodnih Posavskih gubah. Na geološki karti iz leta 1913 se psevdoziljske plasti razprostirajo v bolj ali manj sklenjenih pasovih od Celja do Tolmina (Kossmat, 1913). V tolmaču h geološki karti Škofja Loka – Idrija, ki zajema tudi obrav- navano ozemlje, je Kossmat (1910) najrazličnejše piroklastite, tufe in v njih vključene magmatske kamnine obravnaval pod imenom »wengenske plasti in pietra verde«, vse peščene in skrilave kamnine z vložki konglomeratov, ki se v širokem pasu vlečejo iz Baške grape čez Cerkljansko, pa pod naslovom »peščenoskrilave amfiklinske pla- sti«. Iz karte je vidno, da je v enoto »amfiklinske plasti« prištel vse kamnine, ki jih danes členimo na »amfiklinske in psevdoziljske plasti«. V naslednjih sto letih je bilo o psevdoziljskih in amfiklinskih plasteh napisano in objavljenih veliko poročil, preglednih člankov, razprav, opi- sane so bile v več tolmačih k različnim geološkim kartam, vendar je vsak raziskovalec razlagal stratigrafski obseg »psevdoziljskih plasti« ne- koliko drugače, odvisno od razmer na območju, kjer so raziskave potekale. Natančen pregled in analizo ugotovitev starejše literature je pripravil Rakovec (1950). Iz pregleda izhaja različen strati- grafski obseg psevdoziljskih in amfiklinskih pla- sti z litološkimi bočnimi menjavami. Leta 1980 je Premru (1980) objavil obsežno, širokopotezno zasnovano geološko zgradbo osrednje Slovenije. Po njegovih podatkih se psevdoziljske kamnine nahajajo v Savinskem, Selškem, Trojanskem in Kozjanskem narivu ter kamniški, blegoški in cerkljanski luskasti zgradbi. Mlakar (1980) ugo- tavlja, da so psevdoziljske plasti na Cerkljanskem bočni ekvivalenti diplopornega dolomita (corde- vol) in zato karnijske starosti. Pri tem ni pojasnil lege psevdoziljskih plasti v narivni zgradbi na Cerkljanskem. Turnšek in sod. (1982) uvrščajo klastično-karbonatne kamnine z grebenskimi apnenci na območju med Hudajužno in Zakrižem med amfiklinske plasti. Menijo, da so se odlagale v nekoliko globljem mirnem šelfnem območju in so zgornjeladinijske do srednjekarnijske starosti. Buser (1986a) je za menjavanje glinaste- ga skrilavca, drob in tufa z vložki keratofirja z obravnavanega ozemlja menil, da »...lahko pri- padajo po litološki sestavi psevdoziljskim skla- dom, ki so nastali v globljem delu Slovenskega jarka«. Med amfiklinske prišteva »glinasti skri- lavec in peščenjak, skladovit in grebenski apne- nec. V njih ne najdemo plasti tufa in jih s tem ne moremo primerjati z ladinijskimi psevdoziljski- mi skladi«. Ločevanje kamnin psevdoziljskih in amfiklinskih plasti in ugotavljanje meje med nji- ma pa še vedno ni zadovoljivo rešeno. V tolmaču h geološki karti Selške doline je Demšar (2016) zapisal, da je spodnja meja amfiklinske forma- cije »...zaradi postopnega litološkega prehoda in podobnosti z nižje ležečimi kamninami psevdo- ziljske formacije težje določljiva...« in postavil mejo med formacijama sredi menjavanja istih li- toloških členov, kar je v stratigrafskem pogledu lahko pravilno, v formacijskem pogledu pa nima pomena. Soglasno z ugotovitvami na Idrijskem, v idrijskem rudišču (Placer, 1982; Čar, 2010) ter na Cerkljanskem (Placer et al., 1977) lahko zak- ljučimo, da naj bi »skrilavo-klastična« sedimen- tacija potekala od zgornjega anizija do zgornjega tuvala. Iz omenjenih podatkov se vidi, da je pri razčlenitvi ladinijsko – karnijskih piroklastično- magmatskih, psevdoziljskih in amfiklinskih ka- mnin še veliko nejasnosti. Litostratigrafsko raz- členitev, ki jo uporabljamo v tem prispevku smo pojasnili v uvodu. Psevdoziljske plasti v obravnavanih strukturnih enotah Približno 500 m nad sotočjem Kazarske gra- pe in Idrijce v Kazarski strukturni enoti (št. 5) prehajajo ladinijske piroklastične kamnine zve- zno v značilen psevdoziljski razvoj (sl. 3A). V sko- raj črnih skrilavih muljevcih se začno pojavljati vložki litičnega peščenjaka in apnenci posame- znih organogenih kop. Južno od tektonske krpe Lutne skale se nahaja velika, apnenčeva kopa. V nadaljevanju po dolini Kazarske in njenem levem pobočju najdemo psevdoziljske skrilave muljevce s posameznimi apnenčevimi kopami le v redkih izdankih. Večje golice se nahajajo med Selcem in Žabžami, kjer opazujemo z organizmi bogate kope. Psevdoziljske plasti gradijo tudi Janezovo tektonsko okno visoko v dolini Kazarske grape. Dva manjša tektonsko omejena izdanka psev- doziljskega skrilavega muljevca se nahajata še v desnem pobočju Kazarske grape ob cesti proti Policam (sl. 1) (Šmuc & Čar, 2002). V Zabrezniški strukturni enoti št. 6 (sl. 1) je v blagem pobočju na jugozahodni strani Sovodenj- skega preloma, južno od tektonske krpe V Križu, postopen prehod piroklastičnih kamnin v značil- ne psevdoziljske plasti (sl. 1). Kamnine se širijo proti zahodu v dolino Jesenice in se tu pokažejo v več izdankih. Okrog 400 m nad zaselkom Mli- nar stik piroklastičnih kamnin in psevdoziljskih plasti Ravenske strukturne enote (6) izgine pod narivno ploskvijo Rodnske strukturne enote (sl. 3C). 200 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ Obsežne terene gradijo psevdoziljske plasti v okviru vseh treh enot Tolminskega pokrova (ToP). V Orehovški notranji narivni grudi (ToP/1) črni skrilavi muljevci z vložki litičnih pešče- njakov in redkimi apnenčastimi kopami gradijo celotno vzhodno območje grebena Vršiča ter ob- sežno pobočje Križa vse do sotočja Jesenice in Podjavorščice. Spodnji del pobočja pod Jesenico je pokrit z izpranimi in nasutimi različno veliki- mi bloki apnenčevih grebenskih kop (sl. 1). Vzhodno od Orehka najdemo v psevdoziljskih plasteh spodnje strukturne etaže več apnenčevih organogenih kop. Posebno izpostavljena in zani- miva je visoka apnenčeva kopa ob Javorščici, ki se začenja s plastnatim apnencem in se nadalju- je v grebenski apnenec. V okviru zgornje etaže Jeseniške vmesne luske (ToP/2) apnenčaste kope v splošnem ne ležijo v primarni legi, so bolj ali manj premaknjene ali tektonsko uvaljane v moč- no pretrtih kamninah, ki gradijo močvirnate iz- ravnave in položna pobočja s številnimi manjši- mi plazovi in zdrsi v okolici vasi Jesenica (sl. 1). Nad zgornjo narivnico Jeseniške notranje lu- ske (ToP/2) se nad vasjo Jesenica pričenja mo- gočen kompleks skrilavih muljevcev v menjavi z litičnimi peščenjaki in v zgornjem delu tudi pre- sedimentiranimi piroklastičnimi kamninami. Osnovno strukturo gradijo organogeni plastnati apnenci, ki zvezno prehajajo v šest mogočnih gre- benskih kop na lokaciji Divji rob, visokih do 110 metrov (sl. 3D). Kossmat (1913) je bil mnenja, da so to verjetno tako imenovani ’cipit bloki’, danes bi jim rekli olistoliti, ki jih je opazoval na območju Dolomitov. Leta 1981 smo jih označili kot ’mir- novodne koralne bioherme’ (zatišne plitvomorske grebenske kope) v primarni legi (Čar et al, 1981). Sedimentološke raziskave psevdoziljskih plasti na Malenskem Vrhu v Poljanski dolini kažejo na nastanek v mirnem morskem okolju, zelo verje- tno v laguni (Skaberne & Čar, 1986). V novejši razpravi so bili na podlagi raziskanih organskih ostankov, plitvovodnih tekstur, mikrofaciesa plastnatih apnencev in velike debeline klastičnih kamnin mnenja, da so to apnenčevi olistoliti, ki so zdrsnili iz plitvovodnega obrobja ali zgornje- ga dela karbonatne platforme v bazen (Gale at al., 2016). Litološke značilnosti in položaj karbo- natnih kamnin kartiranih v okviru naše študije kljub temu kažejo na možnost primarne lege gre- benskih apnencev. Različne interpretacije sedi- mentacijskih pogojev bodo potrjene ali zavrnjene z nadaljnjimi podrobnimi raziskavami. Nad kompleksom velikih grebenskih bioherm Divji rob prehajajo psevdoziljske plasti postopno v amfiklinske plasti s temnosivimi apnenci ter skrilavimi in laporastimi medplastnimi vložki (slika 3 B). Amfiklinske plasti prehajajo višje v pobočju Kojce zvezno v baški dolomit (Čar et al., 1981; Gale, 2010; Gale at al., 2016). Zahodni del Jeseniške notranje luske (ToP/2) gradi značilen plastnat baški dolomit, bogat z ro- ženci. Kamnina je nagubana in na številnih mes- tih močno pretrta. Sl. 6. Shematski prikaz nastanka narivne zgradbe. Fig. 6. Schematic cross section of a thrust system original position. 201Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem Zaključki Na ozemlju med vasjo Reko v dolini Idrijce ter vasema Bukovo in Jesenica pod Kojco (1303 m) v zahodni Sloveniji se stikata dve veliki narivni enoti in sicer Trnovski in Tolminski pokrov (Pla- cer, 1981; Placer & Čar, 1997; Placer, 1999; Dem- šar, 2016). Prvo narivno enoto z značilno smerjo narivanja severovzhod–jugozahod prištevamo v širšem strukturnem pogledu Zunanjim Dinari- dom, Tolminski pokrov s smerjo narivanja sever– jug pa Južnim Alpam (Placer & Čar, 1997; Placer et al., 2010). Narivni enoti sta na stiku obeh gor- stev zgrajene iz več narivnih enot nižjega reda v zapletenih medsebojnih odnosih, ki doslej še niso bili natančneje raziskane in interpretirane. Na- tančnejša razčlenitev narivnih enot v Trnovskem in Tolminskem pokrovu je prikazana v priloženi Tabeli 1. Raziskano območje seka gost sistem prelomov v smeri severozahod – jugovzhod. Od severovzho- da proti jugozahodu si sledijo naslednji močnej- ši prelomi: Cerkljanski, Sovodenjski, Ravenski, Rodnski in Rečanski prelom. Najmočnejši je Sovodenjski prelom, ki je regionalnega pomena. Stik Južnih Alp in Dinaridov poteka v zahodnem in osrednjem delu obravnavanega terena ob So- vodenjskem prelomu, od zaselka Vrh Križa proti vzhodu je stik nariven. Pomembna ugotovitev naših raziskav je, da se nahajajo tako v Trnovskem kot tudi v Tol- minskem pokrovu psevdoziljske plasti, ki so na prvi pogled litološko enake. Podrobne raziskave doslej posnetih profilov bodo pokazale morebitne sedimentološke razlike. Na obravnavanem ozemlju psevdoziljske pla- sti niso nikjer ohranjene v neprekinjenem pro- filu s talnino in krovnino. V okviru Trnovskega pokrova sicer opazujemo pri Reki zvezen pre- hod piroklastičnih kamnin v psevdoziljske pla- sti, vendar je njihov zgornji del pri zaselku Selc pod Bukovim odrezan z narivom cordevolskega dolomita Tičenske notranje narivne grude (TP/1). Zvezen prehod psevdoziljskih kamnin v mlajši tankoplastnati črn dolomit in nato v bel značilen cordevolski dolomit je ohranjen le v dveh manj- ših izdankih ob cesti proti vasi Police, ki pa nista neposredno vezana na glavni pas psevdoziljskih plasti, ki poteka po dolini Kazarske grape. Po- stopen prehod med piroklastičnimi in psevdo- ziljskimi kamninami je ohranjen tudi na obmo- čju Križa južno od tektonske krpe V Križu. V Orehovški notranji narivni grudi, najniž- ji enoti alpskih narivov, na pregledanem ozem- lju ni ohranjena podlaga psevdoziljskih plasti. Odrezana je z osnovnim narivom Južnih Alp in Dinaridov. Na območju Vršiča nad vasjo Zakriž opazujemo zvezne prehode v krovninske amfik- linske plasti. Zvezen in postopen prehod je ohra- njen tudi na pobočju Kojce nad Divjim robom v okviru Podmelške notranje narivne grude. Iz terenskih opazovanj in ocene splošnih raz- mer ugotavljamo, da je debelina psevdoziljskih plasti v okviru alpskih narivnih enot, v Orehov- ški in Podmelški notranji narivni grudi, precej večja od enakih plasti v dinarski Ravenski not- ranji narivni grudi. V krovnini vseh omenjenih narivnih enot ležijo kamnine najnižjega dela karnija. V Trnovskem pokrovu prehajajo psev- doziljske plasti v značilen cordevolski dolomit, v okviru Tolminskega pokrova pa v amfiklin- ske plasti (T3 1 - Demšar, 2016). Kot je ugotovil že Mlakar (1980), je starost cordevolskega dolomita in amfiklinskih plasti enaka, se pa seveda faciel- no močno razlikujejo, kar kaže na drugačne po- goje sedimentacije. Iz pomembnih litoloških razlik v stratigraf- skem zaporedju, ki smo jih omenili zgoraj, ob upoštevanju različnih smeri narivanja in pred- vsem velikih dolžin narivanja, tako v Dinaridih kot Južnih Alpah, domnevamo, da so bila opisana sedimentna zaporedja pred narivanjem zelo od- daljena. Vsekakor velja, da je bilo nekdanje ob- močje sedimentacije bistveno večje in je bilo za- radi narivanja prostorsko močno reducirano. Summary Based on the detailed structural mapping (scale 1: 5,000), we studied the contact between Southern Alps and the Dinarides in the Cerkno region between the villages of Bukovo and Zak- riž. The area of the Dinarides is built of the Trno- vo nappe (TP). It is divided into two inner thrust blocks and six smaller tectonic subunits (Table 1). Trnovo nappe (TP) was thrust in the direction from NE to SW for about 30 kilometers. In the di- rection toward south rocks of the Tolmin nappe (ToP) were thrusted onto the Trnovo nappe. Tol- min nappe consists of two inner thrust blocks and inner sheet (Table 1). Length of thrusting is not known. Trnovo nappe consists of lowest Ravne inner thrust block (TP/4) and the highest Tičen inner thrust block (TP/1). Ravne inner thrust block is divided into Zabreznica, Kozarska and Reka su- bunit, while Tičen inner thrust block consists of tectonic klippes, Rodne and Police tectonic su- bunit (Table 1). The oldest rocks within the thrust units of the Trnovo nappe are the Upper Scythi- an Olenekian (Kampil) marly limestones, which pass continuously into dolomite of Anisian age. 202 Jože ČAR, Jernej JEŽ & Blaž MILANIČ On top of the Anisian dolomite lies unconformably a sequence of variegated Ladinian rocks several hundred meters thick. Near the village of Gorenje Ravne they are represented by extensive outcrops of keratophyre and pyroclastites. In the vicinity of Križ, tuffs and tuffites pass concordantly into Pseudozilian beds. They are exposed in a narrow belt along the valley of the Jesenica stream, where they overlie the rocks of the Tičen inner thrust block. On the other side of the Rodne ridge, in the Kazarska grapa, the Pseudozilian beds reappear below the Tičen inner thrust block in the vicinity of the village of Selc as a tectonic window form. Most of the Tičen inner thrust block is formed by the characteristic Cordevol dolomite (Schlern do- lomite - Celarc, 2004), which passes upwards into the Tuvalian layered dolomite. The Tolmin Nappe (ToP) is subdivided into the lowest Orehovec inner thrust block (ToP/1), the Jesenica inner sheet (ToP/2) and the highest Podmelec inner thrust block (ToP/3) (Table 1). The length of the over-thrust has not yet been de- termined. The Orehovo and Jesenice overthrust units are dominated by typically developed Ladi- nian-Cordevolian Pseudozilian beds, which pass continuously into Amphyclina beds. They are represented by dark grey limestone interbedded with mudstone and marlstone. Within the Podme- lec inner thrust block, a thick sequence of Bača dolomite lies concordantly above the Amphyclina beds on the Kojca Hill. The western part of Jese- nica inner sheet is also built of extensive block of folded and deformed Bača dolomite. The contact between the main overthrust units of the Trnovo and Tolmin nappe is also the conta- ct of the Southern Alps and the Dinarides. In the western and central part of the studied area, the bo- undary between the Southern Alps and the Dinari- des represents a complex tectonic zone of the regi- onal Sovodenj fault. The fault runs from the Bača valley to the village of Bukovo, across the villages of Kojca and Nemci, continues below the village of Orehek, crosses the slopes of V Križu and con- tinues across Vrh Križa into the Cerknica valley. In the Cerknica valley, the thrust contact between the Tolmin and Trnovo nappe is not visible. It can be seen again in the Vrh Križa area, where it runs along the boundary between the Ravne (TP/4) and the Orehovec (ToP/1) inner thrust block. Similar tectonic conditions are observed eastward, under the villages of Gorje and Poče. In the Trnovo and Tolmin nappes Ladinian- -Carnian Pseidoziljan beds are present. It is assu- med that they were deposited in the uniform Slo- venian trough. Lithologically, the Pseudozilian beds are represented mainly by black shale with thin intercalations of lithic sandstone and len- ses of black layered limestone and massive reef limestone. On the basis of the above-mentioned significant lithological differences in the strati- graphic sequences and taking into account the different thrust directions and particularly long overthrust lengths in both the Dinarides and the Southern Alps, we assume that the sedimentary sequences described were very far apart before tectonic shortening. In any case, the former sedi- mentation area was clearly larger and was spati- ally strongly reduced by the nappe structure. Literatura Buser, S. 1986a: Tolmač lista Tolmin in Videm (Udine), Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd: 103 p. Buser, S. 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ, list Tolmin in Videm (Udine), 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S. 1989: Development of the Dinaric and the Julian carbonate platforms and of the in- termediate Slovenian basin (NW Yugoslavia). In: Carulli, G. B. Cucchi, F. & Radrizzani, C. P. (eds.): Evolution of the karstic carbona- te platform: Relation with other periadriatic carbonate platforms, Trieste, 1987. Mem. Soc. Geol. It., 40: 313-320. Celarc, B. 2004: Problematika „cordevolskih“ apnencev in dolomitov v slovenskih Južnih Alpah. Geologija, 47/2: 139-149. https://doi. org/10.5474/geologija.2004.011 Čar, J. 1998: Sedimentološke raziskave preho- da med Dinarsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom. Poročilo o triletnih raz- iskavah (1985–1998): 1-13, arhiv RŽS Idrija, GZS in MZT Slovenije, Idrija, (neobjavljeno). Čar, J. 2001: Strukturna zgradba in razvoj trias- nih plasti med dolino Idrijce in Kojco. Poročilo o triletnih raziskavah, 1-8, arhiv RŽS Idrija, GZS in MZT Slovenije, Idrija, (neobjavljeno). Čar, J. 2010: Geološka zgradba idrijsko–cerkljan- skega hribovja. Tolmač h geološki karti idrij- sko – cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25.000 – Geological structure of the Idrija–Cerkno hills. Explanatory Book to the Geological map of the Idrija–Cerkljansko hills. Geološki zavod Slovenije – Geological Survey of Slovenija, Ljubljana: 127 p. Čar, J., Skaberne, D., Ogorelec, B., Turnšek, D. & Placer, L. 1981: Sedimentological cha- rateristies of Upper Triassic (Cordevolian) circular quiet water coral bioherms in 203Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem western Slovenia, nortwestern Yugoslavia. SEPM Spec. Publ., 30: 233-240. https://doi. org/10.2110/pec.81.30.0233 Čar, J. & Skaberne, D. 1995: Ladinijske plasti Stopnika. Geološki zbornik, povzetek refera- tov, 22-26. Čar, J. & Skaberne, D. 2003: Stopniški kon- glomerat = Conglomerates of Stopnik. Geologija, 46/1: 49-64. https://doi.org/10.5474/ geologija.2003.003 Demšar, M. 2016: Geološka karta Selške doline 1: 25 000 in Tolmač h geološki karti Selške doli- ne, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 72 p. Gale, L. 2010: Microfacies analysis of the Upper Triassic (Norian) »Bača Dolomite«: early evolution of western Slovenian Basin (eastern Southern Alps, western Slovenia). Geol. Carphatica, 61/4: 293-308. https://doi. org/10.2478/v10096-010-0017-0 Gale, L., Skaberne, D., Peybernes, C., Martini, R., Čar, J. & Rožič, B. 2016: Carnian reefal bloc- ks in the Slovenian Basin, eastern Southern Alps. Facies, 62: 23. https://doi.org/10.1007/ s10347-016-0474-8 Kossmat, F. 1910: Eräuterungen zur geologischen Karte Bischoflack und Idria. Wien:101 p. Kossmat, F. 1913: Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. Mitt. Geol. Ges., 5: 61-165. Kuščer, D. 1967: Tertiary formations of Zagorje. Geologija, 10: 5–85. Mlakar, I. 1969: Krovna zgradba idrijsko ži- rovskega ozemlja = Nappe Structure of the Idrija-Žiri Region. Geologija, 12: 5-72. Mlakar, I. 1980: O starosti spodnjega dela psevdo- ziljskih skladov na Cerkljanskem. Geologija, 23/2: 173-176. Mlakar, I. & Čar, J. 2009: Geološka karta idrijsko – cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1: 25.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 1 geol. map. Placer, L. 1973: Rekonstrukcija krovne zgradbe idrijsko žirovskega ozemlja = Reconstruction of the Nappe Structure of the Idrija-Žiri Region = Rekonstruktion des Deckenbaus des Idrija-Žiri gebietes. Geologija, 16: 317-334. Placer, L. 1981: Geološka zgradba jugozaho- dne Slovenije = Geologic structure of so- uthwestern Slovenia. Geologija, 24/1: 27-60, Ljubljana. Placer, L. 1982: Tektonski razvoj idrijskega ru- dišča = Geologic history of the Idrija mercury deposit. Geologija, 25/1: 7-94. Placer, L. 1999: Contribution to the macrotecto- nic subdivision of the border region between Southern Alps and Exsternal Dinarides = Prispevek k makrotektonski rajonizaci- ji mejnega ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. Geologija, 41: 223-255. https://doi.org/10.5474/geologija.1998.013 Placer, L., Čar, J., Ogorelec, B., Orehek, S., Ramovš, A., Babić, L., Zupanič, J., Čadež, F., Cigale, M. & Hinterlehner, A. 1977: Triadna tektonika okolice Cerknega. MVS, Inštitut za geologijo FNT, Ljubljana: 58 p (neobjavljeno). Placer, L., Rajver, D., Trajanova, M., Ogorelec, B., Skaberne, D. & Mlakar, I. 2000: Vrtina Ce- 2/95 v Cerknem na meji med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi. Geologija, 43/2: 251- 266. https://doi.org/10.5474/geologija.1998.013 Placer, L. & Čar, J. 1997: Zgradba Blegoša med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi. Geologija, 40: 305-323. https://doi.org/10.5474/ geologija.1997.016 Placer, L., Vrabec, M. & Celarc, B. 2010: The ba- ses for understanding of the NW Dinarides and Istra Peninsula tectonics = Osnove razu- mevanja tektonske zgradbe NW Dinaridov in polotoka Istre. Geologija, 53/1: 55-86. https:// doi.org/10.5474/geologija.2010.005 Premru, U. 1980: Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija, 23/2: 226-273. Rakovec, I. 1950: O nastanku in pomenu psev- doziljskih skladov. Geografski vestnik, 22: 191-214. Skaberne, D. & Čar, J. 1981–1991: Sedimentološke in geokemične raziskave psevdoziljske in ekvivalentnih formacij. Neobjavljena fazna poročila 1981 do 1991, arhiv GZL Ljubljana in RŽS Idrija (CUDHg), Idrija. Skaberne, D. & Čar, J. 1986: Sedimentološke značilnosti dela »psevdoziljske« formacije na območju Malenskega Vrha, N od Poljan, W Slovenija. 5Th Yugoslav Meeting of Sedimentologists, Brioni. Stache, G. 1899: Jahresbericht des Directors. Verh. Geol. Reich., Wien. Šmuc, A. & Čar, J. 2002: Upper Ladinian to Lower Carnian Sedimentary Evolution in the Idrija-Cerkno Region, Western Slovenia. Facies, 46/1: 205-216. https://doi.org/10.1007/ BF02668081 Teller, F. 1889: Daonella Lommeli in den Pseudo- Gailthalerschichten von Cilli. Verh. Geol. R. A. Wien. Turnšek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. 1982: Carnian coral-sponge reefs in the Amphiclina beds between Hudajužna and Zakriž (western Slovenia). Razprave IV razreda SAZU, 24: 51-98.