Rus. бразда „brazda" in бразда „brzda" Homonimno rua. браздй različnega porekla je v obojnem pomenu ne prvotno rusko, temveč ceikvenoslovansko, ruski le knjižno in že zastarelo. V prvem pomenu je brati izraz, n. pr. pri Puškinu v romanu v verzih „Jevgenij Onegin", Бразды пушистые взрывая — Летит кибитка удалая. Domača ruska fonetična oblika je бороздй, a splošna predpraslovanska *borzdä. V drugem pomenu, n. pr. pri Puškinu v drami „Boris Godunov", Так борзый конь грызет свои бразды, a zlasti v rabi plurala tantum v zvezi браздй правлёния v smislu правительственная власть, управление, pa je v fonetični pisavi zbog akanja za брозда, plur. брозды, kakor n. pr. калач za колйч i. pod., verjetno tudi pod vplivom prve besede. Ruskocerkveno- slovansko броздй je nastalo po ruskem izgovoru iz бръзда (prim. lit. bruzduklas „uzda"), kar je bila starocerkvenoslovanska beseda in je prešla s cerkvenoslovan- skimi teksti tudi v Rusijo. V starocerkvenoslovanščini jo beremo v Sinajskem psalterju ps XXXI 9 lis кжд-kn 'lino комт, и ЛСЪСК-К 1Л1ЪЖ< нкстт. рдавулм :• Бръзддлм и с>узА®1* Ч1ЛЮСТ1 1Х"1» к-кстьлпшш : • lb пршлгжажиџлск сы\ к-к Tick : • Zanimivo je, da se ta beseda nahaja sicer poleg mrus. dial, брозда (nčeš. brzda „zavora" je tehnološki •ermin novejšega datuma) le še v slovenskem jeziku brzda, glagol brzdati i. dr. S tem pojasnilom naj se izpopolni str. 110, drugi odstavek v moji knjigi „Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči" (V Ljubljani 1946), kjer je to opuščeno in zato n e j a s n 0 - R. Nahtigal O imenu КосьГь Bratislavski slavist-slovakist Jân Stanislav se je v svojem delu „Slovensky juh v stredoveku II. diel", sir. 262—3 (Turèiansky Šv. Martin 1948, Spiey jazyko- vedného odboru Matice slovenskej, séria B, sviizok 2) dotaknil razlage imena panonskoslovenskega kneza Koclja, ki ga izvaja iz podstave ко1ъ „maček", pa mu je ista podlaga kakor pri tvorbi češ.-slovaš. kocour — kocûr (preko fem. *kot-ja). Pri tem pravi : „Obecné meno kocel, kocel' existuje и Slovanov . . . dodnes. Pravda, dnes mä preneseny vyznam . . . v sloven, slovo kocûr, kocûre môze značit' aj „odpadky dreva" . . .; pri lûbani stromov povie sa na nepekné kusy, vSelijaké ; nedorastené alebo odpadkové . . .". Kot paralelo navaja lat. Catulus, Catilina. Mogel bi pa iz Gebauerjevega staročeškega slovarja po urbarju iz 1. 1410 navesti ime Martinus Koczur in slovenski priimek Maček. Moja izvajanja v razprav. „O imenu panonskoslovenskega kneza Koclja" (Slovenski jezik 1939, II 1—14) o starovisoko- nemškem poreklu imena zavrača. Za tako poreklo in obratno so primeri. Tu naj mimogrede omenim, da je bil Kocljev oče Pribina 1. 833 ali kmalu potem pred- stavljen bavarskemu kralju Ludviku in na njegovo zapoved nato poučen v veri in krščen v cerkvi sv. Martina v Traismaueru (M. Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum str. 73 si.). Z njim je bil, kakor je mogoče sklepati iz vseh zgo- dovinskih podatkov, krščen tudi sin КосЫ'ь, ki je moral biti rojen okoli 1. 825 (Fr. Grivec, Slovenski knez Kocelj str. 28) in ki ga je oče ob bsgu iz Nitre vzel s seboj. Ob krstu bi mu bilo tedaj okoli osem let. Kakor je na prvi videz Stanislavovo razlaganje prepričljivo, vendar ne velja. Zdi se, da Stanislav mojih izvajanj v razpravi ni dobro razumel ali preveč pre hitro preletel. Z druge strani je v njegovi beležki s stališča slovanskega jeziko- slovja in slovanske filologije vrsta nepravilnih trditev. Ako je -c- v КосъГъ slovaško iz -tj- (po kaki drugi palalalizaciji ta -c- sploh ni mogoč), potem s tem nimajo nič opraviti od Stanislava navedena srbskohrvatska imena Kocelj v Zeti in Šumadiji, Koceljeviči pri Dubrovniku, priimek Kocelj v Dubrovniku in Koceljevo v okolici Sabca (ne kakor Stanislav piše „dravskej oblasti"). Dalje navaja Stanislav srbsko- hrvatski izraz kocelj različnega pomena. Pri tem je njegova navedba po zagrebškem akademičnem Rječniku kocel poleg kocelj nepravilna. Prvo je v Rječniku le grafična oblika, saj srb.-hrv. -/ na koncu ne more biti, a iz podatkov v Rječniku tudi sledi, da je predpostavljati kocel'. Slovenskih izrazov hocelj Stanislav ne omenja, pa tudi ne prihajajo kakor ne srbskohrvatski v poštev. Ustrezajoč češ.-slovaš. kocour-kocùr s -с- iz -tj- bi moralo biti namreč srb.-hrv. -c'-, sloven, -č-. Kar se tiče sufiksa -ь1'ь, j e ta, kakor misli Stanislav, sklicevaje se na K. Brugmanna Grundriss H 1, str. 368 in W. Schulze „Zum idg. /-Suffix" (Zbornik u slavu V. Jagiča, Berlin 1908, str. 343 si.), identičen z -ь1ъ. To pa je s stališča slovanskega jezikoslovja, slovanske besedotvoritve povsem napačno. Tvorbe kakor огь1ъ, kozblb. pètblb i. pod. niso imele nikdar in nikjer poleg sebe dublete z -bl'b. Ako jaz v razpravi omenjam iz staroruskih tekstov Коцклк poleg Квцкл-к, ne navajam tega kot besedotvorno dubleto, temveč — tega ni Stanislav razumel — kot pisarsko analogijo, to se pravi, da je ruski pisec pri njemu neumevnem imenu zamenjal sufiks -bib z znanim mu iz svojih besed sufiksom -ь1ъ. To je s slovansko filološko analizo lahko ugotoviti in je pojasnjeno v razpravi. V nekem poznejšem ruskem tekstu stoji celo potvorjeno K«m«av K primerom kakor огь!ъ i. pod. dodaja Stanislav še slovaš. vrâbel', (mestno i m e Vràbl'e, p r i i m e k V'ràbei), pol j . wràbel „iz p r a s l o v a n . *vorhblb" in s l o v a š . sysel', češ. sysel. Po Miklošičevem etimološkem slovarju je tudi sloven, vrabelj (po Ple- teršniku severnovzhodno), luž. vrobl — robel', polab. vorbli plur., a po Brücknerje- vem etimološkem slovarju poljskega jezika polj. susef in po 1. Sreznevskega Материалы для словаря древнерусскаго языка stius. сбсъл-к (v Ipatjevskem rokopisu staroruskega letopisa), sed. суслик. Razen tega je cmembe vredno, da navaja Fr. Kott v češko- nemškem slovaiju „vrabci, bla. m. = vrabec. Na Slov. a ve Slez." Natisnjeno je s poljskim znakom velarnega l. Jasno je, da so v navedenem gradivu poleg starejših sekundarne oblike. Očividno je to za sedanje polj. wràbel poleg starejšega wrôbl', kakor je to razvideti iz Briicknerjeveea slovarja in iz historične fonetike poljskega jezika J . Rozwadowskega v zborniški „Gramatyka jçzyka polskiego" krakovske akademije znanosti (W Krakowie 1923, str. 199: , s t . w r ô b l . . . dzisiaj przewažnie wràbel"). To se popolnoma strinja s sufiksalno tvorbo lit. žvirblis. Sufiks je torej tukaj bil -lb in ne -bib. Mislim, da samo po sebi umevno velja isto za oblike sosed- nih slovanskih jezikov ali narečij in da ni potrebno to dalje podrobneje dokazovati. Ravno tako pa tudi pri drugem izrazu češ. sysel sosedno polj. suset s trdim s, strus. cSc-клк kaže na velarnost sufiksa -ъ1ъ. V slovaščini, kjer so nedvomno tudi dia- lektične razlike, so oblike, navedene od Stanislava, sekundarne. Miklošič v svojem znamenitem in še vedno temeljnem delu „Die Bildung der slavischen Personennamen' (Denkschriften filozofsko-historičnega razreda du- najske akademije znanosti X 6, 8 si.) ne pozna sufiksa -ъ1'ъ-. Poleg tega so osebna imena pri njem izvedena od imen sledečih živali: zvèrï, bobrû, buče la, veprï, ga- vranü, golobi, grülica, zmij, kava-čava ( c o r v u s m o n e d u l « ) , košuta, kraguj, kuna, mrena ( c y p r i n u * b a r b u s ) , orllü, osllü, pavü — рпипй, pütakü, svinija, sokolu, srünükü, turü. čaja (vane l lus ) , stenç ( ca tu lus ) , j e i ï , î l i l , qtva in n a j č e š č e vlükü. Imen ко1ъ ali *тасъкъ ni, kar prihaja v poštev, ker sloni Miklošičevo gradivo na virih starejših dob. Pozornost vzbuja „stenç catulus", sloven. §êenè, z navedbo imena (str. 116) rus. щеня iz poznejšega ruskega letopisa, kar je jasno peiorativen naziv (prim, sed. rus. щенок ali сукин сын). Tu bi omenil, da so se z imeni živali označevali (večkrat zasmehujoče) narodi, pa imamo več takih popisov narodov v cerkveni slovenščini raz- nih recenzij, n. pr. v srbsko-cerkvenoslovanskem rokopisu s konca XIV. ali začetka XV. stol., prepisu seveda starejšega (prim. P. Šafarlk, Slovanské starožitnosti v zbranih spisih II 732 si.), kjer stoji med drugim: . . . роусннь R'iAPa . лнтклнк тоурь . клкгаринк Г.МКН . клд](к котка . срккпмк КЛККК . КЛ.1'Р1ШК риск . . . П-кмкЦК скрдкд . . . Neposebno odli- kujoče ime котка „mačka" je pridano Lahu, kar se tudi sicer бе dandanes veže. Tako je tudi že brez ozira na besedotvorne razloge skrajno neverjetno, da bi bil knezov sin dobil ime po mačku, enako nem. Kätzlein, in ga še kot odrasel mož-knez imel. Besedotvorno pa sufiksa -bl'b v starejši slovanščini in zlasti še v severni slovanščini tako rekoč sploh ni. Miklošič in Vondriik v oddelku v besedotvoritvi svojih primerjalnih slovanskih slovnic poznata le obidbl'b kot nomen agens .qui iniuriam infert" iz staroruskega komentiranega apostola iz I. 1220. V svoji razpravi (str. 11 si.) sem pokazal, kako se je sufiks -alj na jugu, zlasti v slovenščini, po vplivu nemščine razširil in postal naravnost produktiven, a nima s staroslovanskimi razmerami nič opraviti z izjemo primerov s sekundarnim fonetičnim razvojem, k a k o r kašo lj iz kašib in to tz *kuOs-ljo-. i. p o d Na podlagi vsega rečenega ne morem tedaj smatrati svoja izvajanja v razpravi za ovržena po Stanislavu, nasprotno so z njegovimi s stališča slovanske filologije in slovanskega jezikoslovja celo dalje podprta. Edina rešitev slovanskosti imena Kocbib bi bila veza s tvorbo in imenom косёпъ (prvotno v pomenu nečesa trdega pri rastlinah kakor storž), kjer more biti -c- produkt druge regresivne palatali- zae je (glej v moji razpravi str. 8). Z naslonitvijo na to bi bil a aufiikaom -ь1'ь tvor.ien deminutiv; vendar je takšno tvorbo s tem sufiksom za tako staro dobo kakor IX. stol. težko predpolagati. Ljubljana 15. septembra 1949 R. Nahtigal Trubarjevo od mladiu „a puero" Pleteršnikov Slovar ima s. v. mlad zabeležene izraze od mladih let, od mladih nog, iz mlada in iz mladega za „von Jugend auf* in v oklepaju dodaja „pomni: od mladiju Trub." Dočim so oni izrazi v oblikoslovnem pomenu popolnoma jasni, pa od mladiju z istim predlogom, ki zahteva rodilnik, ni, kajti kako naj bi se glasil imenovalnik; tudi če bi kdo mislil na tvorbo mladije, ne more pričakovati v rod. končnice -u, ki je lastna le določenim moškim o-jevskim osnovam, ki ao to končnico nekdanjih u-jevskih osnov mogle sprejeti za avojo. Tudi če bi sprejeli občno ime mladije, bi se mogel njegov rodilnik glasiti le mlâdija ali mladijâ (kakor imamo dial, še veselja, rojstva). Predlog od pa nas vendarle sili k rodilniku. Trubar piše zgornji izraz: od mladiu K 60: 3, 75; A 50: 1; K55: M 6 a ; T57|: 351, 419; Reg. 58: D III a; X I a ; X l b ; X l l a ; Art. 5a ; CO: 71b, 72a. 75a, 98a, 138a; Pe. 106 a; Pav. 56 a, 70 a ; Kat. 75: 35, 304, 309, 346, 348, 358, 525; T82 1.3; samo enkrat berem od mladu v Reg. 50 : XII a, kar je očividno tiskarska pomota. Nikdar ne beremo od mladyu, kakor bi Trubar vsaj kdaj napiaal za govorjeno od mladiju", takšen zapisek že po grafiji ne ustreza Trubarjevim z&piakom, ki jih je treba brati: od mladju. Ta izraz predatavlja iato, kar pri Megiserju Diet. napiaano od mladesnogu „von kindswesen auf" T 3 b. Tu vidimo, da ae predlog od veže z gen. duala nogu ter ustreza po smislu današnjemu od mladih nog; mlades- pa je spet nerazumljivo. Vendar pa nam ta edini zapisek raztolmači Trub. od mladju a tem, da nam pove, da je ta izraz že okrajšan iz prvotnega od mladju nogu, kjer j e mladju za Trubarjev govor pričakovana določna oblika dualnega rodilnika k mlad: mlâduju; njen posttonični u, v vsi zvezi najšibkeje artikuliran, je že redu- ciran (v neposredni soseščini je se sonornik -j-', gl. Ramovš JA 37, 328; Kratka zgod. I. 228) kakor pri veryo K 50; 14, 15, 157, 158, 159, 160, 161 itd. iz vérujo. Dočim so nam v pronomalni sklanji vsaj delno ohranjeni dualni rodilniki (pri Trub. nyu\ dial, njiju, ju, njuju; tyu, letyu, dalje se dueyu), ima slovenska sestav- ljena sklanja povaod in že zgodaj v dualu samo množinske oblike. Trubarjevo od mladju (nogu) predstavlja zato redko atarino, aprva zaradi opuščenega nogu nerazumljivo; tudi izgovor izraza je zdaj jasen; od mladju (z dolgim rastočim poudarkom na osnovi, ki odgovarja novemu akutu, nastalem po metatoniji v oblikah aestavljene aklanje). Druga starina je dualni rodilnik'no^u, v Trubarjevem izrazu sicer že opuščen, ali pri Megiserju še ohranjen ; znan nam je še iz rezijan- skega narečia nuhu (Baudouin de Courtenay, Ору t 77); njegova akcentuacija se ujema a slovenskim nogu, češ. nohou in Stok. noga. Ostane aamo še vprašanje, kaj pomeni mlades- v enkratnem Megiserjevem zapisku; najbolj verjetna se nam že zaradi zveze 8 Trubarjevim od mladju (nogu) zdi misel, da je mlades- tiakarska pomota za mladiu-', možno je še — ker vemo, da je Megiser tu in tam črpal iz vzhodnih, štajerskih narečij — da je pomešal dva izraza z iatim pomenom : od mladezni in zgoraj navedenega. F. Ramovš 20 305