LelO XLVDL • SLOVENEC« velja po jOktl na vsa strani Jugo- akvije ln v Ljubljani: aa oelo leto naprej. K 180'— n po' leta „ ., „ 90-— m celrl leta * .. „ 45>— u en mesec „ .. „ 15-— Et Inozemstvo celoletno K240v es Sobotna Izdaja: = Sa oelo letu.....K 30'— is Inozemstvo.... „ 35 — i InseratL gssam Enoatolpna petttvrata (&• ma Mraka in 3 mm risokn tU nj« prostor) sa enkrat ... po K 0v» Itd. .. po K tw Prt veoiem naročilo pop osti Ka^amfM oglas 59/8mm KIS, Isiaja vsaS dan lavsomšl po« ne-leljek ln dan po praolk«, ob 5. url zjutraj. __Uredništvo Ja v Kopitarjevi nltol štev. 6/111. P.osoplai se ne vračajo; nefrankirana pisma se se sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Političen lis! Oprava ja ? Kopitarjevi al.«. — Račun poštna hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 343 aa oglase avstr. In češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-eerc, 7561 Ne praraui™®! Včeraj je bil v S, Marghcrita in Ligure Zadan slovenskemu ljudstvu smrten udarec. Najmanjšemu plemenu Evrope je imperialistična diplomacija Italije uropala tretjino njegove zemlje. Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid so izgubljeni, izgubljen je Trst, izgubljena Reka, izgubljen Zader, izgubljeni so otoki Čres, Lošinj in Lastovo, izgubljena domala cela Notranjska s Postojno. Nasilje, ki se je izvršilo na slovenskem ljudstvu, je šlo glede zapadne meje celo preko zloglasnega londonskega pakta, ki so ga bili sklenili oni moderni civilizirani roparji, katere nazivlja svet kapitalistične velevlasti. Da so se zaščitili tako-zvani »višji« interesi, je bilo treba napraviti operacijsko mizo za proletarsko slovensko ljudstvo na razkošni italijanski rivijeri. Je li bila usoda, r.ašega Primorja že preje premišljena in sklenjena? Je li bilo zato potrebno, da se je na zahte. o Italijanov Slovenec izločil in izključil od mirovne delegacije? Njegovi protesti bi pač motili gladek potek diplomatičnih pogajanj in zavezniške velesile bi sc morda celo užalile. Neizmerna potrtost, smrtna žalost jc f>revze!a srca našega zaničevanega, ogo-jufanega, stokrat osleparjenega ljudstva. Nikdar več ne bo moglo pozabiti, da jc bilo izročeno od gospodov Vesniča, Trum- LDU Dunaj, 11. nov. (ČTU) ;>Neue Fr. Presse« javlja po >Zurcher Zeitung- : Med Italijo in Jugoslavijo se je dosegel popoln sporazum. Dogovor obstoji iz treh točk: Določila se je mejna črta, ki z malimi i t-premembami odgovarja oni, ki je bila predvidena v londonski pogodbi. Reka se razglasi za neodvisno in dobi teritorialno zvezo z Italijo. Zader pripada pod suvere-niteto Italije, otoki Črez, Lošinj in Lastovo pripadejo Italiji. Ta sporazum se bo najbrže še izpopolnil z trgovinsko-političnimi in najbrž tudi s političnimi določili. Giolitti bo jutri odpotoval v S. Margherito, da podpiše dogovor. LDU S. Marghcrita, 10. nov. (DunKU) Agenzia Štefani poroča; Zdi se, da se je med jugoslovanskimi diplomatičnimi krogi naenkrat pojavil optimizem. Govori se, da je Trumbič dopoldne sprejel vse italijanske zahteve in tako priznal dalekosežno zmernost in pravičnost italijanskih predlogov, Jugoslovenski krogi menijo, da je dogovor faktično sklenjen. LDU Berlin, 10. nov. (DunKU) »Vos-sisehe Zeitung« prinaša vest, da je mir med Italijo in Jugoslavijo podpisan, Reka postane samostojna. biča in Stojanoviča v teku 43 ur brez boja svojemu poginu. Ta tri imena bodo ostala vžgana v srcih Slovencev in njihovih otrok na vekomaj. Mogoče so se moraii gospodje delegatje podvreči italijanskemu ukazu, morda so morali pogoltniti nasilje in ponižanje, ki je bilo v Rimu pripravljeno, nikdar pa ne bo moglo naše ljudstvo razumeti, da so dali zastopniki naše države temu sramotnemu dokumentu svoj podpis. Ako so razmere že take, da se moramo upogniti pod italijanski diktat, potem priznajmo pred celim svetem, da je to diktat, ne pa mirovna pogodba. Naši delegatje naj prepuste Italijanom, da izvrše svoj rop po svoji volji, nikakor pa ne bi smeli dati svojih podpisov za tak rop. Naj se pa zgodi v S. Margheriti, kar hoče, uaj gospodje Vesnič, Trumbič.in Stojanovič »mirovno pogodbo« podpišejo ali ne podpišejo, slovensko in hrvatsko ijud-stve ne bo nasilja v Margheriti nikdar, pod nobenim pogojem priznalo. Zemljo, ki bc prišla pod oblast italijanskega imperializma, smatramo slej kot prej za bšslve»i del Jugoslavije, katerega drže Italijani krivično zasedenega. Naš cilj in cilj naJi.li otrok more biti le eden; z neomahljivim, železno organiziranim delon moramo pripravljati tla za osvobojenje, ki. mora priti, ako je pravica pravica, krivica še krivica. LDU S. Margherita, 10. nov. (DunKU) Agenzia Štefani poroča,- Popoldanska plenarna seja italijanskih in jugoslovanskih delegatov je trajala pet ur. Prvič se je udeležil seje tudi zapisnikar, da zabeleži današnje sklepe. V popolno zadovoljnesi Italije z zemljepisnega kakor tudi vojaškega stališča se je odločilo o vprašanju julijske meje, ki vsebuje tudi Snežnik ic bo imela teritorialno zvezo z neodvisno državo Reko. Nato se je prešlo na razpravljanje o ostalih problemih, kar pa se je spričo pozne ure odložilo na jutri dopoldne. Debata na obeh straneh je bila zelo živahna. LDU Rim, 11. nov. (DunKU! Agenzia Štefani poroča: Ministrski predsednik Giolitti je sinoči odpotoval v St. Margherita, LDU St, Margherita, 10. nov. (Dun/ KU.) Agenzia Štefani poroča; Minister grof Sforza je izjavil posebnemu poročevalcu lista »Messaggero«; V bistvu je že prišlo do sporazuma, Italija dobi tudi na vzhodu 3lpsko mejo. Zader js rešen, Italijanom, ki ostanejo v sosednji državi, in Slovanom, ki postanejo italijanski državljani, je prisojena plemenita naioga, da delujejo za moraličeo in gospodarsko prisrčnost med obema narodoma. LDU S.Margherita, 10. nov, (ZNU) Včera; ob šestnajstih se jc zbrala jugoslovanska delegacija in se posvetovala vso noč tn danes v fredo dopoldne. Italijanski delegat? go izročili svoj odgovor danes dopoldne ob devetih. Italija pristaja na rekti-likacijo mej. Na severu nam prepušča Italija Id« rjo in Logatec s 7000 dušami. Nadalje zahteva Italija teritorialno zvezo z reško državo in suvereniteto nad Zadrom. Ob enajstih dopoldne je posetil naš rimski poslanik Antonijevič grofa Sforzo. Ob dvanajstih je dr. Trumbič posetil grofa Slorzo in nato se je nadaljevala seja delegacije, Končno je naša delegacija sprejela italijanske zahteve. Pristala je na to, da dobi Italija kopno zvezo 7. Reko, ki postane svobodna država. Pristali so tudi na to, da dobi Italija suvereniteto nad Zadrom, Jugoslavija dobi otok Vis in vse otoke razen Čresa, Lošinja in Lastova. Ob sedemnajstih se sestaneta naša in italijanska delegacija k seji, da se sporazum da na zapisnik. Tako je sporazum v glavnem dosežen. Urediti je treba še nekaj posameznosti. LDU S. Marghcrita, 11. nov. (DunKU) Agenzia Štefani javlja: Jugoslovensko odposlanstvo je priobčilo vest, po kateri je priznalo italijanske predloge kot. pravične. Jugoslavija je izjavila, da se strinja s priključitvijo Snežnika Italiji in s terito- rijalno pripadnostjo neodvisne državo Reke z Italijo ter italijansko suvereniteto nad otoki Cres, Lastova in Lošinj, kakor, tudi nad Zadrom. Ako se ti predlogi sprejmejo, bo to vstvarilo trdno in trajno podlago pirjateljskega sporazuma z Jugoslavijo. Pomirljiv duh odposlanstev obeh držav zagotavlja v bodočnosti mir Srednje Evrope in balkanskih držav. Belgrad, 11. nov. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo v glavnem o jadranskem vprašanju. Vlada ni dobila od delegacije nobenega poročila o vsebini dogovora in je zahtevala od nje, da pcšljc takoj točna poročila Belgrad, 11. nov. Ministrski predsednik clr. Vesnič se vrne jutri iz Milana in prevzame zopet posle ministrskega predsednika, Belgrad, 11. nov. Vesti, ki so došle iz Italije o pogajanjih, so napravile tu porazen vtis. Vlada ni dobila sicer nobenega poročila, a po došlih zasebnih vesteh "je gotovo, da izgubimo Istro, Reko in velik' del Kranjske, Hrvatska in Slovenija pa s tem dohod na morje. To znači poraz najhujše vrste. Zagreb, 11. nov. Hrvatska ljudska stranka jc sklicala za danes zvečer protestni shod proti pogodbi, ki jo je sklenila naša delegacija v S. Margheriti. il m ljudsko iisiaooi Jutro-: od časa do časa prinaša poročila o političnem položaju, ki so izvan-redno zabavna. Včeraj piše: »Pri S. L. S. še vedno prevladuje pesimizem. Upanie se slavija na podrobno agitacijo, ker daje sodelovanje duhovščine tej stranki sprelnej-ši aparat na kmetih. V mestih S. L. S. nima nobenega upanja. Na deželi ji je odpadlo obrtništvo na celi črti in večina kmetov je odpovedala zvestobo. Obrtništvo je sedaj začelo dobivati čisto jasno strankarsko orijcnlacijo v prid JDS. Ako se kompaktno pridruži tej stranki, dobi v konstituanti tri poslancc. Revizija osemurnega delavnika po zaslugi JDS in proti obupnemu odporu socialistov in klerikalcev, revizija ustroja bolniških blagajn, olajšanje ustanovitve mojstrskih blagajn in program po-držav^enja obrtno - nadaljevalnega šolstva vsakomur dokazuje, da je JDS edina obrti pravična stranka. Zato morajo vse obrtniške *~^an'zacije izdati parolo, da treba iti v boj 7a demokrate, to je za svoje kandidate Mohoriča, Rebeka in Franchetlija. Interes demokratske stranke in obrtništva se popolnoma krijeta. Isti položaj je glede trgovcev, ki jih hoče uničitj >.Gospodarska zveza«. Kmečko prebivalstvo sc večinoma nagiblje k SKS, kar pa jc odločnih in neizprosnih naprednjakov, bodo volili demokratsko. Poleg tega se opaža znatno trez-nejše razmotrivanje razmerja med inteligenco in kmetom. Splošno se odobrava stališče, ki ga jc v lem pogledu zavzelo »Jutro«: Inteligenco treba ljudstvu vrniti, ne pa je odbijati; Slovencem je treba zelo izvežbanih zastopnikov. Tudi med inteligenco samo, ki se je še nedavno pod vtisom malkontcntstva razblinjala na vse strani, se čisto jasno vidi smer na konsolidacijo. Incident primorskih kandidatur je zaključen.« — Demokrati so res mojstri v sestavljanju bulletinov. Kmetje so odpovedali S. L. S. zvestobo in so prišli to korpo-rativno sporočiti »Jutru -. Obrtnikom obeta JDS kar tri poslance v konstituanti, dasi ni gotovo niti, če bo dr. Žerjav izvoljen. Obrtnikom JDS sploh obeta zlata nebesa: revizijo osemurnega delavnika, revizijo ustroja bolniških blagajn, olajšanje ustanovitve mojstrskih blagajn ir program podržavljenja obrtno - nadaljevalnega šolstva — same revizije, programe in načrte LISTEK, Monimsnfa sctavenics -s voli kritiki. Piše Miroslav Prcnirou. Motto: Wenu dicb des Liistrers Zuug- iicht, So lass dir die« zum Tmste sugcu: Oic schlecbtesten FrOcbte siud es uicht An denen die Wespen nagen.1 Besede nemškega pesnika. Leta 1010. jc prinesla Ljubljanskega Zvona st. 7. spis, ki ga je podpisal neki Dr. F. Ramovš" in ki bi imel biti zasramujoča kritika mojih Mo-nimenta Sclavenica izišlib v Ljubljani istega leta, kritika pač po principu: caluinniaro audacter sem-per aliquid haeret. Šele oktobra 1920 aem prejel prijateljskim potem prvo vest o tem napadu in kritiko samo, tu v Rimu, kjer stauujem nepretržno že od decembra 1015. leta, popolnoma odtrgan od slovenskega živ-Ija; zatorej je tudi ta komentar tako zakasnel. Nc odgovarjam; ta kritika, čc takemu spisu sploh pristoji to ime, ne zasluži nikakega odgovora. Vendai z ozirom na one častite Oi(atelje ki niso mogli iz katerihkoli vzrokov presoditi vrednost tc kritike, sem se odločil, da napišem kratek komentar, da stopijo v popolno veljavo vse vrline te kritike, pisane v tako krepkem slogu. Pa kaj hočemo: 'e ,ityle, e,'rst 1'komme! 4 lvai bi poslovenil približne tako-le; C" piči /'obni te jezik, naj bO;!>~ lebi v tolažilo. I''oi-!abSi da ni sad ki pik ga eleda 6s nemilo. Predvsem malo retrospektivne zgodovine, v kolikor je t« potrebna in času priinoruo dopustna! Že aprila 1015. leta seni bil uverjen. da se pridruži Italija takoimenovaui enlenti ili proti tro-zvezi ali Tripelalijausi, ter s tem ogrozi ujedinjenje v f. e h Slovencev, Hrvatov in Srbov. A takisto sem bil ludi uverjen, da se morajo porazumeti Kalija in SHS. Videl sem, doma v Kobaridu, kako so se razvijale vojno razmere; videl sem, kake reperkusije so učinjale med Slovenci: a konstatiral sem tudi, da uiso naši raprezentanti storiti onih odločnih in odločujočih korakov, ki bi biLi našim stremljenjem pri ententi pridobili prepotrebnih simpatij. Tako smo videli, da uiso naši najpoklicauejši zastopniki zastopali pri ententi naših kovisU, ampak, skoro iz-kljuČljivo, sami hominos novi , rekel bi. brez imena, a z dobro voljo, in s požrtvovalnostjo in samo-zatajevanjem brez mcjA. To pa nikakor ni moglo pokriti nedostatka politične veljave. Tako sem sklenil ludi jaz, da priskočim s svojimi skromnimi uiočmi - ali kakor ljubi izraziti se kritika — z morilniuii sredstvi fizične spretnosti , dasi se nisem preje nikdar aktivno udeleževal javnega političnega življenja, prepustiv-ši lo spretnejšini glavam, ki so se zato vncmale. Vendar sem zvesto zasledoval ves politični in kulturni razvoj ua sploh, in naš šc posebej. A zdaj, po izbruhu italijanske vojne, ni bijo več časa pomišljanju. Mislil sem, da je dolžnost vsakega intelektualca, da po svojih močeh sodeluje in pospešuje narodno ujedinjenje, narodno svobodo, ako mu jc le prilika dana. S temi nazori sem prišel iz Kobarida v Rim decembra 1015. leta. Tu nisem našel nikogar, pač pa ovire, gluha ušesa, zaprta vrata. l'n pustimo to! Tako sem po svoji previdnosti ukrenil vse, kar se mi ,|c zdeio primerno in potrebno, posebno z ozirom ob svrio uvcienje, da ic potreben sporazum z Italijo, 'leda o v:em tcui ob primernejši priliki! Pri tem poslovanju sem se le prehitro prepričal, da nam stoje nasproti skoro nepremagljivo iežkoče, ki so temeljile in še temelje predvsem na tem, da nas Italija prav nič ne pozna; pa to na sebi bi no bilo še tako zl6; a hujše je bilo ker sem moral ugotoviti, da ima o nas Slovenih in Slovencih posebej v obče krive pojme, in jako ue\ arne predsodke. — Vsled tega ui kazalo drugega, nego poskusiti drugim potom, kako poučiti merodajne kroge, kako narod. Zalo jc Irebalo globljega poznavanja italijanske mcntaliteto in kulture, kakršnega si doma ili bilo možno ustvariti. To se je dalo doseči le z občcvaujem, torej na društvenem polju, in pa s tem, da sem se odločil, posečali rimsko vseučilišče, rimske biblijoteke, rimsko aibive, ter zajedno zbirati gradivo, dokumente, da ž njimi Italijanom izpričam, da so tako-imenovane lerre irredentc- — slovenske zemlje od pamtiveka dalje pa do danes, nepretržue. Tega dela sem se tem rajšo lotil, ker sem bil pravnik i/, krušnih potreb, a sem se bavil po uag-njeuju s politično iu slovstveno zgodovino Slovencev in sploh Slovanov. V Rimu sem našel dosti prilike, da razširim in poglobim svoje diletantstvo . Posečal sem redo-vilo dve leti pravno in filozofsko fakulteto ter sem vzporedno, in kasneje izključljivo, ves svoj prosti čas prebil v raznih biblijotekah in arhivih. Tako se ml je posrečilo nabrati obilo, obilo gradiva, koje sem pregledaval, sondiral, urejal, že v naprej držeč se zlatega navodila, ki mi ga daje skrbna kritika, da .»zgodovinar ludi ne sme vsakemu zapisku slepo verjeti.«: Pri teui poslu me je popolnoma nepričakovano zajel trozvezin polom. Vsled lega ui bilo več ča.-a za nadaljnje nabiranje in redigirauje na branega materijala, ki je bil prvotno namenjen ilalijuuslti publiki. 1'reme-ujeuu liumere so ucoUoljivo uuicko\aic, da nemu- doma podam, kar r v tej sili bilo mogoče, a takoi za širšo javnost, torej v francoski obleki. Ker jo bila zbirka velika in nujnost, da so obelodani, šc večja, sem so kratko odločil, da takoj priredim izbero zbirko: To sem ludi v predgovoru (str. III. al. S-) izrecno naglasil obžaluje, da mi ni bilo mogoče podati zbirke v obliki, kakor je to želeli. To pa je kritika kratko malo zamolčala (za-kaj?), ter se celo prekrižuje in drhti radi škode, ki bi zadela laiika, ako bi se po nesreči posluževal te izbere dokumentov! Resnično, vsega usmiljenja vreden siromak, tak lajik! Sicer pa je bila naloga knjigo po vsem druga. To jasuo priča ne le vsebina sainu, ampak izrecno ludi predgovor, ki je kritiki, kakor vse kaže, d o dobra nepoznan, dasi je ta predgovor uame-notna kratek, kar najbolj mogoče. Tako ie dobila zbirka ludi li.i^I«>v: Monimenfa Sdavenica' in ne Monmneula , ter ui bil njen namen, da obogati slovensko znanslvo — saj so vsi dokumenti že obelodani; ni ter imajo, k»l;or kritika tako zadovoljno dostavlja, >/nanslveniki drugod gradivo v popolnejši, boljši in zanesljivi obliki /.hrano-1 — ampak izključljivo le. da razširi med X e s 1 o v c n i poznavanje slov-nskib pravic do takoi menovanih terre irredentcod najoddaljenei-šega časa pa do danes. Zstegavolju pri tej izbirki, s tem izrecnim namenom, ni šlo za to, da ugotovim — česar so kritika tako silno prestrašena boji, prav kakor zlobec križa — autohtoustvo ali kakor se i;.ra/a kritiku autohlonizeni Slovenov na teh . terve ii redente^. To poudarja izrccito že predgovor sam koj začetkoma. da se ne poglabljam v to vprašanje, ampak !'' omenjam Ic mimogrede (aper^u raplde), nekaki; 1 Vendar pa kritika zopet molči ter nam nc navede ni jed nega naslova teh znanstvenikom pridržanih zbiik, Id bi imele zbrano gradivo v pruvcu pio&Lktiuili Momui. Sclavcu. SLOVENEC«, dne 12. noVetntira 192tf. Štev. 25*. Stran 2. in nič dejanskega. Velikansko uslugo je J D. S. napravila tudi slovenski inteligenci s tem, da je postavilo svoje inteli-gente na tako mesto v kandidatni listi, da bodo skoro vsi propadli. Incident primorskih kandidatur jc zaključen s tem, da voditelji primorskih Slovencev sploh ne bodo nikjer izvoljeni, ker jih je JDS pregnala tako iz NSS-liste kakor iz svoje. Stvari stoje torej za JDS nad vse dobro — do volitev. Umik dr. Tavčarja. Na poziv, ki ga je naslovil dr. Gosar na ltubljanskega župana dr. Tavčarja, naj mu blagovoli vendar jasno in določno povedati, kaj ve o dr. Gosarjevem »početju na Ruskem« in če nič ne ve, naj to javno Ugotovi, je odvrnil dr. Tavčar takole: »Odkritosrčno povem, da sem pri volivnem »hodu zasebno osebo dr. Go&arja čisto pri miru pustil (Bol; neokusno osebnega govora, kakor jc bil ta »programni« govor dr. Tavčarja, si človek ne more predstavljati. Op. ur.), nasprotno, da sem glasno konštatiial, da je on v zasebnem življenju vse Časti vreden mož. Ker so bili Gosav-jevi privrženci na shodu navzoči, bi bili to lahko zapisali. (Vprašamo: Kako jc to, da te besede v Vašem »programnem.; govoru v, »Slov. Narodu« niso napisane? Op, ur.) — Dostavil sem tudi, da smatramo za njegovo zasebno stvar, vse tisto, kar jc počenjal v Rusiji, če je sploh kaj počenjal. (Povejte nam: Kako je to, da tudi ta stavek ni tiskan v Vašem • programnem« govoru v -Slov, Narodu--? In če ste smatrali tc stvari za osebno zadevo, zakai ste o tem na volivnem shodu govorili? Op. ur.) .Te moje besede so se obračale v pni vrsti proti nekemu pozivu v »Siov. Narodu«, da naj vendar ta ali oni nastopi Ln pove, kaj da je dr. Gosar počenjal na Ruskem. (Vprašamo Vas: Je »Slov. Narod« naše ali .Vaše glasilo?) Moje besede so bile naperjene proti temu, da bi se ta stvar vlekla v volivni boj in jaz sem povdarjal, da nima vse lo z volivnim bojem ničesar opraviti, a K temu imamo pripomniti: Prvič: V volivni boi je spravilo to »osebno« stvar r.e našo »lažnjivo« glasilo, temveč list dr. Tavčarja »Slov, Narod«. Drugič: O tej j osebni« stvari ni govoril na shodu nihče drug kot dr. Tavčar, kateri pravi siccr, da je hotel s tem pobijati svoj lastni list »Si, Narod«, a je kliub svoji »dobri volji« spravi,' to osebno stvar vendar v volivni boj. Tretjič: Čudno se nam zdi, da sklicuje dr, Tavčar bojni shod proti dr, Gosarju in hoče dr, Gosarja pobijati s tem, da napada mesto niega »Slov. Narod«, Četrtič: Dr, Tavčar sc je, uvidevši svojo nespametno taktiko, popolnoma umaknil in iavno priznal dr. C-osarju, da je poštenjak. S tem se dr, Gosar lahko zaaovolii, Falziflclrani miljonl za demokratski volivni fond. ; Hrvat« poroča, da je nastal v neki zagrebški banki te dni hud potres. Nekateri člani ravnateljstva te banke da so votirali iz bančnih zakladov šest milijonov kron za demokratski volivni fond. S tem deležniki banke niso bili zadovoljni in ker je banka istočasno imela veliko izgubo pri izvozu mesa, je nastal vihar, ki je prera-dodarne demokratske korifeje pometel iz banke. Razburjene bankirske duhove so skušali demokratski krivci potolažiti na ta način, da je šlo tistih šest milijonov za demokratski fond iz zaslužka pri žigosanju krivih bankovcev.., Čedno, Prispevke za sklad S. L. S.! Vojaška obrambna zveza med Jugoslavijo in Čehoslovaško. LDU Belgrad, 10. novembra, (ZNU) Trdno odločena, da sc zagotovi mir, dosežen s ceno tolikih žrtev v Trianonu dne 4. junija 1920 med zavezniškimi in pridruženimi državami ter Mažarsko, sta Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in predsednik češkoslovaške republike sklenila defenzivno konvencijo. V ta namen sta imenovala svoje pooblaščene delegate, in sicer kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev gospoda Momčila Nin-čiča, doktorja prava, svojega ministra za trgovino in industrijo, predsednik češkoslovaške republike pa gospada Edvarda Beneša, svojega ministra za zunanje stvari, ki sta se po predhodni izmenjavi svojih pooblastil, katera so bila popolnoma v redu, dogovorila o tem, kar stoji v nastopnih točkah: 1. V primeru ncizzvanega napada Mažarske na eno izmed visokih dogovarja-jočih se strank sc obvezuje druga stranka, da prihiti na pomoč napadeni stranki na način, kakor je določen v členu 2. te konvencije. 2. Strokovna oblastva kraljevine SHS in češkoslovaške republike bodo sporazumno določila potrebno za izvršitev te. konvencije. 3. Nobena izmed dogovarjajo-čih se strank nc bo mogla skleniti sporazuma s kako drugo silo brez predhodnega obveščenja druge stranke. 4. Ta konvencija bo veljala dve leti od dne izmenjave ratifikacij. Ob koncu tega roka bo vsaki stranki prosto, odpovedati to konvencijo, ki pa bo ostala v veljavi še 6 mesecev od dne odpovedi. 5. Ta konvencija se bo predložila zvezi narodov — akt zveze narodov. — 6. Ta konvencija sc bo ratificirala z izmenjavo dokumentov v Belgradu v čim krajšem roku. V poverilu označena pooblaščenca sta se podpisala in stavila svoj pečat. Izdano v Belgradu v dveh izvodih 14. avgusta 1920. Levi podpis: Edvard Beneš, s. r., desni podpis: dr. Ninčič s. r. Predsednik Harding. Volivni boj v Ameriki je odločil zmago republikanske stranke s pretežno večino nad demokrati. Večina za Hardinga znaša okrog pol milijona glasov. Cela vrsta držav, ld so imele 1.1916 demokratsko večino, je prešla v republikanski tabor, tudi New-York, ki je veljal dosedaj za demokratsko trdnjavo. Ilar-dingov nasprotnik CoS se je junaško boril, pa je podlegel celo v Daytouu, svojem kraju, dasiravuo je kot osebnost privlačna sila iu v agitaciji gibkejši kakor ]larding. Napoti mu je bila politika demokrata V/ilsoua, ki je v Ameriki žela huda nasprotstva. Tudi Amerika trpi na vojnih posledicah, ki jih pripisujejo Wilsonu. Ko bi se bil Wilson vrnil iz Pariza kot zmagovalec, bi se bilo javno mnenje morda obrnilo zopet ua stran demokratov. Wil-sonova politika je doživela liasko in jo Amerikanci smatrajo za blamažo Amerike. Že sama izjava Hardingova, da sam ne bi mogel rešiti zamotanih vladnih nalog, marveč bi se v slučaju zmage posvetoval z vodilnimi člani republikanske stranke, mu je naklonila javno mnenje in pridobila mnogo glasov. Warren Gamaliel HarcLing je bil dosedaj • senator v državi Oliio. Bil je nasprotnik Wil-sonove vojne politike in je svoj čas predlagal, da se vojna z Nemčijo kratkomalo konča s proglasom. Med demokratsko in republikansko stranko ni bistvene programne razlike. V zunanji politiki pa naglaša Ilarding bolj iimerikanizem, nego je storil to Wil?on, dasi-ravno se noče, pa tudi ne more odtegniti aktivnemu sodelovanju v zvezi narodov. Nemčija in Nemška Avstrija pričakujeta od Hardinga prijaznejših zvez in Nemčija računa na nje- govo pomoč pri zahtevi po reviziji veraailoke mirovne pogodba Verjetno je, da se bo novemu senatu predložila izjava, da se upo-btavlja zopel mirovuo stanje z Nem/ jo. Bo!gari!a želi sprejema v zvezo narodov. LDU Pariz, 10. novembra. (DunKU.) Kakor poroča »Temps«, je prejelo generalno tajništvo zveze narodov noto bolgarskega ministrskega predsednika, v kateri prosi Bolgarija, da bi jo pripustili k zvezi narodov. V noti se izvaja, da bolgarski narod ni odgovoren za sklepe, katere je leta 1914 in 1915 storil bivši kralj in njegova vlada. Današnja Bolgarija želi popoln sporazum s svojimi sosedi in je svojo politiko končnoveljavno orientirala po politiki entente. Spor za spomenik cesarja Jožefa. LDU Praga. 10. nov. (DunKU) V imenu kluba nemških socialnoderaokratskih poslancev sta danes popoldne poslanca dr. Czech in Czcrmak z ministrskim predsednikom razpravljala o političnem položaju, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov. Zahtevala sta, da sc razveljavi odredba <|lcde odstranitve spomenika cesarja Jožefa v Tcplicah. Ministrski predsednik je izjavil, da so se, kolikor on ve, češke stranke ba-vile z vprašanjem, kako bi se moglo rešiti vprašanje glede spomenika končnoveljavno ali začasno na način, ki bi zadovoljil oba naroda. Ker je zlasti poslanec dr, Czech zahteval, da se z administrativno odredbo prizna prizivu tepliškega mestnega zastopstva odložimo moč, je izjavil ministrski predsednik, da bi sc moglo iti po tej poti, ako bi stranke pritrdile taki odredbi. Danes zvečer so imeli predsednik Masaryk ter poslanca dr. Czech in Czer-mak porazgovor o političnem položaju; imenovana poslanca sta obrazložila nazore svoje stranke o rešitvi konflikta, ki ogroža nadaljnja pogajanja, morda celo konferencc zbornice. Govorilo se je tudi o tepliških predlogih in o posledicah, ki bi nastale, ako bi se težkoče ne odpravile v zadnjem trenotku, Praga, 11. nov. (DunKU.) V včerajšnji seji zborničnega odseka za zunanje posle je izjavil nemški socialni demokrat dr. Hcl-ler, da ne soglaša z optimizmom zunanjega ministra dr. Beneša glede notranje in zunanje politike in da ne zaupa v njegovo zunanjo politiko. Govornik je vprašal, ali je minister pripravljen predlagati sprejem Nemčije in Avstrije v zvezo narodov. Češki agrarec prof. dr. Horaček je zahteval, da se končno podpiše finančna in gospodarska pogodba z Avstrijo, za kar je bil že skrajni čas, ko je bil še sam finančni minister. Takrat se pogodba ni podpisala, ker se je baje Avstrija temu upirala. Da se ta pogajanja dokončajo, želi, da se uporabijo retorzije. Strajk uslužbencev elek-frerne v Berlinu. LDU Berlin, 10. nov. (DunKU.) Magi-strat je pozval delavce in nameščence mestne elektrarnice, da se vrnejo najkasneje do četrtka ob 14. na delo, sicer bi bili takoj odpuščeni. POGAJANJA V RIGI. LDU Varšava, 11. nov. (PBA) Sovjetski delegati v Rigi so uazuanili poljski vladi, da se sovjetska vlada strinja s tem, cia se takoj započno pogajanja glede repatri-acije vojnih ujetnikov, talčev in beguncev. Priznavam, da je v moji knjigi :vMonfmenta Sclavenica« mnogo tiskovuib napak. To je gotovo obžalovati, a nikakor ne mbremo jih zapisati na moj rovaš, ampak gredo ua račun dejstva, da niti nisem mogel popraviti tiskanih pol, kor sem živel, kakor Se živim, v Rimu. Iu ako na zaključku jeremijaduje vzgledna kritika, kako bi bila obogatela slovenska znanost., >ako bi u. pr. sestavil žMouimeuta Scla-venieai priznani slovenski bistorik Fr. Kos in ..bi jim bila za predgovor Nahligallova razprava- (to je napominana brošurica) — moram zavrniti ta neplodni romavš z vprašanjem: kdo je branil kosu žvižgat'? kdo jo branil slavni pet".' £aj bi bil tako vzradostil vse Slovene tak duet! S kritiko pa bi se pelje zlilo kar — kaj ue? — v terc^t! kdn je branil, sploh li komu, tiko delo naui spočet'? Kaj pomeni lo jadikovanje, zdaj — recimo — ko jajce stoji? Menda vendar le ue moti novo ime, čigar lastnik se je pojavljal do zdaj je pod neznatno šifro, a v tem slučaju so jo podpisal ter navedel celo domicil. Vzrok temu je pač očiten, daleč je od sainoljubja! Za-me je ime — liekuba, človek pa Številka, ako ui — uičlal Pa tudi ničle so koristne, ako so ua pravem mestu: številka več velja! Kur se tiče ostalega priveska iu nakita kritike, je to p>ič lo navlaka in slepilo, ki ima nalogo prikriti pravi ujen namen. Po »ako značilni konstateciji .kriUčulh. vrlin pač l8bko mirno prepuščam sodbo i uajskrotu-nejsemu lajiku, ter zaključujem la komentar z besedami — seveda mutatis mutandis —, s katerimi je kritika začela: Tudi pero je lahko iz bor no orožio za strogo in pošteno kritiko, le da taka kritika zahteva mnogo več duševne zmožnosti, trokovueca znanja. poštenja kot zahteva uporabljan jo moril ni h sredsto'- fizične spretnosti, strokovne nevednosti, /.lobnosii I V Rim«, mesecn oktobri tP2C. Poljski zastopniki so si takoj preskrbel potrebna pooblastila in so se napotili z >d delkom Rdečega križa v Rigo. BOJI V RUSIJI. LDU Varšava, 11. nov. (PBA) »Jour. ual de Pologne« poroča iz dobro infonni-ranih krogov, da se nahajajo boljševišk« čete v moči do 40,000 mož med Žitomiton in Pertičevom. DONAVSKA KONFERENCA. LDU Budimpešta, 11. nov, (MKU? Pcdodsek mednarodne donavske kOnfe« renče se je danes sestal pod predsedstvo« začasnega glavnega tajnika poročniki B—leja. OMEJITEV OBOROŽEVANJA. LDU Berlin, U. nov, (WolH.) »Sven-ska Morgenbladet« poroča, da so vlad« vseh treh nordijskih držav izročile zver narodov predlog o ukrepih glede omejitv« oboroževanja, BREZŽIČNA POSTAJA V BUDIMPEŠTI LDU Dunaj, 11. nov. Arbeiter Ztg.< javlja, da je sklenil polkovnik Cocran, član Marconijeve družbe pogodbo glede zgraditve brezžične postaje v Budimpešti ki bo največja postaja v Srednji Evropi Na ta način bo postala Budimpešta sredi' šče mednarodnega časnikarstva v Sredni/ Evropi. Polltitne novice. + Sestava bodoče konstituante nasproti ustavnim vprašanjem. »Obzor « raz« pravlja o približni moči glavnih ustavnih struj v bodoči konstituanti: monarhističnt tn republikanske, centralistične in federa« listične. Glede prvih dveh ni dvoma, da bodo ostali republikanci v neznatni manj. šini; imeli bodo grbska republikanska stranka približno 5 poslancev, radičeve; do 30 in socialisti s komunisti do 20 po« slancev, skupaj torej največ 60 glasov. Vso ostale stranke so sc že izjavile za monar« hijo pod dinastijo Karagjorgjevičev. Iz tega jc jasno, da sc bo konstituanta izrekla za monarhijo. Kar tiče centralizma, sc brezpogojni centralisti le demokrati; vsu druge stranke so za avtonomizem, federa« lizem ali konfederacijo. Ni pa izključeno, dasi ni verjetno — da bi se nazadnje, na stališču centralizma ne našli med seboj demokrati in srbski radikalci. A tudi tedaj bi položaj za avtonomiste ozir. federalist« šc nc bil izgubljen. Njihove vrste bi štele 30 Slovencev, 10 Bunjevcev, 10 Dalmatin« cev, 30 Bosancev in do 70 Banovincev, vsega torej 150 glasov. Razen tega je pričakovati, da bodo tudi socialisti glasovali proti centralizmu. Proti temu številu centralisti ne bodo imeli več zadostne večine, -r Razdelitev nižjeavstrijskega dežel« nega zbora. Temeljem nove ustave se jc nižjeavstrijski deželni zbor razdelil v dve kuriji: ena zastopa mesto Dunaj, druga ostalo deželo. -f Weisskirchnerjev program. Novi predsednik avstrijske narodne skupščine dr. Weisskirchner je na nekem shodu 8. t, m, očrtal svoj program. Rekel je, da kr-ščansko-socialna stranka ne bo z nikomur sklepala koalicije, upa pa, da bo mogla složno delati z nemškimi nacionalci, kar bo tem lažje, ker je postavila v ospredje gospodarski program. Socialisti govore o meščanski republiki, a dejansko je Avstrija demokratična republika, v kateri imajo vsi enake pravice. Gospodarska okrepitev jc mogoča le, ako se vse prebivalstvo oklene dela. Z vsemi nasledstvenimi državami hoče Avstrija gojiti dobre odnošaje in je pripravljena skleniti z njimi gospodarsko zvezo. -j- Zastopnica krščansko « socialnega ženstva v avstrijski narodni skupščini. Namesto odstopivšega poslanca Hoscha je vodstvo krščansko - socialne stranke na Štajerskem poslalo v narodno skupščino štajersko deželno poslanko gospo Olgo Rudel-Zaynek. To je edina krščansko-sccialna poslanka v avstrijski narodni skupščini, -f Sullay preklicujc. Ogrski časnikar Sullay-Schuller, ki je listu »Arbeiter. Zeitung« preskrbel več aktov iz ogrskega poslaništva na Dunaju o podkupovanju avstrijskega časopisja in strank in ki ie z notarskim aklom izjavil, da so bili vsi akti avtentičui, je sedaj podal drugo notarsko potrjeno izjavo, v kateri zatrjuje, da so bili najobtežilnejši akti — porarejeni. »Arbei-ter-Zeitung« na lo ; odkritje« za enkrat molči. Vojaške zadeve. V mnogih listih se je že o selajšnjem položaju orožništva razpravljalo, ni se pa nobonkrat predlagalo, kako bi dalo odponv>či, da s»i ohrani orožništvo na isti višini, ua kateri jc stalo svoječasno. Iu podajamo nekoliko misli' t. Pri oiganizaciji bo treba gledati na to, da so sprejmejo za posk. orožnike samo primerno naobraženi in neomudeževmii usDirauti in da se tako ki se izkažejo za uesposobno kratkim potom odpusti, ne pa da se jih samo ka.'uuje iu potem racli Izpolnitve statusa* pusti daljo služiti. 2. Da ac skrbi za pravilno modem« vzgojo orožnikov in častnikov. Vsrk novo sprejet po skupni orožnik bi naj doušll najmanj 0 meflcčr i teoretični tefnj. proden r;o rci postavi v praktik ■ — rekel bi — ad informandum; ugotavljam samo, •i.-j uiso Veneti govorili ne latinski ne galski, vsled česar pade etnografski naslov italijanske terjatve, tf-m več ko dobimo kasneje na tej zemlji Slovence: Eto namena dokumentov 1 do 0 in zlasti opombe! Priznati pa moramo, da so prišli Sloveni v te Merre !rredeute« vsaj že z GoU. Z ozirom na to sem pač čisto dosledno uvrstil r zbirko dokumentov le par tozadevnih dokumentov, šest izmed 130 priobčenih! In radi teb se naša kritika togoti in razgraja, a trdovratno molči (zakaj?) o tem, kar stoji v predgovoru knjige jMonimenta Sclavenica<. A končno šc dvigne svoj jlas ter zalita 8 strupenim žolčem vzklikne: iče kdo danes ne loči Ilirsko — italskib Venetov od slovanskih Viniaov, je to pač hudo; tak človek naj se ne loti zgodovine, ker mu gotovo njegovo delo y tej stroki v učenem svetu le škodi.<: Kaj pa so ti >ilirsko-italski VeneUv? V brošurici prof. R. Nachtigalla: Le point de Controverse Yougoslave - Italien. Lioubl jana 1019, ki tvori istočasno, a proslavljeni, predmet kriUkc, ki jo s temi vrstami komentiram, beremo na str. 6: ... vieus Venčtes, quj n' etaient pas une nation illjTienue.. .<, kar se glasi po slovensko: : stari Veneti, ki niso bili nacija ilirska.« Torej prof. R. Nachtigall v svoj! broSurici, katero kritika — bo že vedela zakaj — tako navdu- i euo f>rosla> Ija. kar kratkomalo zanikuje, da bi bili s'ari Veneti ilii-rka nacija, a kritika jih določno imenuj« meni v pouk in svarilo — ilirsko - italskc Venete, in s kakim neprekosljivo drznim dodatkom povrhu! Ali si moremo misliti temeljnejštga na-rprotstva? Kdo jc kriv? Z ozirom on flavospcv, ki ga poje kritika bro-f uric i prof. Ntfcbtigalla, ne moremo dvomiti, na čo-(■ vo breme gre ta greška, ki meji naravnost na 7 a.tveni nnalfabetizem. Morda pa se je pojavila V uliti, i.i ic ureiekei med oubliknciio broSurice in kritike, kaka nova toobzirna teorija v ručeneui svetu"- proti nazoru prof. Nachtigalla, ter se je je kritika taioj oprijela, da ue bi opustitev >Škodila na ngledu v učeuem svctu*edami, pustil sem autohtonsko prašanje nerešeno, ko sem sestavil izbiro zbirke novembra 1918.; danes leta 1920. pa imam v rokah nove, do zdaj šo neporabljene elemente, nova dokazila, kateri preložim kompcteDtni jasnosti ob primerni priliki. Ir vsega, kar t«»m konstatiral, moramo razsoditi, kake viednosti je komentirana kritika, ki hiiip upravičeno i.a-?.- reklamirati tudi vo :po- vr?noet iu malomarnost; <s:ta.jcpoVeljniko, demikov, ki so se prišli gret in krepčai, ker ne morejo tako zgodaj domov v neza-kurjene sobe. Sicer se pa ne da terorizirati, ker je žc izpolnil svojo narodno dolžnost. Akademiki in dobrovoljci, ki so prišli iz kavarne, so se zgražali nad tako neresno demonstracijo. Mladina se je usaiala še nekoliko v policijo, poleni' se je" pa razšla. lj Kdo je zločinec, ki izrablja narodovo nesrečo? Sinoči ie demonstriralo par sto mladih ljudi pred deželno vlado proti predsedniku deželne vlade. To je že druga demonstracija, ki dokazuje, da nekdo mladino lutjska in zlorablja najžalostnejše dogodke v zgodovini našega naroda v strankarske namene in tako diskreditira ves narod. Tudi vsak pobič mora danes že vedeti, da deželna vlada na pogajanja v St. Marghcriti nima nobenega vpliva in so diplomatične akcije zadeve centralne vlade, oziroma zunanjega ministrstva. Zdi se, da. isti ljudje, ki vpijejo sicer proti avtonomiji, pošiljajo na ulico iz strankarskih namenov nerazsodno mladino dei, cnstri-rat proti deželni vladi, ki je brez n, či in kompetence v vseh zunanjih vpraša jih. Največja brezvestnost je t.o, da celo v tako žalostnih trenotkih slepo strankarstvo ne miruje in najžalostnejše dogodke naroda spremlja s tako neresnimi demonstracijami. Kdo je zločinec, ki organizira take neresne demonstracije in z njimi diskreditira vse druge resne demonstracije? lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi gledališki večer dne 14. listopada 1920 v svojem domu, Komenske-ga ulica štev. 12 v Ljubljani. — Spored: 1. H. Volarič: Čolničku, moški zbor. 2. F. S. Vilhar: Na vrelu Bosne, moški zbor. 3. Oskar Dev: a) čej so tiste stazice, moški zbor. b) Pvaninska, moški zbor. 4. Vaški policaj. Kuplet poje V. Rudolf. 5. Mutast muzikant. Burka v enem dejanjn. 6. Prosta zabava. — Začetek ob 6. uri zvečer. lj. Pretkani Scapin, komedija v treh dejanjih, spisal Moliere, bodo vprizorili v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol osmi uri zvečer na Ljudskem odru. Igra je zanimiva in polna humorja. Občinstvo vabimo k obisku. lj Pisarna »Gosposvetskega zvona« se nahaja začasno v Dalmatinovi ulici št. 15 (pisarna dr. Jos. Oblaka); vpisujejo se tudi člani od 4. do 6. ure popoldne vsak dan. Članarina znaša mesečno 1 dinar. Pristopajte k društvu »Gosposvetskega zvona«! I j Društvo jugoslovanskih medicincev v Ljubljani priredi v soboto dne 13. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma II. medicinski ples pod pokroviteljstvom ge. dekanove dr. Šerkove. — Ker je čisti dobiček namenjen strokovni društveni knjižnici, prosimo tem potom vse vabljene, da se ga udeleže. Po vabljenih vpeljani gostje so nam dobrodošli. — Začetek ob 20. uri. — Odbor. (K) lj Podbevškova soareja, Danes, dne 12, t. m. se vrši ob 8. uri zvečer poslednja prireditev novemberskih umetniških dni —. Podbevškova soareja. Podbevšek je zastopnik najradikalnejše literarne struje med mladimi. Če gledamo materijalno plat njegovih pesniških produkcij, opazimo razliko med niim in starejšimi pesniki v tem, da se Podbevšek ne poslužuje vedno zapored ponavljajočih se ritmov, z eno besedo — metrov in raznih tradicionalnih oblik, niti ne vstvarja zgolj z besedo, niti ne sestavlja umetnine iz besednih zvez in perijod, ampak gradi potom menjajočih se predstav in oblik, v katerih kaže Podbevšek veliko iznajdljivosti. Zanimivo je, kako zna pesnik doseči višanje teh predstav, kakor je značilna za celoten vtis njegovih del hitrost njih menjavanja. Kolorit njegovih umetnin včasih morda spominja na pisatelja in pesnika Edgar Ellen Poe, le da sc r.di še više gnan, izkristaliziran v rdeče, z vijugasto linijo, ki se kakor živa požene, tako visoko, da včasih zastrmiš. Podbevšek jc rigorozen proti vsemu, vendar ga zaradi tega nc smemo zavračati, če pomislimo, da ti z vso silo hoče ustanoviti svoj krog. Čc kdo starejših umetnikov, ki so imeli dosti časa, da se izopopolnijo, sme omejili krog in iz njega presojati umetnine, smemo lo še manj zameriti pesniku, ki šc ni imel časa, da bi dognal svoj krog in mogel biti v vsem objektiven. lj T?dei»sW izkaz o zdravstvenem stanju mestne obline ljubljanske od 31. oktobra do H. novembra 1920. število novorojencev 27, mrtvoroj^ncev 3, umrlih 20. 0 ) umrlih i? domačinov 9, tujcev 11. — Umrli so va iifuzom (legarjem) 1, za grižo (tV: c) 1, za jetiko 2, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 14. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škr-latico 1, z;i Iifuzom (vojak) 1, za grižo (vmes 2 tujca) 4. lj Grozilno pismo je dobil zidarski po-15r tvidkc Kassal Anton M ... V pismu mu neznani pisec grozi, da mu bodo dali že >vardo' in gospodični v pisarni; »smrt boste nardil!« jc zaporno v pismu, ki se končava takole: Addio v Sv. kris (Britof). ---— Orlovski vestnih. ':'eja št. vidskoga okro/ja in vaditelj-ske:;a zbora 6e vrši v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopol Ine na Ježici v Društvenem i'omu. Odseki naj pošljejo svoje zastopnike. Predsednik. (k) ProsveSa. pr Človek r bombami c. Autou Podbev-Jok bo bral stojo pesmi danes zvečer v dramskem gledališču, iz svoje uenatisnjene zbirke jc izbral deset pesmi, s katerimi se bo ta večer predstavil našemu občinstvu. pr 18. umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu so otvorili danes ob 11. uri dopoldne. To je druga prireditev umei.ntkih dni v Ljubljani Razstava ]e vesel pojav; nihče, ki mu je ua srcu lepa bodočnost našo umetnosti, no bo mogel molče preko nje. Naša mlada generacija kaže resno zmisel za umetnost in jo pridna. Ce pregledamo dela, ki jih je razstavil v dveh sobah Božidar Ja-kac, se ne bomo čudili samo njegovemu oči-vidnemu velikemu napredku v teku dobrega leta, ampak tudi njegovi silni plodovitosli. V dveh sobah je razstavil toliko del, da sta sobi zanj očividno premajhni. Vesel pojav je tudi Mušič, ki je zelo krepak in ima tudi s\oj posebni načiu izražanja. Na častni višini sioji Skalieky, ki ima med razstavljenimi predmeti par presenetljivo lepih stvari. Oba Kralju sla nain že znana. Razstavljene stvari po večini prekašajo oue, ki smo jih že videli. To pov smo dobili od Fr. Kralja par stvari, vkle-Siinih v kamen. Zanimanja vredna jc Muti Božja, vsakdo se ustavi {.red lepo sliko Sodbe Salomonu. .Več je reliefov in posebno risb, !i so zelo posrečene, da ga moremo imenovati enega naših najboljših ilustratorjev-. Silno zanimiv je tudi Ione Kralj, ki je r&sslavil 23 del. O razstavi bomo s a prit: obširneje poročilo pozneje. Za danes priporočamo razstavo ninogošteviLne;;.u obisku. pr Klavirskikoncert Antona Trosla. Ob priiiKi koncerta klavirskega irtuoza Antona Trosla, ki se vrši dne 14. t. m. v Unionu, uek^j podatkov iz življenja umetnikovega. Lelu 1803 je dovršil v Ljubljani gimnazijo in šolo Glasbene Matice ,kjer je prihodnje leto nadomestoval prof. Pro-hazko, ki je bil takrat poklican na kon-zer/atorij v Prago. Leta 1912, ko je dovršil z o ličnim uspehom in državno diplomo dunajsko akademijo, sc je vrnil Trost v I. • lbljano in poučeval dve leti na šoli Glasbeno Matice. Leta 1914 je naš virtuoz i ravil z violinskim mojstrom Zlatko Balokovičem skupno turnejo v Egipt, kjer sta žela obilo uspehov. To izbruhu svetovne vojne se je preselil mojster Trost na Dunaj, kjer si je pridobil 1 vec koncerti trdi,a tla in bil kot pianist resno upoštevan. Predprodaja vstopnic pri Arenčni ekepodiciji Al. Matelič, Kongresni trg 3, I. nadstropje, tel. 1<4. (k) pr RegentSilviju Kranjčevima. Na Vseh svetih dan popoldne se jc vršila letos n~. pokopališču v Sarajevu ganljiva slovesnos*. skof dr. farič jc v - spremstvu ladtiega poverjenika g. Pogačnika položil na grob največjega hrvatskega pesnika Silvija Kranjčevima. srebrn venec z zlatim trakom, ki ga ■ 'j pokloni1 regent Aleksander, Na traku jo vrezan nrpis: ■»Silviju Kranjčeviču — AlcV., ndar 21. septembra 1920.« Skof je imf.l ob grobu pomemben nagovor, društvo Trffbevič je zapelo žalostinko. Slovesnosti je prisostvoval ogromna množica Sarajevčanov pr K zemljevidu > 31ov. dežel in Istre." 1 Ime Crngrvb je napačno. Ljudstvo lako ne govori. Ljudstvo pravi C e n g r o b , pravilno torej Crngrrb. 2. >Brniki« ni nobena vas. Pač pa Sj odnji in Zgornji Brnik, 3. Tista voda, ki jc v zemljevidu zaznamovana z imenom »Rača« je med ljudmi -R a d o m 1 j a«. Rača je napačno zarisana. Pri Dobu se združi z Radomljo. — J, Langf; holz. pr Trije moški zbori: E. Adamič: Ljubici, M. Rožanc: Mak žari, Z. Prelovec-oLa Grivotte>:. Zola je bil priča njenega popolnega ozdravljenja; tudi mu je bilo docela znano, da je živela ozdravljenka v popolni čvrstosti v mestu Angers. Kljub temu piše o Mariji Lebranchu, da se je bolezen malo dni po ozdravljenju povrnila in da je umrla. Ko so ga prijeli, zakaj tako potvarja resnico, je Zola kratkomalo odgovoril: >S svojimi osebami v romanu naredim, kar čem.c c Zanimivost s kafol. shod« v Budimpešti. Predsednik dr. Wolff je razkril in pojasnil senzačne podatku ji -#»j^cnieaih. papirjev simbolske velike lože. Med drugim so navzoči poslušalci jasno uvideli (iz odkritij), da ima framasonstvo veliko krivde pri svetovni vojski, pri revoluciji in polomu. Z ognjevitimi besedami je govornik izvajal, da se katoličani na Odrskem no bodo dali zavesti v propast po tej temni družbi (framasonstvu). c Šcmatizcm Iavantinske knezoškofije za leti 1920. in 1921, V založbi kn. šk. pisarne (8°, 286 strani, ccna 30 K). Prav zanimiva knjiga je to in po svoji vsebini vse nekaj več ko običajni šematizmi. Obenem pa jc dobila lavantinska knezoškofija to delo prvikrat v lepem slovenskem jeziku. Duh časa jc dosegel končno tudi tukaj svoje! Da ima knjiga natančni pregled splošne in škofijske hierarhije, jc razumljivo. Papež Benedikt XV. jc 259, naslednik sv. Petra. Nato sledi zgodovinski pregled Iavantinske knezoškofije, ki je dobila svojo ustanovno listo 10. maja 1228 v Solnogra-du od nadškofa Eberharda II. Svoj sedež jc imel škof v Sv. Andražu v Labodski dolini, dokler ga ni škof Ant. M. Slomšek 1. 1859. premestil v Maribor. Zdanji dr. M. Napotnik jc 54. škof v Lavatinski knezo-škofiji. Površina Škofije znaša zdaj približno 6000 km2 in šteje 515.590 duš. Ima 24 dekanij z 221 župnijami, od katerih je 9 nci.scdenih Kapelanij je 202, nezasedenih jc 63. Cerkev iu kapel je v škofiji 682. Skupno število duhovnikov šteje 509, izven škofije jih živi 7. Efektivnih dušnih pastirjev jc 354, duhovnikov v drugih službah je 108 (41 svelnih, 67 redovnih). Posebnost šematizma pa so njegovi zgodovinski in upravni podatki. Pri vsaki župniji je navedeno število duš v nji, morska višina dotičnega kraja, okrajno glavarstvo, sodni okraj, železniška postaja, brzojavua postaja, pošta itd,, reči, ki morajo zanimati vsakogar in jih tudi pogosto nujno rabi. Cerkve in kapele imajo vsaka kratek zgodovinski in stavbni opis. Povsod je povedano, koliko in kakšne šole ima posamezen okraj ter označba občin, nekaj povsem novega. Poleg navedenega pa sc mi zdi za splošnost najzanimivejši del knjige 'Škofijskš kronika« z geslom: »Vsak pi-sraar, k' jc poučen o nebeške-n kraljestvu, je podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro. (Mat. 13, 52}.« V tem oddelku prinaša šcmatizcm kratke beležke o cerkvenem življenju v škofiji, k kor so: zidanje novih cerkev, olcpšanje in povečanje starih, nabava cerkvenih oblačil in priprav, vpeljava in delovanje verskih društev in bratovščin, ob-hajanje svetih misijonov iu posebnih po-hožnosfi, sploh vse, kar tuorc služiti v bolj.šanje, v povzdigo in oživljenje cerkvc-no-verskega čuta in prizadevanja (str. 198). Malo pregleda! Razveseljivo število duhovnih vaj za razne stanove in sv. misijonov (okoli 40). Poleg tega so se vršile še razne pobožnosti. V vseh župnijah v škofiji so bile ->čitne molitve za mirovni kongres 26, jan. 1919; zahvalna mirovna slovesnost 25. febr. 1920; posvetitev Bogu Svetemu Duhu 23. maja 1920. Vršilo se je redno kanonično obiskovanje in binuova-njc. Potankosti o tem in enakem ni mogoče tukaj navajati. Lepo merilo za cerkveno življenje v posameznih škofijah jc ono, ki kaže, koliko in kako je soudeleženo ljudstvo pri raznih verskih društvih in bratovščinah. Človek bi mislil, da teh v času nadmodernizma fiploh več ni, ali da imajo lc nekaj verskih prenapetnežev za svoje ude. Kako presenetljivo mora biti torej za takšne, ko izvedo dejstvo, da šteje n. p«4, v lavantinski knezoškofiji tretji red sv. Frančiška Asiškega nič manj ko 50.572 udov. In lo tisli tretji red sv. Frančiška, ki je po ccrkvenem pravu več ko vsaka druga cerkvena družba za svetne ljudi, ker je pravi red in ki naj bi po besedan papeža Leona XIII. vzgajal apostole, ki bodo zanesli papeževe ideje v vse sloje ljudstva. Boj zoper prostozidarstvo, racionalizem in modernizem, reševanje socialnega vprašanja v krščanskem zimsiu, vse to da bi doseglo večje uspehe, če bi bil iretji red med svetom bolj razširjen. In po izjavi Pija X. je tretji red imeniten pripomoček, da zopet zavlada v človeških srcih duh poslušnosti, duh pravega krščanstva, duh brzda-nosti, miru in zadovoljnosti in lako bi prišla za človeško družbo rešitev. Skupaj pa šteje lavantinska škofija 51 katoliških družb in pobožnih bratovščin. Glavnejše od teh imajo sledeče število udov; družba vednega češčenja presv. rešnjega Telesa 29.234; družba krščanskih družin na čast sv. Družini nazareški 31.106 družin s 156 tisoč 546 člani; bratovščina presv. Srca Jezusovega 50.554; nadbratovščina presv. in neomadeževanega srca Marijinega 59 tisoč 607; bratovščina sv. rožnega venca 35.S43. Bratovščina sv. Cirila in Metoda, katere udje molijo za zedinjenje pravoslavnih z rimsko-katoliško Cerkvijo in za zbli-žanjc Slovanov, ima 157.425 udov. V društveni knjigi jc. vpisan kakor prvi ud škof A. M. Slomšek. Omenimo še bratovščino sv. Uršule s 102.539 udi. — Smisel ljudstva j za lepoto in povzdigo cerkev kažejo razne cerkvene stavbne družbe, 31 po številu. Le-le imajo okoli 126.053 udov in nekako 1,033.705 K 66 vin. premoženja v denarju. Jako iotei yjU Belgrsd, 11. nov. (ZNU) Demokratska stranka jc postavila za sremski volivni okraj nastopno kandidatno listo: Nosilec Milorad Draškovič, na drugem mestu dr. Svctislav Popovič, na tretjem dr, Paleček, na listi kvalificiranih kandidatov pa jc dr. Simeonovič čekič. DEMOKRATSKA ZAHTEVA. Belgrad, 11. nov. Demokrati zahtevajo, da se odstavi dr. Magdič kot veliki župan v Varaždinu radi pisave njegovega lista vSlobodni Gradjaninc. AGRARNI SVET. LDU Belgrad, 11. nov. (ZNU) V. mini-, slrstvu za agrarno reformo je ustanovljen na podlagi naredbe ministra za agrarno reformo poseben agrarni svet, ki bo izrekel svoje mnenje o vseh važnih vprašanjih. Kol člani tega sveta so določeni: 1. načelniki vseh oddelkov ministrstva, 2, zastopniki visokih gospodarskih šol v Za* grehu in Belgradu, 3. zastopniki kmetijskih zadrug. VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. LDU Dunaj, 11. nov. (DunKU) Gene« rahli ravnatelj južne železnice je razposlal nastopno obvestilo: V današnji seji upravnega sveta južne železnice, je poročal generalni ravnatelj dr. Fall o razgovorih, ki jih je imel v Rimu z italijansko vlado. Kakor se da posneti iz njegovega govora, se bo vršila v mirovnih pogodbah v St. Germainu in Trianonu predvidena konferenca štirih držav, ki so udeleženo pri južni železnici, še meseca novembra, in sicer v Parizu. Francoska vlada je dala k temu inicijativo in je pozvala vse štiri interesirane vlade, da pošljejo k pogajanjem svoje zastopnike. Dalje se je pri tej seji odobril mezdni red za avstrijsko osebje južne železnice, po vzorcu mezdnega reda, ki velja za osebje avslrijskjh državnih železnic. POLJSKA IN MALA ENTENTA. LDU Varšava, 11. nov. (PBA) >Jour-nal de Pologne« priobčuje razgovor z ministrom zunanjih poslov Sapieho o razmerju Poljske do male entente. Minister je izjavil med drugim: Mala eutenta hoče euronticati izvedbe netili mirovnih Štev. 259, '»SLOVENEC«", cln« 11, novembra Strun 5. godb, od katerih je Poljska iuleresiraiia pravzaprav samo ua st. germaiuski. Pač je pa druga pogodba, ki je za Poljsko posebno važua, to je mirovna pogodba v Ri-gi. Poljska bi bila pripravljena, privoliti v kombinacijo, ki bi garantirala privilegij drugih. Položaj je uastopeu: Nu eni strani imamo pogodbo v Rigi, ki še ni izgotovlje-na, na drugi strani je Poljska po raznih dogodkih bolestno zadeta in ni v stanu gledati na gotova približevanja simpatično. PRISELJEVANJE V AMERIKO BO PREPOVEDANO. LDU Berlin, 11. nov. (DunKU) United Press« javlja iz Washingtona: Na kongresu priseljeniškega odbora, ki se bo vršil v decembru, bo predložen zakonski načrt, ki bo *ajJiral Zedinjene države za več let vsakršnemu priseljevanju. PETDESETLETNICA FRANCOSKE REPUBLIKE. LDU Zagreb, 11. nov. (ZNU) Danes elavi zavezniskj francoski narod velik narodni praznik, ker praznuje 50letnico francoske republike, obletnico integralne priklopitve Alzacije-Lorene ter obletuico premirja po krvavi, svetovni vojni. Ob tej priliki se jc na tukajšnjem pokopališču ca grobeh umrlih francoskih vojakov vršila posebna svečanost, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki naših uradnih krogov. Bana je zastopal sekcijski svetnik dr. Milo-van Zoričič, vojsko poveljnik savske divizije s polnoštevilnim častniškim zborom, župana je zastopal občinski svetnik Mu-ževič. Svečanosti se jc udeležila tudi časi-na četa z godbo. Tukajšnji francoski konzul je imel nad grobi spominski govor ter 60 vsi prisotni izkazali čast umrlim francoskim vojakom. Ob 11. uri dopoldne se je pričelo v francoskem konzolatu sprejemanje ter je ob tej priliki v imenu vlade čestital ban dr. Laginja, za njim nadškof dr, Bauer, zastopniki vojske, mestni župan ter vsi tuji konzuli in drugi odličnjaki. LDU Pariz, 11. nov. (Havas.) Današnji dan se jc slovesno praznoval kot 50-letnica proglasitve republike ter obletnica premirja. Središče svečanosti jc tvorila poklonitev manom Gambette in smrtnim ostankom nepoznanega vojaka. V Panthe-onu je imel predsednik Millerand pred mnogoštevilnim občinstvom slavnostni govor, v katerem se je spominjal bitk ob Marni in ponosnega francoskega ljustva. Omenjal je, da se je zopet začelo delo in da so k starim dolžnostim prišle še nove. Kar je porušenega, se mora zopet zgraditi. Kar bi moglo državi škodovati, se mora odvračati. Nato se je razvil sprevod, v katerem so nosili relikvije Gambetta in nepoznanega vojaka. Sprevod je šel po najvažnejših cestah med gostim špalirjem občinstva, ki je metalo na pozemeljske ostanke cvetice. Pri slavoloku, kjer se je vršila svečana apotheosa, so se slovesnosti končale. PRED STAVKO ZASEBNIH NASTAV-LJENCEV NA HRVATSKEM. LDU Zagreb, 11. nov. (ZNU) Zveza zasebnih uastavljencev je imela včeraj posvetovanje, na katerem se je razpravljalo, ali se proglasi stavka. Organizacija delodajalcev jo odgovorila, da se na podlagi predložene spomenice ne more pogajati. Sklenilo se jc, da sc prvotni sklep o vstopu v stavko trenolno ne izvede in da se tozadevno sklepanje odgodi za 48 ur, MAŽARSKE ZADEVE. LDU Budimpešta, 11. nov. (MKU — Narodna skupščina.) Z ozirom na umor policistov je izjavil ministrski predsednik Teleky, da so zločini, ki jih izvajajo uniformirane osebe, ter izgredi dosegli tako stopnjo, da se je v resnici bati revolucij-skih dejanj. Vlada je bila zato prisiljena, da ukrene vse potrebno proti temu. Policija je v štirih hotelih aretirala 32 oseb, proti katerim je uvedla preiskavo. Policija priredi po večjih mestih razzijc. Kot posledico tega izda ministrstvo za notrauje posle naredbo, po kateri bo zborovalno pravo zelo omejeno. Po mesecu oktobru 1. 1918. ustanovljena društva morajo predložiti svoja pravila ministrstvu za notranje posle v svrho revizije. Razpuščenjc društev v splošnem ni nameravano. Edino izjemo bo tvorilo društvo probujajoče se Madžarske. Dalje vlada predlaga, da se postopanje po prekem sodu razširi na gotove izgrede. LDU Budimpešta, 11. nov. (MKU) Minister za notranje posle je radi dogodkov dne 5. t. m. odredil proti budimpeštanski centrali, kakor tudi proti krajevni skupini društva probujajoče se Madžarske novo preiskavo in jc tudi začasno ustavil upravo budimpeštanske centrale in društva probujajoče sc Madžarske. LDU Budimpešta, 11. nov. (MKU) Današnji vladni list priobčujc odlok osrednjega sodišča v Budimpešti, po katerem sc » zapleni kontokorentno imetje mažarskega narodnega sveta v znesku 1,500.700 kron. Narofaite .Slovenca' D. Žuukovičj Jezikoslovno zrni®. Očitalo sc Je nam Slovencem žc pre-mnogokrat, da smo tekom tisočletnega stika z Nemci od njih prevzeli mnogo izrazov, posebno onih za kulturne predmete in sploh stvari, katere niso nam kot izključno kmečkemu narodu neposredno potrebne, To očitanje izgleda na prvi pogled res tako, kakor bi za take predmete sploh ir-razov nc imeli. Pa temu ni tako, da, ravuo nasprotno: pri podrobnem jezikovnem pre-tresovanju pridemo vedno bolj k zavesti, da so ravno Nemci v velikem številu pristne naše izraze prevzeli; ali prilagodili so jih svoji govorici tako, da jih danes komaj več spoznamo kot cvetje naših poljan. Vsekakor je pa resnica, da rabimo mnogo besed-tujk brez vsake potrebe in opravičenosti, čeravno imamo in poznamo za lo od nekdaj pojme v svojem lastnem jezikovnem zakladu. Vemo tudi, da smo take tujke večinoma radi tega rabili, da nas naš sosed bolj razume, pa posledica te »prijaznosti« jc, da smo začeli tudi medsebojno zanemarjati domači izraz, na kar je s časom zginil popolnoma iz rabe ic misli. Vemo tudi, da ima naš jezik sploh "nanje tujk, kakor kateri že bodi drugi, ker sc je v zadnjih desetletjih v ljudskih šolfh pridno in ugledno čistil; znano nam je '.u-di, da je naš slovar najbogatejši izmed vseh slovanskih jezikov, ker smo mi Slovenci živi potomci in neposredni dediči celokupnega staroslovenskega jezika; vendar pa še tudi teh tujk ni treba, ako se ogledamo po našem lastnem izrazu za to in ga zopet uvedemo v občo rabo. Tako jezikoslovno zrnje hočemo za vnaprej pridno nabirati in ga v dnevnikih objavljati, dokler nima.no kakega dobro razširjenega poljudnoznanstvenega glasila na razpolago. 1. Matica. Učili smo se v šolah, da so kompas Kitajci ali Feničani, mogoče tudi da Arabci, Normani iznašli in na ladj-ih uvedli; v obče se pa trdi, da pred 10. stoletjem po Kr. kompas sploh ni bil znan. Odkar smo pa začeli staroslovensko slovstvo pretresovati, smo pa prišli na popolnoma drugi tir. Staroslovenski letopisi nam namreč pripovedujejo, da je ž« v dobi Aleksandra Velikega (f 322 Drcd Kr.) kompas bil obče svetovnemu brodar-stvu znan, in da so ga takrat »matica« imenovali, čeravno to ni nič novega, kajti ru ska mornarica je vedno rabila izraz »mit-ka, matica* za ta vsakemu mornarju vel .5-potreben kažipot. — Pripišimo si torej to lepo in značilno pa žc pozabljeno besedo v naše slovenske slovarje, da ne pride -,o-pet v nemar, kajti pogrešamo je v Miklosi-chcvem kakor v Pleteršnikovem slovarju. Arabske tujke »al kombas<-, laške »il coin-passo«, kakor francoske »la boussole« to-rej ne potrebujemo dalje, 2. Brložnica. — Slovenec ima sicer izraz »brložnica« za nemški »Rumpelkam-mer«, pa ne rabi ne enega in ne drugega, temveč opiše tako mesto n. pr,; idi tja, kje imamo staro šaro, ker ie izraz prišel iz spomina, čeravno ga navaja Ple-teršnikov slovensko-nemški slovar. — Drugače je pa ostal še izraz »brlog,< kakor »brložje« za postelj ali sobo, kjer je vse v velikem neredu, v dnevni rabi. Opetovano se je pa trdilo, da so to tujke i. s. slovenske oblike za nemški »Barenlager«, Ta trditev je pa brez vsake podstavc, kajti noši izrazi »brlog, brložje, brložnica« nimajo z medvedom nobega stika, in označuj o nam v obče kak velik, nenavaden n e r ed j nemški »Barenlager« pa ni nič druzega, kakor naš -brlog -, v oni obliki, koja je Nemcu jezikovno bolje razumljiva in govorici pristopneja, je torej očiien *la-vizem. 3. Gnjat. — Nerazumljivo je, zakaj se je pri nas v mestnih krogih ugnjezdil iz-a,-»šunka,- za nemški »Schinken«, ko imamo za to pristno slovensko besedo »gnjat«. Kmečko ljudstvo spakedranke sploh nc pozna in bo treba, da iz naših jedilnikov izgine, prej ko se na široko razpase. čc so pa Čehi ta germanizem prevzeli, jim v tem oziru nikakor nočemo slediti. 4. Pločinke. — Zanimivo je, da so skoro vsi mednarodni izrazi za raočnatc iedi slovanskega izvora, koji so se pa v rabi nc-slovanskih narodov zunanje tako spremenili, da jih sami več kol naše lasti no spo-znamo, torej tudi v prvotni obliki več ne rabimo .Odkrili hočemo v naslednjem nekaj takih pojmov. Ona močnata jed, koja sc v masti na jako razgreti p 1 o č i izpeče, so imenuje »pločinka«, nc pa »palačinka« po uemškem prikroju. Če že ne moremo zabraniti, da drugi narodi naše kulturne znake v svoje pretvarjajo, vendar pa nc smemo tega sami podpirati, da take pohabljene izraze prevzamemo, dočim pa naše izvirne zanemarjamo. 5. Dolki. — Isto, kakor za pločinke^ velja za 'dolke<;. Ona močnata jed, koja se na slični ploči, koja pa ima .->dolke,, t. j. jamice —■ navadno jih je 6 — izpeče. se imenujejo »dolki«, nc pa »Talken«. — Ta jed je najbrž češkega izvora, ker oni imenujejo one jamice dolke-, Poliaki pa kfe/< (izgovori: dulkc.S 6. Gibci. — Pecivo, koje Nemci kot Kiplcl označujejo, so začeli pri nas tudi kot »kiiclce« nazivali, nc da bi se mililo ua to, da je nemški izraz Kipfel« samo spakedrani slovenski gibec<, t. j, iaz-valjeno testo, koje se potem giba, t. j. skupaj zavije, pregiba. — Istaga izvora je tudi močnata jed »gibanca, gibanica,t, kjer se samo ob krajih napravi giba (tudi »guba«), da se zabrani odtek vrhnja raz testo. — V ptujskem okraju rabijo besedo »rogec* mesto »kifelc«. _ V Srbiji znači »kifelc« isto kakor »slanec« (»Salzstangel«); seveda jc isti tudi pravzaprav »gibec;,, ker je enako izdelan; ker je pa zunaj posoljen, bi se moral imenovati »slan gibec«. 7. Mlinci. širšim krogom ni znano, da imamo mi Slovenci za nemški »Scheiter-haufen« kol močnato jed izraz mlinci-, koji se pa, kolikor je pisatelju znano, samo rabi po Dravskem polju. Ta jed postane, ako se tanko razvaljano testo na dolge 2 do 3 cm široke jermene zreže slično, kakor drva »na mlin«, do vrha posode — peklo imenovane — naloži in izpsče. Vsaka plast se navadno še posebej z maslom namaže, večkrat tudi z vrhnjem ali surovim sirom pomaže. Rabimo torej za vna-piej svoj domači izraz »mlinci« za to naSo narodno jed! — Bolj znan nam je bil do sedaj izraz »zloži drva na m 1 i n«, t. j. da se vrsta drv ne poruši v stran, ali da ni treba stupov zabijati, se položijo na vsakem koncu drva križem, t. j. ena vrsta po dolgem in druga zopet povprek, in to sc imenuje zlaganje na mlin. Istega izvora jc li otročja igra »mline igrati«, katero so sc-kakor Nemci kot »Miihlziehen« od nas prevzeli, ker oni za sliko »drva na mlin« ne rabiio izraza »Mtihle«. 8. Melj, melja. — Nam vsem je bilo v šoli ostro prepovedano izraz »mclj, melja« mesto »moka ? rabiti, ker so to naši učitelji smatrali kot grd germanizem. Resnica je pa tu nasprotna: »melj, melia« jc pristen slovenski izraz, in nemški »Mehi« je slavi-zem, ker rabi Slovenec tudi glagol »me-ljern« in Rus samostavnik »mjelnica« !/a m 1 i n). Čudno pa je, da se sme pri nas v šolah brez pregrehe ona tvarina, koja sc ob vznožju kake strme in skalnate višine n a-melje, vendar kot »melj« rabiti. — Vidi se iz tega, kako nepremišljeno jc, ako znanstveni krogi ljudsko govorico, koja je v vsem pravilna in naravna, hočejo »oopi > viti;-, ali »poboljšati«, 9. Polka, polke. — štajerski Slovenci pravijo; zapri polke, ako hočejo, da se zatemni soba. Pod tem izrazom razumejo namreč ona dva lesena dela zunaj ob oknu, koja v letnem času zabranjujeta preveliki vpliv vročine na sobo. Naši profesorji so nam pa ostro prepovedali o »polkah« govoriti, kajti tu ie germanizem, izvirajoč iz nemškega »Balkcn«, Germanizem jc pa, če kdo govori o »polknih«, kakor je to večkrat v oznanilih naših listov čitati, kaiti nemški »Balken,- je že popačena »polka-;, t. j. pol okna. Pravilno govorimo torej, ako rečemo: zatvori p o I k o, če se naj zapre p o 1 okna, in.* zatvori p o l k e , čc se naj oba dela zatvorita. — »Polke, so seveda tudi notranje kakor zunanje polovico okna s steklom v okvirju. Pri natančni govorici se mora torej izreči, jeli hoče kdo »polke« za tvoriti, ali pa »polke okna«, kajti soba sploh nima več okna, t. j. oka, ako se lesene »polke« zatvorijo. — Mimogrede pripomnimo tukaj tudi, da ima ples »polka« isti jezikoslovni izvor, kajti on jc ravno radi lega tipičen, ker dela plesalec vedno lc p o 1 koraka. — Na isti podlagi se je tudi razvila beseda »polena^, t. j. na dva dela, na polovico razklan penj ali ritek, 10. Rebrače. — V slovenskih listih či-tauio večkrat, da ima kdo »žaluzije* na prodaj. Zakaj sc rabi tu francoska tujka, ko imamo domačo besedo »rebrače. za to - Če so te lesene, moramo pravilno reči: pritegni, odpri rebrače, pa: dvigni, spusti rebrače, če so na vrvicah ali pašah. 11. Šugar. Slovenci rabijo deloma za živinozdravnika, koji se je sam izučil žiri-no zdraviti, izraz »šugar.', kar približno odgovarja nemškemu: »Kurschmied Do sedaj nismo vedeli etimologije te besede in smo mislili, da je kaka tujka. Hrvati in Sr-bi pa rabijo izraz »šuga-- za ono živinsko bolezen, kojo mi kot sgarjo,< označujemo. »Šugar« jc torej živinozdravnik v glavnem za garje, ker za to ni potreba posebnega znanslva, in je to najbolj razvita konjska bolezen na Balkanu, ker se žival z ozirom na čiščenje tukaj jako zanemarja, Pred kratkim je bilo čitati uradno poročilo, da ima naša država sedaj okoli 10.000 garjevih konj; potrebujemo torej res »šu-garje,<, t. j, posebne strokovnjake za to bolezen. 12. Dolič. — Slovenci rabijo deloma tujko »knap« (nemško Knappc ) za rudarja. Ker pa n. pr, premog, mrainor, granit i. dr. v znanstvenem smislu niso rude, ni tu tudi izraz »rudar« popolnoma opravičen ali dosleden. Naš star pa /.c pozabljen strokoven izraz za onega dclaoca, kateri kaj pod zemljo išče ali izkopava, jc »ddlič«. — Čehi še imenujejo rudokop kakor premogovnik danes vobče -doli,, in je bil pri Jugoslovanih v starejši dobi »delič- v splošni robi. Naselbino Mi/o rudo- kopov, kjer so imeli »doliči svoje ba te, sc šc opetovano danes kot Doliči« označujejo; n. pr. imamo pri Bos. Novi, kjer to še v 17. stoletju železno rudo kopali, še danes selo tega imena. — Slovenski izraz »dolič« je pa že zelo star, kajti že Rimliani ga niso več v pravem pomenu spoznali. Oni so smatrali, da je to bil bog podzi-meljskih zakladov, in so ga pisali kot: D o-lichc, Dolichcnus, Dolicenus ter so ga tudi kot »doliča«-r udarja upodabljali, (Nadaljevanje po priliki.) Gospodarstue, BORZA. LDU Zagreb, 11. nov. Devize: Berlin 184—186, Italija 528—532, Newy0rk 152 do 153, Pariz 890—899, Praga 165—166, Švica 2200—0, Dunaj 28.75—29.50, Valute: dolarji 148—149.25, avstrijske krone 32 do 33, rublji 95—98, francoski franki 900—0, napoleondori 490—494, nemške marke 186—190, rumunski leji 0—240, italijansko lire 525—530, češkoslovaške krone 160 dc 165, sovereign 0—560. LDU Curib, 11. nov. Devize: Berlin 7.47Va. Holandija 194.90, Nevvyork 654, London 22.12, Pariz 37.85, Milan 22.17V-, Bruselj 40.45, Kodanj 85.75, Stocknolm 123, Kristijanija 85.75, Madrid 82, Buenos Aires 230, Praga 6.85, Varšava 1.65, Budimpešta 1.22Vi, Bukarešta 9.40, Dunaj 1,75, avstrijske žigosane krone 1.20, g Tržne cene. Novosadski irg dne 5. novembra. Žito: pšenica 930—940, koruza (stara) 170—340, nova (v klasu) 180—200, fižol 550—600, proso 300—320, otrobi 2-30—2-50, moka 11—13'50. Živina: pitane svinje 27—28, teleta 29—30, govedina 16—18, ovce 14 K. Vse živa teža. Mast 46 K. Zelenjava: čebrla 2—3 K, česen 7—8 K, krompir 2—3 K, zelje 2—3 K. Vse na veliko. Sadje: jabolka 5—6 K, kut-ne 7—8 K, smederevsko grozdje 24—30 K. Vse na veliko. — S o m b o r : Pšenica 940—960, oves 280, koruza 370, fižol 650, moka 14-60. — Bečkerek: Pšenica 880—900, oves 270, koruza 360, fižol 650, moka 14-30. — Vinkov ci: Pšenica 970—980, oves 300, koruza (stara) zdrava 380—400. Nova koruza se zahteva in plača kakor stara. Bel fižol 650—660. — O s i j e k : Pšcnica 970—980, oves 300, koruza (stara) zdrava 400, nova 380, beli fižol 660, moka št. 0 14-50, št. 2 13-50, krušna 12'50. Povpraševanje zmerno. — Cene lesa v Vojvodini; Hrastovi hlodi, I. razred 1800—3000, II. razred fcOG do 2000, za furuirc 3500—4500. Fina hrastova (pariška) roba 5000—6000. Hraslovina na zrcalni rez (sur Quartier) 8000—11.000, Hrastov, iz izbranih hlodov (Wagcnschlu6) 1500—1700. Hrastove deske od 50 mm obrobljene 3000—4500. Hrastove platnice preko 50 min obrobljene 4000—5000. Hrastovi bouli (Boules) 4500—5500. Hrastove ncobrobljene plankc 4000—5000. Sodar-ska roba 120—160. Francoske doge 1000 komadov 20.000—30.000. Štafli (Chervous) 4000—5000. Bukovi hlodi, I. razr, 800—900, Bukova žagana roba 1, razreda (parena) 2800—3000, (neparena) 1400—1600' Bukovi frizi 900—1300, Javorovi hlodi, I. razred 1000. Jesenovi hlodi, I. razred 1500 do 1600. Brestovi hlodi, I. razred li 30—1100. Mehka tesana roba 800—900. Mehka ža. gana roba 1100—1600. Železniški pragi, hrastovi, normalni 120—150. Železniški pragi, bukovi, normalni 80—110. Za kurjavo; Bukovina, I. razred, vagon 420C do 4500. Bukovina, II. razred, vagon 3800 do 4000. Mešana roba (jelša, brest, hrast) 2800—3200. — Oglje: vagon 18,000 do 21.000, g Volitev predsednika v Ameriki in menični kurzi v Evropi. Prvi pojav volitve predsednika v Ameriki je bilo stalno padanje meničnih kurzov na amerikanskih borzah. Največ sta padla francoski frank in italijanska lira. g Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Lubljani se prične dno 1. januarja 1921. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo držav, podkovske šole v Ljubljani do 10, decembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list, in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski Soli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva sc poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. g Sladkorna pesa v Posavju. Nekateri kmetje v Posavju so že letos sadili sladkorno peso. Iz različnih krajev sc je poslalo nekaj pesnih glav držav, kmetijsko-ke-mijskemu zavodu v Ljubljani na preizkušnjo za sladkor. Preizkušnja jc pokaza'* kljub temu, da pesno seme ni bilo prvovrstno, in kljub temu, da sc pesa ni povsem pravilno obdelovala, tor je vsied preplitkega sajenja večinoma preveč z-rasla iz zemlje — prav sijajne usp ' e resa Iz Senui pri Krškem je pokfi?.ah» 16.00 > >(. Le?kowa pri Krškem 15,60^, i? št, Lp. narta v brežiškem okraj« 16.30%, iz Do-bove 17.50%, iz Srebrnič pri Novem mestu 16.70%, iz Dol. vasi v brežiškem okraju 18.40't, iz Vel. Doline iu Čateža v kosfa-njeviškem okraju 17.00'?. Pripomniti je, da ima bosanska pesa največ 14.3'V sladkorja. S to preizkušnjo se je pokazalo, cla je posavska zemlja za kulturo sladkorne pese zelo pripravna, ko se po drugih dež lah niti z boljšim semenom in z boljšim obdelovanjem pese ne dosežejo isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegli pri posavski pesi prvo leto. Z zboljšanjem semena in s pravilnim obdelovaniem pese dosegli se bodo v Posavju še višji sladkorni odstotki v pesi. g Ogrska živila za Avstrijo. Dočim jc bilo politično in vsled tega tudi trgovsko razmerje med Avstrijo in Madžarsko pred novimi volitvami v Avstriji zelo napeto, so se krščansko socialni voditelji po volitvah takoj obrnili na krščansko socialno stranko v Budimpešti s prošnjo za živila za Dunaj, ker so zaloge, ki jih je Avstrija prej sla od entente, precej izčrpane in preti Dunaju zopet glad. Po dosedanjih poročilih je dosegel odposlance kršč. socialncev pti madžarski vladi gotove obljube. Glede izpolnitve se ravnokar vršijo pogajanja. g Prosta trgovina s čevlji v Avstriji. V Avstriji so ukinjene vse naredbe, ki so se nanašale na preskrbo ljudstva z obutvijo. g Valutna rezerva za stabiliziranje češke krone. Iz Prage se poroča: Češkoslovaška vlada je predložila naroani skupščini zakonski načrt v podporo češkoslovaške krone v inozemstvu s tem, da se ustanovi valutni rezervni lond. Vsa inozem.ka plačilna sredstva, ki se iztekajo iz izvoza sladkorja, v kolikor presega količino 257 tisoč ton, naj se oddajo banč. uradu. Rezerve naj se porabijo v stabiliziranje 5e-škoslovaške krone v inozemstvu. Bančni urad je dolžan te rezerve stalno imeti in v slučaju zmanjšanja nadomestiti. V načrču se povdarja, da je treba špekulacijo s krono v inozemstvu zajeziti s protišpekulaci-jo. Bančnemu uradu morajo biti zadostna sredstva na razpolago, cla odkupi v slučaju potrebe v inozemstvu češko krono po določenem kurzu. To nima namena kurz krone umetno dvigniti, ampak na podU^i pravične relacije kurz krone v inozemstvu stabilizirati. g Trgovinska pogodba med Ukrajino in Poljsko. Iz Varšave se poroča: Dne 7. oktobra t. 1. je bila v Varšavi sklenjena trgovska pogodba med Ukrajino in Poljsko. Pogodba ;ma finančni in trgovski zna čaj in velja za eno leto. Po tej pogodbi do-b:. Poljska iz Ukrajine žilo, živino in mast, a slednja od prve pa so), petrolej, bcncin in oglje. Poljska dobi v trgovini s Ukrajino posebne prednosti in ugodnosti, ki bedo izrabljene- potom družbe »Spolka Hand-lowa« v Varšavi. To se nanaša pred vsem na ukrajinsko sladkorno produkcijo, katere bo Poljska deležna s 70 postotki v kon-zumne ter trgovske svrhe. Poljska pa dopusti Ukrajini tranzitni promet skozi poljske dežele v ali iz Ukraine. V Danskem se ustanovi ukrajinska trgovska agentura. ske dežele v ali iz Ukrajine. V Danskem munijo te jc žc upostavil in sc dobro razvija, g Ustanovitev delniških družb v Nemčiji zopet prosla. Državno dovoljenje za ustanovitev delniških družb v zmislu naredbe z dne 2. novembra 1917 ni več potrebno, ker jc bila dotična naredba duc 15. oktobra t. 1 ukinjena. g Pajemsnjc brezposelnosti na Dunaju. L., 1919. jc bilo ua Dunaju ogromno število brezposelnih. Tako je spomkdi istega leta prejemalo podporo za brezposelnost i33.921 delavcev. Med tem so se razmere v prvi vrsti vsled vladnih odredb v toliko zboljšalc .da so sc 9. oktobra tekočega leta izplačevale podpore za brezposelnost samo 14.483 delavcem. Ta uspeh je treba pripisati v prvi vrsti dejstvu, da je vlada prisilila vse industrijske obrate, da morajo zaposliti eno petino delavcev več, kakor v prejšnjih časih. Ta odredba okužena s pomanjkanjem premoga in su-o-vin jc težko obremenila produkcijske stroške avstrijske industrije .L.e ugodnemu vplivu nizkega stanja avstr. valute glede eksperta jc pripisati, da jc avstrijka industrija mogla vzdržati to breme. g Nove novčanice. Zastopniki neke ameriške družbe se pogajajo z Narodno banko za izdelavo novih novčanic na modrem papirju po ameriškem modelu. gUvoz sliv v Dalmacijo. Dovoljeno je uvoziti v neokupirane kraje Dalmacije 600 vagonov suhih sliv, in sicer preko glavne carinarne v Splitu. g Produkcija sliv. Po trgatvi .sliv jc Jugoslavija najbogatejša dežela na svetu s 1- milijoni in 300.000 tovorov. Za njo pridejo Zedinjene države Severne Amerike z 1 milijonom tovorov. Od pridelanih sliv se pri nas največ uporabi za žganje, dve petini se posuši, a nekaj manj od ene petine se skuha na pekmez. Suhe slive in pekmoz izvozi sc največ v Nemčijo, a mali del v Francosko, Holandsko, Dansko in Skandinavijo ter Češkoslovaško, kjer predelajo na liker. Dobljenega žganja pa se skoro nič ne izvozi, ampak se vse doma popije. g Premogokop »Karpan« v Istri, ki ic bil dosedaj last Trboveljske družbe, je kupila italijanska družba »Arsa<, ki je povečala v ta namen svojo delniško glavnico od 15 na 30 milijonov lir. Trboveljski pre-: mogokopni družbi ostane še v tem podjetju 40% kapitala. Premogokop producira letno 1,300.000 meterskih centov po 6 kalorij. g. Notranje jugoslovanske valute v Berlinu. Kakor javlja >Bcrliner Tagcblatt« bi morala notirati naša krona na berlinski borzi že pred 10 dnevi, a opustilo se jc to zadnji moment, ker jc Jugoslavija zabr&nila izplačevanje za Nemčijo. v>Bcrliner Tage-blatt« poroča, da ne bo notirala jugoslovanska krona uradno toliko časa, dokler ne ukine Jugoslavija gori omenjene naredbe. Pri jugoslovanskem kurzu pride v poštev samo izplačevanje Zagreb. Na Belgrad se je tudi mislilo, a pojavile so se težkoče, ker tam pride v poštev le dinarska valuta, ki je štirikrat večja od kronske. V zadnjem času so izplačevali na berlinski borzi 52 mark '.a 1C0 naših kron. ^Avstrijska krona. Medtem ko notira v B?lg<-adu 100 nemškoavstrijskih kron še 8.50 dinarjev, jc padla avstrijska krona v Š' ici tako globoko, da se govori, da nc bo več notirala. V Curihu je 100 avstrijskih kron lc 1.50 franka. Sodišč® in polkiia. s Alois Me^erko, o katerem smo dne 10. t. m. poročali, da je član neke tatinske družbe, ni identičen z g. Alojzijem Meser-ko, bivšim trgovcem na Radeckega cesti št. 2. s Gluhonemi okraden. Čevljarju Jožetu Kandovcu v Železni časi št. 2, ki je gluhonem, je bilo ukradenega več blaga in obleke v vrednosti 3820 kron. Tatvine osumljen je Alojzij Barle, katerega je videla Ana Barle, ko je nosil ukradene reči v slamo nad hlev. Lojze je ukradel tudi svojemu očetu 3 m sivega blaga. Sodi sc, da je pobegnil Barle čez demarkacijsko črto. s Zaradi tatvine bukovega lesa in 12 mecesnovih desk je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani Alojzija Čimžarja iz Or-^ho-velj na b mesecev težke ječe, poostrene z enim postom na 14 dni. s Gkradena železničarka. Železničar-ki Magdaleni Jasenc iz Hrušice št. 64 je bila ukradena harmonika, vredna 1000 kron in nahrbtnik vreden 40 kron. s Vioin na Jesenicah. Na Jesenicah št. 133 jc zlezel skozi okno v delavnico čevljarja Franca Rabiča neznani vlomilec in odnesel čevljev in usnja v vrednosti 2950 kron. c. Vlum v stanovanje. V podstrešje Lovrenca Žagarja na Hrušici jc bilo vlomljeno in jc odnesel vlomilec, ki je s ponarejenim ključem odprl skrinje, blaga v vrednosti 850 kron. s Drag površnik ukraden. Vrtačniko- vi Veri, dijakinji VI. gimnazije, je bil v Mladiki ukraden površnik iz črnega sukna vreden 4 do 5000 kron. s Kolo vredno 2000 kron jc bilo ukradeno v veži Košakove gostilne gospodu Francu Lavtitarju. s Vlom v Mestnem domu. Vlomljeno je bilo v Mestnem domu pri Josipu Kožiču in je odnesel tat obleke v vrednosti 2140 kron, Ivanu Rošiču pa za 1000 kron. Josip Rošič jc sam poizvedoval o tatu in ugotovil, da ga je okradel Alojzij Martinčič iz Domžal, ki jc radi raznih tatvin in zioči-npv zapri. s Ukradeno železo na Jesenicah. — Orožniški. narcdniK Andrej Kovač in ka-plar Mirko Štebi sta naznanila Alojzija Zaveljcino s Save št. 12, ker je ukradel 20 kg novega železa za tračnice, kar jima jc tudi priznal. s Mladi nepridiprav je Edvard Dirn-platz, ki sc je učil pri mesarju Bauerju v Radgoni in je prišel 8. t. m, v Ljubljano, kjer sla ga pri »Slonu« aretirala detektiva Pavlic in Požar, Pri fantu so našli 697 K denarja. Ker, je osumljen več tatvin, jc bil izročen sodišču. s Vlom v dramskem gledališču. Kro« jaču Ivanu Raztrešenu stanujočem v dramskem gledališču je bila ukradena obleka v vrednosti 5200 K. Ročna ura sc jc našla po poti na Grad. Dobi sc v pisarni Jugoslov. strokovne zveze na Starem trgu št. 2.-I. Oseba, ki je v nedeljo pri čajnem večeru v Šcntpeterski prosveti zamenjala skoraj nov dežnik, se prosi, da ga odda v trgovini Škulj, Poljanska cesla. — »Žepni koledarček za leto 1921.« Kakor lansko leto je izšel ta; koledarček v isti zelo prikupljivi in priročni, mali, žepni obliki in okusni vezavi tudi za leto 1921. Prodajna cena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani do novega leta K 12. Po novem letu se prišteje, doklada. Trgovci, ki želijo popust, si koledar pod islimi pogoji, kakor v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, naroče tudi lahko v podružnici Jugoslovanske knjigarne na Gosposvetski cesti št. 10, ali pa v knjigarni »Ilirija« v Kranju. — Jugoslovanski skladni koledar za lefo 1921 z velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto jc občinstvo po tem koledarju najbolj spraševalo, saj je potreben v vsakem javnem lokalu, pristoja pa tudi v zasebno stanovanje; ker pa zahteva natisk tega koledarja največ tehničnega dela in zda,tno porabo tiskarskega materijala, je moral lansko leto kljub splošnemu povpraševanju izostali. Za leto 1921 jc pa, četudi so-dobavni stroški ogromni, že zopet na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v mnogih drugih trgovinah. Prodajna cena, ki znaša K 30, je razmeroma skrajno nizka. Draginjska doklada, ki jc v knjigo-tršlvu običajna, se do novega leta ne bo računala, le trgovci izven Ljubljane in Kranja si priračunajo stroške za poštnino Po novem letu odpadejo ti stroški, mesto njih pa si bodo vse knjigarne računale običajno in predpisano 20 odstotno draginjsKu doklado in bo veljal torej Skladni koledar K 36 Koledar dobe trgovci pod enako ugodnimi pogoji v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ali Podružnici Jugoslovanske knjigarne na Gosposvetski cesti št- 10 nasproti luteranske cerkve, ali pa v Knjigarni »Ilirija« v Kranju. Metcorologlčno poročilo. Ljubljana 305 m n. m. vis. Cas OpaBO- TAtija Barometer v mm Termo-motor v C fsihrgm diloroncii v C vetrov tJa..ii'.vm» v ium 10.,11. 21 L 745-3 1 0-9 jasno ll./ll. 7 h 743-3 _ 2 megla ll./ll. 14 h 742-5 -0-1 megla v. Za dvakramo obiavo v tednu sc računa S kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELlJEs Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. JAVNA SKLADIŠČA •Balkan«, L Ljubij. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. kniigarna, Pred škofijo. Proti dobri plači taMrinVIftP ki na) bi išče se dober iSiOliUitlUl, poučeval osmošolko htinski jezik od tri do Štiri ure na cian. Ponudbe na upravo pod „inštruktor'. 4589 Priporočalo se sledeče domače tvrdke s KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D,, Kopitarjeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax I"an, Stari trg 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Gotzl Marija. Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesla- PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg U. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žnran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Woliova ulica 3. j Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.) TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«. Valvazorjev trg št. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21, Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naša dobra preliubljena hči, ozi-lor.ia sestra, gospodična Manila Zagorc poStna cficijantinja včeraj ob pol 7. zvečer po zelo iiolgi mučni b;.lezni, previdena s tolažili svete veie, v starosti 21 let mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v petek 12. t. m. ob pol 5. uri iz urtvašnice deželne bolnice na •okopaliSče k Sv. Križu. L;ubljana, 11. novembra 1920. Matej in Franja Zagorc stariSi. MaSUo, Milan brata. So morsko iravoa^ ar; večjih in manjših množinah po najnižjih cenah. R. Sušaik, Ljuuljuna, Zaloška c,21. na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod trgovina 4587 na upravo .Slovenca*. Hlnrri PiiPD se skorai nove- so na* nilUl U «111 C» prodaj pri Jožefu Tomazin v Naklem nad Kranjem. Cena 350 kron. ilrinua iino izobražena, sc sprejme kot UuUlO) vzgojiteljica in družabnica. Ponudbe pod „Udova 4571" na upravo tega lista. Kanle ca peiroleiflMn^ vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. Ljubljana. 4572 želi nastopiti mesto bla- ___________gujniCarke. Začetna plača, samo hrana in stanovanje I Nastop lahko takoj! Naslov in ponudbe se prosi na upravo lista pod »Blagajnlčarka 4570.« Konforistinjo zmožno popolnoma slovenskega in nemškega jezika, slovenske in nemške stenografije, iščejo Strojne tovarne in livarne d. d. v LJubljani. /ozor goslilniCarii! ^L^SS svira 16 komadov, v prav gobrem stanju, se proda za Kr. 10 000. — Vidi se lahko vsaki dan pri ravnateljstvu tovarne cementa, Zidani most. 4574 J/|inim proti takošnji dobavi večjo mno-"UjJlUl iino bukovega oglja la. V ponudbah je označiti železniško postajo (kjer bi se oglje nakladalo) in zadnjo ceno, Ponudbe jc vposlati na Ivan Šancer, lesna trgovina Celje — Ben). Ipavčeva ulica U. 4577 mili, podgane, stenice, ščurki in vas golazen mora poginiti, ali0 P°rabl|«to moja naibuli« preizkušena m splošno bvalioua uredatvn, uot proti poljskim mišmi K 10. ju podgano in miši K 10; mi »6urke posobuo modna vrstn, K 20; tinktura M stonlce li IE; umeevalec moljov K 10., praaok proti mrčesom K. 10 in 20 mazilo proti uu«m pri ljudeh K 5—10.; lr.a/.ilo r.n uši pri živini n.-io.; pra. sok r.tt uči T obleki Ul perilu K 10 in 20 tinktura proti mrčesu na sadju in zelenj&dl (uuleev rastlini K. 10. Prašek proti mrnvllam K 10. Mniilopruli narjanl K 15 — 1'osUjo po po-vzotiu Znvu