itey. Iti.
V «orici, duo 1. 1 cibro 181.
»Mogli"
ielmjft vsak prvi in tretji četrtek me-«oca, tur volj A po |ioHi prcjeimina, ali na «ioni pofiiljana aloipiij z
„Qoriikim Vestnikom* ca vite leto	.	.	.	giti. 1.80
„ pol leta	.	.	n —•80
» Četrt »	.	.	.	» —.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor aliata pofituiim.
PoRainičiieltevilke po <1 kr., dobivajo «e v Stolni, Seiiicniiki in Šolski ul ini.
IJimivniSteo in w'eihiishio ; Morollijcva ulica, s to v, SU.
Teè»| II.
>SIog« jati — naaloga tlafii« — torej iloiim« a«!
prinnfia oznanila na četrti strani od katerili «o plača ca Atiristopno petit-vrsto po 7 kr., če ho jedeukrat tiakajo; po A kr. če se dvakrat, iu po 4 kr. če te trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celolotue oglase po pogodbi.
Popisi poliljajo se medni* trd; rekla* luacijo in naročnina upravuiitvu.
Nefraukovana pisma sc eavrnejo.
Itokopiai se ne vračajo.
J_________________________________________


Našim naročnikom!
Ker »e kljub varni našim pozivom mnogi naročniki ne ajiomnijo, tla ho zaowiali z naročnino, pozivamo seili\i zadnjikrat take odjemnike, da zadozté ovoje) dolžnosti.
Kdor do konec meacea ne poravna ovoj dolg, tiijali ga bodemo po imenu v list«.
„ Sloga “ pontone po novem letu, ko preide v druge roke, tednik, zaradi čenar delimo imeti čiste račune.
M*

Pangermanska ideja.
Dunajski in drugi velikonemški listi, knji » v lmjlojalnejših slovenskih iu sploh slovanskih manifestacijah zapazijo strašilo panslavist iène propagando, nimajo niti besedice za ukor pangermanskega izgreda, kojega je zagrešil na Dunaju na kongresu nemških prirodoslovcev in zdravnikov po vsenemškem duhu omamljeni pangermanski profesor. Vse-nčilištni profesor v Lipskom, tajni svetnik W i s 1 i c e n n s, držal je namreč na Dunaju 28. septembra na svečanem banketu priro-doslovcev govor, knji je bil navdihnjen z pravim velikonemškim duhom.
„Mnogokrat se je že govorilo", rekel je omenjeni pangermanski apostelj, „o razliki mej Nemci in Avstrijci. Dopustite zdaj človeku, čegar največja ljubezen je njegov narod, da se upre in protestnje temu nazoru in vas vse, knji pripadate našemu narodu, prosi, v bodoče ne delati več te razlike, temveč pripomorete, kako bi našli obliko, v kojej bi se nemško cesarstvo več ne imenovalo Nemčija. Mi smo v cesarstvu samo del, na vsak način le del, v kojem jo, hvala Bogu, zbrana največja moč naroda, ali nemško cesarstvo ni Nemčija. »Nemčija je p r ti v z a p r a v tako velik a, k a k o r s e d a l e 6 č u je nemški jezik".
Prisotni, mnogoštevilni avstrijski učenjaki so burno priterjevali tej glorifikaciji fanatične vsenemške ideje iu konečno sacrili davorijo »Die Waclit am Rliein".
Mi bi niti ne spominjali cele te zadeve, ker take vtdikonemške manifestacije so na Dunaju na dnevnem redu, ako bi ta ponovno ne dokazala, kake žalostne posledice je rodila germanizatorska politična vluda. Zato zasluži i ta dogodek na dunajskem kongresu največjo pozornost. Nehote se nam stvari nprašanje: Kam če to dovesti ? Narodna napetost žuga uničiti zadnji ostanek političnega poštenja, a na pol poti smo v tem obziru že dospeli. Načelo, da moramo ceniti in spoštovati vse narodnosti, nvažavati njih vrline, kajti samo v dostojnem spoštovanju pojeilinih narodnostij lezi moč in jakost države, odstopilo je mesto v nnèej monarhiji jednostranskemu tolmačenju narodnosti, kar jo pa za obstoj države najnevarnejši prikazen. Pesen „Die Waclit am Rliein", koja se je pela pri tej demonstraciji, naj bo še tako melodična in krasna, je v Avstriji nepatri-jotična in protidinastična — da izdajalska, kakor Garibaldijeva himna.
Naglasovanju narodnega čutstva se ne more ugovarjati, dokler gre za domovino, ali ono postano kaznjivo, ko prestopi strogo določene meje. A na to je profesor W i s 1 i-cenus očitno v svojem govoru pozval vse avstrijske Nemce ; pozval jih je, da čvrsto pristanejo na velikonemški duh, kojemu je glavna težnja, da nitiogojezična Avstrija postane čisto nemška država.
Zgodovina dokazuje, da nobeden izo bražen narod, izvzemši Madjare, ni tako neznosljiv in pohlepen za ptujimi zemljami, kakor so Nemci, kar javno potrdnje nasilno preganjanje Lužiških Srbov in Poljakov. Na Nemškem obstoji cela književnost, koja zahteva v imenu vsenemške ideje, da se nemška država ima razširiti tako daleč, dokler se čujc, kakor je rekel Wislicenns, nemški glas.
Da to dokažemo z nekoliko primeri, navedemo iz knjige »Osterreichs Zukunft" te lapidarne izreke : »Benečija je pripadla Italiji, a nemška Avstrija spadala bo Nemčiji z pomočjo večne pravice ljudstev, koja je več vredna kakor pravice, koje so napisala vlade na papir iu na pergament".
V drugi knjigi »Dor Zerfall Osterroichs" nagi usnje se neizogibna propast Avstrije, po kal crei bi ostale samo tele države: Nemško, Rusija!(talija in nekaka Podunavska država, od kojrli dobi Nemčija nemške pokrajine. »Da prištevamo", pravi pisatelj lega,pamfleta, »med nemške pokrajine tudi Češko iu Moravsko, to bodo nam npočitali samo oni fantasti, koji ne zupopadejo bodočnosti naše nemške države". Dalje, se dokazuje, da se nemška jedinstvena država nikdar in nikakor se sme odreči svojim nmritimnim pozicijam ob Adriji, dakle i Primorsko z Islrijo mora ostati posest Nemčije.
Brutalno se. i veli v brošuri: Avstrijsko-pruski oduošaji in njih napačna ruzumitev" : »Bil bi čuden prizor, ko bi se nemški Av-strijanec, pripadnik slavnega, velikega kulturnega naroda nemškega, v slučaju, da preti pogibilj brodil Avstrije, obupno prodal kotlar.ščeku, Hrvatu ali madjarskomii ciganu, ali da bi rajo umrl, kakor da bi stopil na veliki nemški admiralski brod in tako rešil srečo svojo."
Navedemo naj še brošuri co »None Žide, itene Wcge", ki je izšla to leto v Lipskom.
V njej se kaže: »Nemško cesarstvo, kojemu od prejšnje Nemčije manjka gotovo še 5000 štirjaških milj in 20 milijonov prebivalcev, ni še nemško cesarstvo in današnjim Nemcem je geslo: »Njegova domovina mora biti večja". Na drugem mestu pa veli: Hočemo li se ogibati ali samo odgoditi odločilni boj z Slovani in Tartari, da bo prepozno, tedaj naj se vsi Nemci za časa i/.selé v Brazilijo in tam osnujejo Novonemčijo ; kajti stara domovina postala bo za par decani j satrapija ruskega carstva."
To pomeni »vsenemška ideja", k«>jo je poveličaval Wislicenns na kongresu nemških prirotloslovcev na Dunaju : dozidati nemško carstvo, osnovano na krvi in na telesih celih slovanskih narodov, kakor Litaveev, Polab-cev, Pomorancev, Brambovcev, Luii&aiiov, Deliov, Slovakov, Slovencev in Hrvatov. Ni tedaj čuda, da Slovenci in Hrvati ne morejo Ititi prijatelji pruskega zaveznika, da so se. mladočeški poslanci v delegacijah izjavili proti alijanci z nemškim sosedom, in da se odločno borimo proti germanizalorskim težnjam avstrijskih Nemcev, navdahnjenih z v-ienemško idejo Wislicenija !
Pred nekaterimi dnevi prijeli smo razpravo „Weder Komiminismus nodi Socialis-mns“. To v gospodarstveueni obziru jako zanimivo razpravo spisal je glasoviti nemški ekonom Karl .Teu t sc h, in bi ne imela nič opraviti z »pangermansko idejo", ako bi se v predzadnjem poglavju : „0 zemlji za naselitev in o tem kaj mora biti naša glavna svrlia v zvnnanji politiki", zopet ne razpravljale velikonemške težnje in želje.
Potem ko je pisatelj v prejšnjih poglavjih dokazoval, da je selitev ljudstva edina pomoč, ako se hoče ljudsko blagostanje rešiti, vpraša v predzadnjem oddelku razprave : »Ali kde se dobi zemljo za naseljevanje? Kam v Evropi naj prenesemo našo moč, ki nam preostaja? Nemčija, Belgija, Italija so prenapolnjene; položaj Nemčije postaje vsaki dan bolj kritičen; temu potreba je pridati še pogibelj, koji rase neprestano, pogibelj ruskega navala, koji bi Evropo z pomočjo dinamita vrgel nazaj v čase Tamerlana". Silno nujno je toraj, da Nemčija prehiti napad Rusije na zapad in .Teutsch vidi za to edino sredstvo: naval Nemčije na Rusijo. To sredstvo spozna tildi zakonito, ker je Rusija preveč barbarski in nemoralen narod, da bi mogla zahtevati take obzire, kakor drugi evropejski narodi.
»Rusija", vseoblastno pravi pisatelj, »za nas nikakor ni neodvisno cesarstvo, ona je za nas to, kar so bile v starih časih slovanske zemlje od Ina do Labe, to se pravi pokrajine, koje so nam od prirodo odredjeue za naselbine". Pruski napetnež potem razvija to bedasto teorijo, trdeč, da vsa današnja ruska prosveta prihaja le od nemških naseljencev in podaje strahovito sliko o barbarstvu, v koje bi bil utopljen ruski narod. »Poživinčen, propalimi, glada umirojoč v naj-rodovitnejših zemljah Evropejskih."
Ruski je narod pokazal, da ni sposoben za obdelovanje zemlje »on mora svojo mesto odstopiti Nemcem; ruski narod peša radi pomanjkanja omike, a Nemčija se zadušuje radi preobilno olike. Na celem svetu iti dveh narodov, da bi eden druzega spopolnovftlft in dovrševala, kakor so Nemci in Rusi. Na to modrovanje predlaga .Teutsch, naj se, da so ruski narod spopolili in dovrši, šiloma naseli v Rusijo 10 milijonov Nemcev. Nemška diplomacija ima dolžnost izazvati v colej Evropi mržnjo na Rusijo iu uresničiti njegov
prcdb'g. Vsi evropski narodi naj si zedinijo iù pozovejo Rusijo, naj dopusti naseljevanje, liki svoja vrata odpre desetim milijonom Nemcev, poslancem in nositeljun današnjo Izobraženosti. Rusija bo morala odjeiijati. ker njej je skoro nemogoče v Evropi vojskovati se, ako ne .ajde zaveznikov, da bi ja podpirali. Treba je dakle jednostavno Zaprečiii, da ne najde zaveznikov in to je nfogoče, kajti tildi Erancozka ne bo, vzlic vsem bučnim dokazani prijateljstva, niti z mezincem mignila, da bi poniogla Rusiji, ker Erancozka mora gledati na svoj lastni prid in dobiček : da se sporazumi z Nemčijo. Proč toraj z praznim strahom in prazno liijazen, pa bo Rusija hitro odstopila nemškim naselbinam Sibirijo in ves iztok, koja zHnljišča so mnogo dragocenejši, kakor mala À (i ihanska, za koje se Nemčiia toliko trudi in še več žrtvuje.
To je v velikih potezah osnova g. Jeutscha, kojo razvija v svojej knjigi na .široko in debelo z zgodovinskimi črticami, z številkami in z navodi in koja je nov dokaz, da Nemci no tuhtajo druzega, nego sredstva iu poti, kako bi več narodov podjarmili in rmani/.ovali. Ali ne boš kaše pihal, nemški Mihel, do sem in naprej niti koraka ne!
Kaloliško polit, in gospodarsko dnižtvo za »Slovence na Koroškem je sklicalo shod zaupnih mož v Celovci na <Utn 24. in. m., na katerega je prišlo okolo sedemsto rodoljubov iz vse Koroške in nekoliko gostov iz Štajerskega, Kranjskega in Primorskega. Zborovanje začelo se je ob 3. liri popoludne ter je trajalo do šestih zvečer. Po uagovom družlve-uu^a predsednika Gregorja E i n š p i e l n r j a govoril je Eilip K and ut, obč. tajnik v &tni-holju pri Pliberku, o sedanjem političnem položaju iu narodnih terjatvah ter je v jedrnatem, s pikrimi ter drastičnimi oponmjn-mi zasoljenem govoru opisal vse nedostatke v šoli in v uradih državnih, političnih, sodnih, davčnih, železniških in poštnih; bičal je i preziranje slovenščine pri pobiranji »krvnega davka" pri vojaških naborih iu kontrolnih shodih vojakov; konečno je dokazal nekoristnost kmetijske družbe na Koroškem ter utemeljil tri resolucije in sicer
1.	glede šolskih razmer ua Koroškem, katere se glede pouka v slovenščini za slovenske otroke niso zboljšale in ustanovitev šol s slovenskim poučnim jezikom; zahvaljuje se državnemu poslancu dr. Gregorcu in sploh vsem slovenskim državnim poslancem. 2. Shod s priznanjem odobrava odlok uiinisterstva notranjih zadev, s katerim se je načelno rešilo slovensko uradovanje občinskih zastopov s političnimi oblastmi, ob enein pa pričakuje za gotovo, da se bode z isto jasnostjo in odločnostjo tudi zaukazale iu izvrševalo slovensko uradovanje po . drugih oddelkih državnega upravništva, to j jo pri davknrstvu, sodiiištvu, železnicah iu poštah. 3. Isti shod obžaluje postopanje koroške kmetijske družbe, katera ne skrbi v po voljni meri za pouk slovenskih kmetov v gospodarstvenik zadevah, dasi ima na razpolaganje izvrstnega strokovnjaka, slovenskega jezika zmožnega, kateri je od vlade subve.iicijeiiiran v ta namen, da ga rabi kmetijska družba posebno za pouk po slovenskih pokrajinah. Ob enem izraža imenovani shod misel, ali bi ne kazalo ustanoviti za koroške Slovence posebno kmetijsko družbo s slovenskim značajem. Te resolucije so bile vsprejeto jcduoglasno z burnim pritrjevanjem.
Na to je g. Gregor Einspieler pojasnjeval organizacijo stranke v obče in s posebnim ozirom na bodočo občinske ter prihodnje deželno-in državnozborske volitve, poživljajoč navzoče zaupne može na delo, po vzgledu nasprotnikov, kateri so zato toli močni, ker so složni in njih podpira vse n-radništvo in učiteljstvo. V ta namen je klical v vrste katol. poltičnega druživa zlasti česlito duhovščino, kot jedino nositeljico in-teligencije na Koroškem, katera naj se postavi na čelo vsem občinam, kajti s tem postane gospodar situvucije ter si pridobi veljavo in ugled pri vladi, katera bode morala upoštevati iu uvaževati potom i naše narodne tirjatve.
Opiraje se na govore prejšnjih dveh gospodov priporoča i družtvenj podpredsednik V. Legat zbranim možem, posebno pa rodoljubni duhovščini neumorno delavnost
v borbi za narodni obstanek brižnil» Korošcev. Za prebujanje narodne zavesti pred-biga osnovanje raznih drnžtev: posojilnic, čitalnic, i. t. d. Nadalje pozivlje izimva ude in navzočne Slovence na strogo in dosledno izvajanje našega gesla: »Bvoji k svojim", ker s tem najprej« in najizdatneje užiigamo krutega tlačitelja in sovražnika svojega! Kot četrti govornik je nastopil Valentin Podgorec, prefekt v celovškem Marijanišču, ter je v obširnem, strokovnjaški sestavljenem govoru opisoval vzroke naše narodnogospodarske bede, naraščanje državnih dolgov iu davkov, krivo tolmačenje namena iu sredstev za uravnavo valute in zboljšanje kmetskega stanja itd. ter konečno podal nekoliko navodil za premaganje opisane občne narod-no-gospodarske propasti. Za tem govornikom oglašali so se nekateri predlagatelji posamičnih nasvetov bolj lokalnega koroškega značaja iu po trournem živahnem raztovarjanju o narodnih potrebščinah zatiranih Slovencev na Koroškem sklenil je predsednik škod zaupnih mož.
Ob 7. uri zvečer pričela je slavnostna beseda na proslavo osemdesete rojstveue obletnice pok. Andreja Einspielerja in ob jednem slovenskega škofa Antona S lom še k a. Te svečane besede seje udeležilo okolo 2000 oseb iz vseli stanov in slojev slovensko-koroškega prebivalstva iz vse dežele. Med njimi je bilo mnogo od inoil došlili gostov med katerimi je bilo četvero svečenikov iz štajerske pokrajine, trojo duhovnikov iz ljubljanske škofije in dva duhovnika iz goriške nad vladiko vino. Glasbeni del slavnostnega vsporeda izvrševal je, ker je bilo vojaški godbi zabranjeno sodelovati, orkestei »Koroške nacijoimlno kapele", kateri je igral večinoma slovanske skladbe, koje mu je naložil slavnostni odbor. Petje pa je prevzelo pevsko društvo »Lira" v Kamniku. Obširni vspored slavnostne besede se je izvršil okolo polunoči, a gostje, zlasti posvetni, so ostali na lici mesta do ranega juha. Drugo leto priredi družtvo stoletnico Erbana Jarnika, o kateri priliki se uzida na njegovi rojstveni hiši spominska plošča.
Demonstracije v Istri.
V seji državnega zbora dné 24. oktobra bile so dogodbe v Piranu predmet splošne pozornosti. Za generalno razpravo o kazenskem zakonu se ni nihče zanimal; vse je govorilo samo o Primorskih homatijah. Levičarski poslanci so se z vso odločnostjo potegovali za Italijane. Slovanska koalicija je v začetku nameravala staviti nujni predlog gledé te zadeve, pa je po daljšem posvetovanju to namero opustila in se zadovoljila z Spinčičevo interpelacijo, katera je, kakor i ona poslanca Klima v ravno tej zadevi obujala največjo pozornost.
Interpelacija
poslancev S p i n č i č a, Alfreda grofa C o r o n i u i j a i n d rugo v n a c. kr. u k u p n o m i u i s t e r s t v o se glasi v doslovnem prevodu :
»Več kakor dva tedna že se čitajo luime v primorskih časopisih agitatorični in provo-kalorični članki, kakor i protesti istrskega in tržaškega deželnega odbora, mestnega magistrata tržaškega in več občinskih zastopov istrskih proti naredbi c. kr. prizivnega sodišča tržaškega, katero je izdalo, kakor se govoii, vsled odloka c. kr. inini-sterstva, iu po katerej naredbi se ittiadó zameniti dosedanji le italijanski nadpisi na zgradbah c. kr. okrajnih sodnij v onih soil-nijskih okrajih Istre, v katerih prebivajo Italijani in Hrvati, odnosni Slovenci, z italijanskimi iu hrvatskimi, odnosno slovenskimi napisi.
; Taki članki in protesti, objavljeni brez zapreke po časopisih, morali so harem v enem delu Stanovnikov nekaterih mest neko združbo izzvati in istilli to so tudi provzro-čili obžalovanja limino demonstracije.
To sc je dogodilo posebno v Kopru in
v Piranu.	4
! V Kopru, kjer je bila dné 14. t. m. občinska seja, pri kateri so sklenili protest proti omenjeni naredbi višjega deželnega so-j dišča, vsprejelo je izidše mestne svetovalce kakih 50 oseb z klici »Viva lTstria italiana", »Viva la Lega nazionale", »Viva l’Italia", »Viva ITtalia unita". Ti klici so so ponavljali pred stanovanji odličnih mestnih svetovalcev, med tem ko se je lupaio po vratih stanovanj nekih Hrvatov iu Slovencev, ter
se je pred temi razgrajalo in kričalo: «Fora i sciavi-, »fora il partito croato-, »fora i Croati-!
Ravno isti večer obdržavala se je tildi v Piranu že prej naznanjena in po časnikarskih člankih izzvana seja občinskega zastopa, v katerej se je takodjer zaključilo protestovati proti omenjeni naredbi c. kr. višjega deželnega sodišča. Ravnalo se je po nasveta nekojih časniških člankov ter prešlo po vestih listov „od besed k dejanjam-; korakalo se je po ulicah pevaje neke pesmi in vikaje neke vsklike; napravilo seje sploh t&ko veliko, svečano in slavnostno demonstracijo, da se enake ne spominja od 1848. leta sem.
Potem ko se je — zmerom po vestih časopisov — snela tabla se samoitalijan-skim napisom raz poslopja c. kr. sodnije v Piranu, izjavila je tauiošnja občina c. kr. obinstnijani, da ne more prevzeti odgovornosti za uzdržavanje miru in nastali so taki neredi, da se je moralo tje poslati vojništvo. Po učernjšnjih (23. oktobra) poročilih dunajskih listov dogodili so se v noči med nedeljo in ponedeljkom tega tedna izgredi, vlačila se je namreč mnogoštevilna množica ljudstva okoiu ter kričala „Doli s Slovani-, katera se je vrgla proti finančnim stražnikom slovenske narodnosti, prilomastila je v stanovanji dveh kanonikov, kjer je razbila hišna vrata, vlomila v pivnice in metala kamenje v stanovanji, podala se je potem pred sodnijo in v njo lučala kamenje. Vsled te demonstracije, katera se je v torek zvečer ponovila na način, da so morali posredovati vojaki in pri katerej je župan vsled zahteve ljudstva in v imenu vladinega zastopnika obljubil, da se bodo prejšnje table s samo. italijanskim napisom na javnih poslopjih izobesile, je istinito oblastnija sama v sredo (včeraj) zjutraj prej sneto samoitalijansko tablo zopet obesila na prejšnje mesto, tako da se sedaj raduje list »Indipendente- zmage Piraucev in bo morebiti zadovoljen tudi poslanec Barzilai, kateri je po poročilu ome-njeuega lista dué 23. t. m. v parlamentu v Rimu stavil o tej zadevi interpelacijo.
Na podlagi tega opisa dozvoljnjejo si podpisani staviti na c. kr. ukupno ministrstvo naslednje vprašanje:
„1. Ali so navedene novice resnične? in ako so, je
2.	c. kr. ministerstvo pri volji ukreniti stroge naredbe v zaščito Slovanov (Hrvatov in Slovencev) in koncilijantnih Italijanov pred grožnjami nahujskanih italijanskih čet. v nekaterih istrskih mestih ?
3.	odobrnje li c. kr. ministerstvo postopanje oblastnij, katere so podlegle »argumentom z ulice- ter so dozvolile, da se je prej sneta tabla s samoitalijanskiin napisom zopet razobesila?1'
Dunaj, dne 24. oktobra 1894.
S p i n č i č, Alfred C o r o n i n i, Biankini, Perič, Dapar, dr. Gregorec, Krumbholz, Formanek, dr. Dw<»rak, Eim, dr. Kaizl. dr. Kramar, dr. Ferjančič, Bivznovsky, dr. Giégr, dr. Sidrna, Ad&iuek, dr. Gregorčič, Cestnih- Lang, dr. Dyk, Tekly, dr. Pacàk, dr. Šauidnek, dr. Brzoràd, Seichert, Kaftan, Purghart.
O dogodkih v Piranu interpelovali so tudi poslanci Klun in tovariši, zaradi pomanjkanja prostora to obširno in dobro utemeljeno interpelacijo ne moremo priobčiti v doslovnem prevodu temveč samo v glavnih potezah. Utemeljevaje to interpelacijo rekel je posl. Klun: Ko so dne 18. oktobra dunajski delavci hoteli prirediti neko demonstracijo, rekel je ministerski predsednik med odobravanjem zbornice, da organi državne avtoritete bodo tuneli vršiti svojo dolžnost in vzdrževati mir m javno varnost ter da udušijo se silo morebitne nezakonite izgrede. Pridodal je še, da ne dovoli, da bi se z argumenti z ulice hotelo vplivati na zakono-davue činitelje. V očigled tem izjavam vidi se naravnost neverojetno, da bi se bila vlada pokazala tako slabotno nasproti Piranskim izgrednikom in da bi bila umaknila naredbo, kojo je izdala ona sama. Jnterpelantje stavijo torej nastopna vprašanja: 1) Je li dobil Njeg. ekscelenca kako poročilo o dogodkih v Piranu? 2) Je li res, da je župan Piranski zagotovil demonstrantom v imenu vladnega komisarja, da se ugodi njihovi zahtevi ter da se zopet razobesi tabla zjedino italijanskim napisom ? 3) Ako je res tako, kako more Njeg. ekscelenca opravičiti postopanje vladnega komisarja, odposlanega od tržaškega namestništva, koje postopanje se po svoje slabosti dotika v veliki meri državne avtoritete. 4) Ali je Njeg. ekscelenza pri volji zahtevati strog račun o postopanju uradnikov tržaškega namestništva, na koje pada vsa odgovornost na teh lievšečnih dogodkih, in ali hoče odrediti, da se z vso odločnostjo izvrši naredba, izdana od pravosodnega ministerstva?
Minister B a c q u e h e m je odgovoril začetkom seje poslanske zbornice dné 27. hi. m. na obe interpelaciji. Minister je obširno popisal dogodbe v Pirauo in k o n-Ht a to v al, da je razgrajajoča množica kričaje iredentistične klice storila raznovrstna n a s i 1 s t v a, napadla duhovnika Legoviča in Glavino ter sodnega slugo, ki ni hotel pustiti samoitalijansko tablo na prejšnjem mestu. Župan je bil vladnemu komisarju izjavil, da neče s silo vzdržati miru. Razgrajalci so pri sodišču pobili 74 šip. Minister je svoj govor zaključil z izjavo, da
župan Piranski ni bil od vladnega komisarja pooblaščen, odpraviti dvojezičnega napisa, da pa vlada s svojo navedbo ni hotela žaliti Italijanov. Vlada obsoja iigrede, ki so se priinirili, z vso odločnostjo iu je poskrbela kar treba, da se olu-anl mir in red. Pričakuje, da se bo prebivalstvo pomirilo/zakaj državna avtoriteta se bo a vso silo varovala. Vsa zbornica je Bacqnebenior govor poslušala z največjo pozornostjo. Nejasnost celega govora je prc-uzročila, da so slovanski poslanci glasno mrmrali in se ministru naposled smejali. Konec ministrovega govora ne ugaja italijanskim poslancem, slovanski pa grajajofua minister z nobeno besedo ni obsodil postopanja Piranskega župaua. Zadovoljen ni z vladnim odgovorom nihče. Slovanski poslanci bodo zopet interpelirali zaradi dogodb v Istri in sploh razmer na Primorskem.
Minister Bacquehem se je v petek in soboto dlje časa posvetoval z namestnikom Rinaldinijein, pravosodni minister grof Schon-born pa z predsednikom prizivnega sodišča v Trstu. Ministerski svet, koji se je sešel v soboto popoldne radi istrskih izgredov, trajal je štiri lire. Italijanski poslanci sodijo, da vlada svoje naredbe ne prekliče, da pa nakloni Italijanom neke koncesije ter jim tako dokaže svojo naklonjenost.
Vlada je odposlala iz Trsta zopet jedilo stotnijo vojakov v Piran. Tudi Koprska posadka se je pomnožila. V Piranu hodijo vsako noč vojaške patrolje po ulicah. Splošno se pričakuje, da se odpravi samoitalijunski napis in nadomesti z dvojezičnim. Zaprti Piranski izgredniki so so izročili Tržaškemu dež. sodišču. Orožniki so blizu Pirana prijeli Tržaškega anarhista Roviga. V Kopru so se soboto sešli župani raznih istrskih italijanskih občin ter sklenili nekakov bombastičen protest proti dvojezičnim napisom. Izredni občni zbor Tržaške odvetniške zbornice je sklican na dan 7. novembra, da protestile zoper dvojezične table. — Znani kolovodja iredente v Italiji, poslanec I m-b r i a n i, odposlal je predsedništvu italijanske zbornice interpelacijo o dogodkih v Istri. Seveda, ou mora svoj nos vtakniti v vsako reč, «kopreni ga najmanje ne briga.
V Rovinju je imel občinski svet 26* m. m. jako viharno sejo, ker gospodje zastopniki so bili silno razburjeni. Pred mestno hišo jih jo pričakovala vsa rovinjska mularija z harmoniko. Dne 27. zbrala se je zopet množica malarije okolo 4. ure popolu-dne. Da pa se število še bolj pomnoži, udrli so proti tobačni tovarni, od koder so se vrnili v spremstvu delavk in delavcev iz omenjene tovarne. Vsa tu lepa družba dr;a je pred' poslopje okrajnega sodišča. Razvr stivši se til, zapela so dekleta kaj krasno njih istrsko himno. Od tu so se rasanti-;po vsem mestu kriče : Abasso le tabelle croate: No» vogliamo le tabelle croate! Fora i foresti! Viva 1 Tstria! itd, Na večer so razsvetlili vse mesto in je trajalo npitje in razsajanje vso noč in še po 4. uri zjutraj so se podili pijani ljudje po ulicah. Babe so si Rovinjski neodrešenci pridobili za demonstracijo s kavo in r o z o 1 i j o, kateri sti jih za »patrijo ono stran luže14 tako navdušili, da so se zbrale na kup, hodile in obnašale se nespodobno in razposajeno po ulicah ter vpile, kakor da bi jih bil Ober-dankov duh obsedel, na veliko zabavo vseli gledalcev.
Na sobotni shod italijanskih županov in zaupnih mož iz Istre v Kopru se je zbralo 83 oseb, mej njimi več Tržačanov. Kaj vse se je sklenilo, ni znano, vé se le, da ie bil voljen poseben odsek, kateri ima prirediti ljudski shod istrskih Karnjelov, na katerem se bode protestovaio proti dvojezičnim napisom, demonstriralo proti Avstriji in za veliki črevelj.
Nemški in italijanski listi se strašno hudujejo na pravosodnega ministra radi njegove naredbe, trudijo se z vso mogočo sofistiko krivico take naredbe dokazati žugaje ministerstvu na vse mogoče načine. A vse te židovske liste je nadkrilil poljski »Prze-glond-. Ta časnikarski reptil, ki izhaja v Lvovu na troske Dunajske „L&nderbank“, služi vladi, se je te dni postavil na stališče zatiralcev, ter se izrekel zoper jezikovno raviiopravnost v Istri in zoper slovensko gimnazijo v Celji, češ, da je mehanično izvedenje jezikovne ravnopravnosti zoper principe o deželni avtonomiji. Na uprav klasično stališče postavil se je poljski »Prze-glond-, ki se piotivi dvojezičnim napisom v Istri, sklicevaje se na deželno avtonomijo. Torej zato, ker je večina deželnega zbora istrskega vsled krivičnega volilnega reda in zagrešene vladne politike slučajno v italijanskih rokah, zato bi se morala slovanska večina odreči za vse večne čase svojim pravicam in bi morala po suženjski hlapčevati manjšini?! Imenovani poljski list je celò napisal lapidami stavek: da narod n a j e d n a k o p r a v n o s t ni v soglasju z načelom deželne avtonomije.
V državnem zboru je v ponedeljek poslanec K lun s tovariši zopet interpolimi zaradi dogodb v Istri. Mej drugim se pravi v interpelaciji: V odgovoru na interpelacijo glede isterskih dogodb je minister izrekel pričakovanje, da se ne bodo več priinirili izgredi. To se ni zgodilo. V Kopru so bile nove demonstracije in vladni organi so zopet kazali isto po p ust n ost, kakor v Piranu. V interpelaciji se navajajo potem vse dogodbe, potem pa se
pravi: Slovansko prebivalstvo je doslej občudovanja vredno zmernost kazalo. A z a-čeloje tudi mej Slovani vreti, kar je toliko bolj umevno, ko se italijanski izgredniki obnašajo proti Slovanom eksce-sivno in jim groze im raznovrstne načine. Zato zaslužijo varstva oblastev, kajti ho-matije bi so le poostrile, ako bi si morali Slovani sami pomoči. Zadnji čas je, da nastopi vlada z vso energij» zoper tiste občinske zastope in župane, ki prouzročajo izgrede, Interpolanti« vprašajo ministra, če hoče postopati po določbah §§ 94, 95 iu 90 občinskega reda isterskega z ditè 20. julija 1863.
Ko je koncem predvčerajšnje seje drž. zbora posl. Sp i n č i č hotel predsedniku Chlumeckemu vročiti drugo svojo interpelacijo glede isterskih dogodb, je Chlumecky ni hotel VZprejeti, češ, da je sejo že zaključil. Ko mu je K1 u u vročil svojo interpelacijo, je rekel nejevoljno : Kaj? Še jedmi interpelacija? Stvar je jako neugodna! Člani Coroninijo-vega kluba so imeli v torek popoludne dolgo posvetovanje, in govorili potem z Bacque-liemoni in Chlumeckim. Torek opolndne sta šla isterska italijanska poslanca Bartoli in Rizzi pod vodstvom Chlnmeckegak mi-nisterskeinu predsedniku Wiiidiscligraotzu.
Kakor poroča „Slov. Nar.-, odpeljal se je v torek po noči vsled brzojavnega naročila jeden batalijon Ljubljanske posadke v Istro.
Včeraj sta zopet interpelovala poslanca Sp in čič in grof Alfred C oronini ministerstvo radi dogodkov po istrskih mestih.
I z 1) u n a j a s e n a m p o r o č a, d a namestnik vitez Riu al d ini ostane na svojem mestu, dokler se Istra ne pomiri popolnoma, potem pa odstopi in pride na njegovo mesto najprej kak general, ki bo spojal v eni osebi civilno in vojaško oblast.
Kaš vrtnar.
At* prijaznem, di onem vrhu liim dični naš vrtnar,
Mnogo mm Se krasnih cvetek
V	dušni je poklonil dur!
V vrtu vztraja in vzgaja Dimih raznobojnih rož,
Ž njimi narod naš proslavlja,
Kiti žitje modrih mož.
Kiti ž njimi rod trpina,
Ž njimi lajša mu gorje,
Vsiplje jih na vsečloveštvo,
Ker za vse ima — srce.
Cvetke daleč na okolo Znade za uje pol sveta,
Svet njih kras poveličuje,
Ž njimi blaži si duha.
S cvetjem pestrim se raduje,
Se raduje, veseli,
V	cvetju gleda esodo svojo,
I 'sodo svojo — lenlnih dnij. —
Cvetje to je vedno sveže In ohrani večni kras,
Žal, da tega vničil mnogo Zlobni je nesrečni — Kras!
Bes, dokaj ga Kras je vničil In zavil ga v temno noč,
Ki ga v vek je zagrnila —
Ognja vpalila je moč. - -
Daši s Krasa je priplaval Ka-nje strupa poln oblak,
Cvetje vse hoteč zakriti hi zaviti v temni mrak.
Mrak teman ga ni zagrnil, hi vrtnarja vničil ni, —
Krasne kakor prej cvetlice
V	dičnem vrtu nam goji!
B o g n am žici še vrt n a rj a,
I) a g oj ina m d i Č n i c v e t,
Bog var u j g a i n o h r a n i Nam na slavo mnogo le t!
Podkraškogorski.
Domača vasti.
Cesarjev dar. Njeg. Vel. cesar podaril je iz zasebnega svojega iuietka 100 gld. za popravo cerkve v Pliskovici.
Ekscelenca grof Fran Coronini, deželni glavar Goriški, je bil 26. oktobra pri mini-sterskem predsedniku in se je izrekel zoper dvojezične u a p i s e pri sodnijah na Pri m o r s k e m, ter grozil z prestopom v opozicijo. Pripeljal je tudi deputacijo poslancev Burgstaller, Rizzi in Bartoli, ki so v istem smislu govorili. Prvi je govoril tudi „o nekem južnem temperameli tu Istrijanov", zadnja dva sta se pa izjavila, da izstopita iz Coroninijevega kluba, če se naredba pravosodnega ministra o dvojezičnih napisih ne razveljavi ali če bi klub ne šel v opozicijo zoper vlado. Grof Fran Coronini se je vrnil v soboto iz Dunaja v Gorico, ker se baje noče oglasiti v parlamentu zoper dvo-ježične napise. Vzlic opetovanim vabilom se noče vrniti na Dunaj in govori se, da misli odložiti državnozborski mandat. Sicer pa opozarjamo čitatelje na vest v zadnjej številki »Sloge11 pod zgornjim zaglavjem.
Dr. Josip Stanič, strah goriškili Lahov, se preseli z novim letom iz Tolmina v Gorico. Dobro došel !
Dvorni svetnik Šukljo baje odloži svoj mandat, ko bode rešen zakon proti pijančevanju, o katerem je on poročevalec. Najpametnejše, kar more storiti!
Osobne vesli. Pri davčnih uradih za Primorje so imenovani kontrolor Josip Kavčič davkarjem, pristav A. /.»nella kontrolorjem in računski podčastnik Iv. L a c ina, pristavoni.
Simun Gregorčičeva slavnost. Ženska podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda v Prva-čini priredi v nedeljo, dne 4. novembra v proslavo Simona Gregorčiča, o priliki petdesetletnice njegovega rojstva, slavnostno veselico sé sledečim vsporedom: 1. Pozdrav prvomestnice. 2. „Nazaj v planinski raj11,
—	mešan zbor ligi. Hr. Volarič. 3. Slavnostni govor. 4. »Planinska roža11,— z ha-riton-solom, čveterospev, uglasbil Dr. G, Ipavic. 5. Deklamacija. 6. »Doktor in njegov sluga", burka v i dejanji. 7. »Pobralimija11,
—	moški zbor z baritoii-solom, uglasbil Ant. Foerster. 8. «Ošabnost in jezičnost-, veseloigra v 4 prizorih. 9. »Slovenska deklica-,
—	mešan zbor, iigl. Avg. Leban. 10. Šaljivi dvogovor s petjem. 11. Srečkanje peterih dobitkov. — Vstopnina k veselici 20 nvč. Sodež 10 nvč. Radodarnosti se ne stavijo meje. Začetek veselice ob 5V2 uri zvečer. Po veselici prosta zabava. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Deželni zbori bodo lotos Imi j« zborovali v januvaiji in v začetku febnivarja. Najzanimivejše bodo obravnavo v predarelskem deželnem zboru, kjer bode zopet posvetovanje o novem deželiiobrambovskem zakonu. Ta zbor je hotel nekaj vladno predlogo predelati, ali vlada tega neče dopustiti.
Novi domovinski inkon. Vladni načrt domovinskemu zakonu, čegar načelne določbo smo že omenili, ne ugaja vsem koaliranim strankam, zlasti močno so mu protivijo zastopniki velikih mest. Slovenski poslanci bodo pač soglasno se potegnili za vladni načrt. V narodnem oziru bo domovinski zakon mnogo koristil Slovencem prav v tis: ih mestih, kjer so doslej v manjšini, v prvi vrsti v Trstu, v Gorici in v Colju, kjer se ravna s slovenskimi priseljenci na nečimrn način. V Trstu ne postane noben Slovenec občan, če ni posebno imovit. Prav z ozirom na Trst bo novi domovinski zakon največjega pomena in ga smemo biti veseli.
Nadaljevalni! obrlna »lav. šola je, k»kor vé povedati zadnji »Primorec-, dovoljena, 1» nekatere formalnosti bo treba še izpolniti. To st je že zgodilo ta teden, ker gospod poslanec (Kateri? Ali no dr. Gregorčič? — urni. «Sloge") je prišel nalašč z Dunaja, da zadeva ni zakasnela. — Tako piše zadnji »Primorec- z dné 26. m. m. na četrti strani.
—	Na peti strani pa priobčuje nastopno : »Veleč. g. dr. A. Gregorčič pride te dni z D u n a j a, ker je treba izpolniti neke vladine zahteve v zadevi nove »Slogine-nadaijevalne šole za obrtne učence, ki so kmalu otvori. Prve dni prihodnjega tedna si vrne zopet na Dunaj, kamor jo treba pošiljati pisma, kdor česa želi od njega". — Ei k lare mir Graf Oerindnr i.t.d. — To nas oprosti odgovarjati na napade v zadnji »Soči- in nje prvorojencu, in to temveč, ker, kdor ni z urednikom teh listov, mora so po njegovej moràli uničiti z ognjem in mečem, ako pa tudi li sredstvi ne pomagati, moro se tožiti m tožiti. Mi nismo rojeni in vstvar-jeni za enake maksiuie ter pričakujemo hladnokrvno obravnave raznih tožb, katere je proti nam naperil veleučeni gospod urednik »Soče-. Ako te tožbe nam koristile re bodo, škodovale nam tudi ne bodo mnogo, a da se to ne zgodi tožitelju, se ne upamo trditi. Svoječasno smo se izrazili, da ne bodemo poleinizovali z nikomur, tega se tudi držimo ter imamo za vsa sumničenja in podtikanja »Suče- in »Primorca11 za odgovor le besede : »Lastna hvala smrdi!-
Tiidi Goričani! Občinski svet goriški je zaključil v predvčerajšujej seji, odposlati spomenico na ministerstvo, naj bi se ščitile pravice italijanske narodnosti v šolali,, pri okrožnem sodišču in pri okrajnih sodnijah. Za Boga, kaj hočete še več, ali nimate vsega, kar koli vaše razvajeno srce poželi!
° llrvntski hataliion lovcev, nastanjen v Gorici, dobil je brzojavno zapoved, da mora biti vsak trenutek pripravljen za odhod v Istro. Govori se, da je dobilo tak nalog tudi tukajšnje topničarstvo.
Volilna reforma. Po dolgih posvetovanjih ministrov z zaupnimi možmi koaliramh strank, je bil storjen velevažen sklep : pozvali se bodo deželni zbori, naj se izrečejo glede premembe volilnega reda in sicer glede ustanovitve pete kurije. Kadar se bodo izrekli deželni zbori, izdelala bo vlada svoj
11 * »Agranier Taglila!!11 je bil pretekli teden v Gorici trikrat konflseiran in sicer v sredo že na pošti radi uvodnega članku iu prvega entrefileja, v četrtek v in petek pa v javnih lokalih na brzojavno zapoved iz Trsta. Kolikor mi poznamo p a t r i j o t i č tl o tendenco tega neustrašljivega lista, kateri so vedno poteza za pravo a v s t r i j s ko idejo dali se povod zaplembam od četrtka in petka članki o izgredih v Istri. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se »Agranier Tagblatt- v Dunajskem ministerstvu jako pridno čila, da
Študira; tudi na cesarskem dvoru ima več odjenmikov ter ima veliko '/»slugo, da je dobil letos neko višje in imenitno mesto uradnik rojen Slovenec. Ali ne bi naši poslanci povprašali na pristojnem mestu o teli konilskncijah?
»Corriere* loie. V sobotnej številki navali ta »pajes* list na namestnika državnega pravnika, g. dr. Sancina, češ, da niti koniiskovati ne /.na, trdeč, da mu je obe i/.daji od prošlega četrtka radi enega in istega odstavka /.»plenil. Mi nismo poklicani potegovati se /.»namestnika državnega prav-dnika, ampak le pribijemo to laž /.ato, ker »Corriere* vedoč laže. latina je, da je prvo izdajo zaplenil dr. Sancin, a drugo ne, tudi je bila druga izdaja za neko drugo vest kontiscintna, kar pa »Corriere1* zamolči ter tako vedo laže. Zaradi njegovih neprestanih laži j in ostudnega hujskanja na Slovane doletel je »Corriera** mrzel curek iz Furlanije, kateri bi ga imel spametovati. Zadnje številke so mu namreč poslali mnogi furlanski naročniki nazaj z opombo, naj jim da indento, katere jim primanjkuje, namesto neprestanega hujskanju na Slovence, z katerimi žele živeti v miru. Ta opazka je krivonose pisarje lista (rešila <d> tla, da so Ne še le po dolgem času zavedli in se je je,den obupno izrazil : »S tako živino, kakor so naši Furlani, ne bomo nikdar nič napravili !“
Občini Beila in Doberdob podaste zalivalo pravosodnemu ministerstvii in višjemu deželnemu sodišču Tržaškemu za pravični ukaz glede dvojezičnih napisov pri sodišču v Tržiču (Monlalcone), Naj bi ju posnemale vse slovenske občine!
Občintiki zaaiop v Tržiču je sklenil v seji dne 2b. p. m. »svečan4* ugovor proli »slovenizaciji** sodišč ? Odposlal je minister* sl vii pravosodja spomenico, v kateri protestai o. proti dvojezičnim napi trni!
,.1'riiiiorer \ prvorojence „Soče-‘,je pravi enfant terrible, kajti ou izda klepetajo najvažnejše obileljsko tajne. Tako pove nam ta miljenček v svoji zadnji številki, da ima mama .,Soča“ nad 300 naročnikov več nego j ib je dobilo sedanje uiudništvo 1. 1889. Mi to prav radi verjamemo, kajti sedanja „8očau = »Nova Soča*4, ta pa ni imela I. 1889, ko je bila ustanovljena, n i j e d u o g a n a r o č n i k a ter nko jih ima sedaj Ono wč, ima tora j logi č n o se d a n j a »S o č au 3ou n a r o č n i k o v.
Židovska inlamija Goriško glasilo sinagoge in iredente je napadlo dne 27. okt. poslanca grofa A I f r c da C o r o nini j a na infamen pobalinsk način, k oj ega je zmožna edino le čifulska b r e z d o m o v i n s k a sodrga, kuja piše in se zbira okolu ostudnega, še od pravili Italijanov zaničevanega ob skiirnega lista »Corriere di Gorizia**, kojega se sramujejo š«; celo njemu slični tržažki židovski listi. »Oslovo riganje ne pride do nebes", tako pade tudi vse iinpertinentno obrekovanje zakotne čifutske klabuštre nazaj na njo. Rodovina grofov (’oroninijev bila je v Gorici nastanjena in ugledna, ko od pi sačev »Corriera" v Gorici še ni bilo ni sluha ni dulia, akoprnm so morebiti potomci Egiptovskega podkralja kot njih uzor Tar-nopoljski Rabbi Kno Hlodi ; grofi Coronini bili so v Gorici, ko so dedi pisarjev »Corriera* bili še v Getu zapi ti in so nosili na hrbtu in na klobuku prišito rumeno krpo; gioii Coronini bodo še v Gorici, ko bodo brez d o m o v i n s k i pisarji »Corriera* že davno odnesli pete v židovsko kolonijo v Mrazi liji ali pa v primorskim Židom obijub* ljeno deželo onostran velike luže !
Nezaslišano Iz Kojskega se nam poroča: Dne 22. oktobra pozvan je bil naš obče ljubljeni dušni pastir k nevarno bolnemu sosedu v bližnjo vas ; ko se je po polunoČi vračal napadel ga je blizo Kojskega nesramen človek z nespodobnimi in nesramnimi psovkami, katere se studijo še navadnemu človeku. Ako je nesramnež napadel svojega dušnega pastirja samovoljno ali pa je bil nahujskan po drugi osebi, Obžalujejo ta dogodek vsi farani ter pričakujejo, ila se da zadoščenje pravicoljubneiliu, čistemu, delavnemu in za blagor duš vnetemu dušnemu pastirju iu da dobi napadovalec zasluženo kazen.
Deželnobrnmbovsk» sodišč« v Trstu.
Ekspozitura deželnobrambovskega sodišča v Ljubljani se je premestila v Trst in se imenuje sedaj »C. kr. deželnobrambovsko sodišče v Trstu". Pod to sodišče spadajo brambovski polk Tržaški št, 5. in 3. in'4. batalijon brambovskega polka Celovškega št. 4., kakor tudi orožniška deželna povdiništva št. 7. in 12.
Židovsko morilki, Vsi židovski listi ropotajo kakor besni proti dvojezičnim napisom in pečatom pri sodnijah na Primorskem, pod roko pa ponujajo dvojezične štunipilje. Tako razpošilja židovski graver na Dunaju, Lewin, na vse sodnije na Primorskem okrožnico, v katerej ponuja, kakor poroča »Filinosi", svoje štampilje iz kavčuka in pečate r/. kovine, »aglašaje še posebno: »Infolge bevorstehemler Einftthrung voli zweisprnehi-gen Stampiglie» bei den dortigen lobi. k.
k. Bezirksgerichten......“ Kaj ti židje niso
dosledni in značajni, ker so 'dosledno drže načela in se dosledno ravnajo po njem, da politično načelo so mora umikati -- gšeftu.
Novi zavitki. C. k. erar je stavil v promet nove turške zavitke (cigarete) pod znamko »En A’la“, „A A’la“, »Valiti" in „Gju-
bek“. Prodajajo se ti zavitki v tabakarnali specijalitet v omotih po 100 in po 25 komadov.
»Konjak od «rola Mz« Kslcrliazyjd V
ponedeljek prijeli smo anonimno pismo z poštnim pečatom Tolmin, v katerem se nam grozi, da so nam bode po gorjansko posvetilo, ako n« pustimo »Soče** in njenega u-rednika pri miru. »Kaj imate vi fileve z »Sočo" opraviti**, glasi se eden najblažjili stavkov v tem »banditskem pismu*, »ker »Soča** je čislana in upoštevana v najvišjih krogih o čemur se morete prepričati iz št. 43., v katerej naznanja, grof Kste.ili.izy svoj konjak". V.so druge budalosti an nimuega pisarja pustimo na stran ter odgovorimo le na ta stavek sledeče: Enak oglas došel je tudi nam, a mi smo ga zavrnili, ker ne sprejemamo ž i d o v s k ib o g I a s o v. Grot Esterliazy ima z omenjenim oglasom toliko opraviti, kaki r tolminski zašlitnik »Soče*4 z papežem, ali pa še maiije. Ker naš tolminski »prijatelj" ne pozna židovskih oglasov, mu povemo, da ima št. 43. »Soče" na zad-njej strani nič manje, ko osem oglasov pristnih Zidov, a med njimi je.dnegn, katerega uvrstili je v Avstriji za b r a n j e n o.
Sola za rokodelce. Dnéfj. novembra odpre se pri trgovski in pomorski akademiji v Trstu posebna rokodelska šola za mehanike in ladijotttsalee. Delavci, ki hočejo obiskavati ta tečaj, prijavijo naj se pri ravnateljstvu akademij«, Piazza Lipsia lisi. ), kjer se dobijo vsa potrebna pojasnila.
/»kaj ne bi iiNliegli ljubim Italijanom V !
„Edinost,*4 piše: Italijanska gospoda po Istri j protesrujejo proti dvojezičnim napisom pri sodiščih, a dogodki v Kopru nam pričajo, da ne inrzč samo slovenskih napisov, ampak tudi slovenske, dijake, profesorje, uradnik«, i trgovce in kmete. ()čevidno ne sopejo radi I jedcu in isti vzdnii vknpno se, Slovani in j izvest no goji; željo, da se li dnig drugemu i tol i nasprotni ciementi ločijo tudi krajno, j Gospoda bi hoteli bili lepo med seboj in mi jim ne štejemo v zlo t« želje. Naspr.it.no, mi bi želeli, da se jim izpolni prej ko prej! Pri tem nam je v posebno zadoščenje, d a s o tudi d r u g i z a resni krogi za to, da ustrežemo našim ljubim Italijanom, j \ ta namen hočejo dotični krogi zastaviti • svoje sile po nastopnem načrtu: a) V č i t e- ■
1 j išče je preseliti iz Kopra v Trst ali v Gorico. h) Ker je. sodni okraj koperski itak prevelik, zasnovati je u o v o s o d išče v Dolini za občino Dolinsko in sosednje vasi. c) Kalastralne občino Piran. Izola, Milje in Koper lii s -slavi jale laško okrajno sodišče v Kopru, ih Za ostatele slovanskega prebivalstva na Koperščini in Piraiiščini tisi vai iti je n o v o o k r a j n o s o d išče n a P o m-j a u š č i n i. >•) Okrožno sodišče v Rovinju je premo-stiti v Pulj, okrajni sodišči v Rovinju in Vnuiijanii pa je odpraviti ter zasnovati potem n o v o i t a I i j n n s k o s o-d išče v Halah za katastialne občine j Ifovinj, Vod nj a n in Hale. v Kanfanarn ali | Sanvicentu pa novo sodišče za brvatsko prebivalstvo na Rovinjščini in Vodnjanščini. j Po tem načrtu hi bilo vstreženo vsem .Slovanom in Italijanom: mi bi imeli svoja sodišča, njim pa ne bi t rebaio gledati dvojezičnih napisov ter prihajati v dotiko z barbarskimi Hrvati. Konec bi bilo protestom in i/gredom za vedno. Torej zakaj ne bi ustregli našim ljubim Italijanom?!’ Torej, gospoda italijanska, na delo! Računati smete na vso našo pomoč !
Bobra službi«». Razpisano je mesto voditelja italijanskega oddelka de žolne kmetijske šole v Gori o i. Kdor bode tako srečen, da mu laški zaščitniki podelijo to službico, dobival bmle 1200 gid. plače na leto, bode imel prosto stanovanje m po vrhu še 300 gld. nagrade za vodstvo šole.
Novo poštno — brzojavno poslopje v Trslll se je mi nolo nedeljo slovesno otvorilo in izročilo prometu. Zgradba je arhitekte-niško zares dovršena, impozantna po s v. * j i vanjščini, luksurijozna v notranjščini; po sebno krasen je atrij, v katerem stoji cesarja di vili kip. Urejena je vsa zgradba jako ume stilo in popolnoma primerno potrebam občinstva. Obžalovati se mora samo to, da slovenski jezili ni našel prostora v in na njej ter se je moral na svojih domačih tleli umakniti tujemu narečju. Zaman iščeš tu slovenskega napisa, pravi »Edinost", od vseh stranij blišče in leskečejo se le italijanski iu nemški napisi in to pod kipom onega, ki z očetovsko ljubeznijo ljubi in ščiti z jednako ljubeznijo vse narode.... Slovesne otvoritve udeležili so se skoraj izključno lo c. kr. uradniki iu zastopniki vojaških oblastnij; tržaško občinstvo in mestni uradi pokazali so svojo znano apatijo proti vsemu, karkoli se označi z c. lir., tudi o tej priliki s tem, da so slavnost ignorirali. Od mestnih svetovalcev večine udeležil se je slavnosti le dr. Pompieri in še ta kot zasebnik. Drugi svetovalci so bili najprej v Kopru pri shodu istrskih županov, kjer so skovali kak drugi naklep proti dvojezičnim napisom. Povabljene goste je vspre-jemnl sekcijski načelnik trgovinskega mini-sterstva v imenu ministra Wurnibranda. Slavnosti primeren nagovor je izustil sekcijski načelnik, izročivši zgradbo poštnemu ravnatelju vitezu Pokornyju in znključivši svoj govor s trikratnim „živio“-klicem na na Nj. Vel. cesarja. Ravnatelj se je primerno zahvalil, znključivši svoj govor' z »živio*1-klicem na ministra grofa Wurinbranda. S tem je končala olicijelua slavnost in potom
so si vsi gostje ogledali impozantno, prekrasno zgradbo. V torek preselili so se glavni uradi za p"štu, brzojav in telefon v novo zgradbo.
Avidi coltura V nedeljo zvečer imel je Tržaški »Sokol14, kakor poroča »Edinost**, pi vo plesno vajo. Okolu osme ure naletela j sta dva na»a fanta pred telovadnico na tri | laške pouličnjake, kateri so kričali; »Fora j i sciavi, fora »Tržaški Sokol", abasso la tabella! To začuvši naši fantje niso mogli drugače, nego da se odločno reagovali proti takemu žaljenju Piibitevši stražarji odveli so izzivalce na ledarsl veno postajo v via Cliiozza. Tjakaj so prisil trije naši telovadci, ki so slučajno videli ves prizor iu so ves dogodek pojasnili dotičiicmu uradniku z dodatkom, da morejo svoje izpovedbe potrditi s prisego. V istem trenutku je došel jeden stražar se službeno prijavo, da je tudi blizo stoječi prodajalec kostanja čul izzivanja. Poslali so tudi po tega poslednjega, ki je v polnem obsegu potrdil izpovedbe naših telovadcev. Ko je bila stvar pojasnjena in dognana ua vse strani, odveli so razgrajale» v zapor, kjer jim bode prilika premišljevati o tem, da avstrijski zakoni ščitijo vse narodnosti tudi pri nas v Trstu, kajti ne dvomimo, da kompetentne oblasti pojasnijo stališče tem junakom. — Tudi v Gorici so prišle zopet v navado psovke »mostro di sciai'**, katerih se nekoliko časa ni slišalo. Kdo je to zagrešil?
Prt dopolnilni lolilvi v deželni zbor Kranjski za Postojinski in Logaški okraj, ki se je vršila v torek, je voljen kandidat »Slovenskega druži va**, g. Fran Arko, posestnik v Postojni. Oddanih je bilo vseli glasov lo7, izmej katerih je dobil g. Arko 09, a 38 nasprotni kandidat g. Fr. Modic. Pri lanski voltivi dobil je pokojni Kraigher le 59 glasov, a g. M o d i c 4.3.
Nesreča h» železnici Na progi južne železnice St. Peter Reka je povozil v tunelu pri Kilovčah čuvaja f-tažnice št. 7 Frana Kaline-ta petek ponoči vlak in ga poškodoval tako, da je Kahne umrl proti jutru,
Slalisflika glede na Celjsko gimnazijo. Po uradnem štetju je na Stilskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem 1,115.794 Nemcev. 1,174.942 Slovencev, 295.408 Italijanov in 141,901 Hrvatov. Nemci imajo Id gimnazij in 8 realk, Italijani 2 gimnazij in 1 realko; Slovenci pa imaje dve mešani gimnaziji iu 1 mešano realko. Hrvati nimajo pa nič! V teh deželah se uči ua gimnazijah 2729 čeneev slovenskih, na realkah pa je 1222itčencev nemških in le 280 učencev slovenskih. O tem, koliko se po krivem pri- ; št-.-va mnogo slovenskih učencev k nenšlii narodnosti, niti ne govorimo.
Vojaški begun. V Vidmu se je izročil laškemu vi«! h rt* Ivu neki Peter O 11 g a r o iz Gorice, ki je pobegnil od tukajšnjega 74. brambovskega batalijona.
Smrl na žonifovanjn. Na Vranskem je zadela 22 m. m. pri gostiji ženinovo mater, zdi avo in veselo prepevajočo s kupico vinom v roki, nalirat srčna kap; zgrudila seje in v kratkem umrla. Nevestinega očeta pa so še le pred sedmimi dnevi pred poroko pokopali.	*
Različne vesti.. j
Bliski far se toliko bolje počuti, da mu je ravnatelj ministerstva vnanjih del knez Obolenski mogel poročati o mejnarod-iicm položaju in o važuili dogodbah zadnjih j tednev.	‘	|
Električna razsvetljava v Zagrebu. Zagrebška plinarna se pogaja z vodstvom narodnega gledališča v Zagrebu, da ustanovi električno centralo, ki bi v prvi vrsti dajala električno luč novemu gledališču. Stroji bi bili plinovi motorji. Za slučaj, da se ne ponovi pogodba, ki poteče 1. 1900., bi mestna občina odkupila električno centralo od plinov«; tovarne. Občinski zastop utegne vz-prejeti ta predlog.
Novo gladališčc v Zagrebu Zgradba novega gledališča v Zagrebu je dospela do strehe. Zdaj se bode. poslopje še pokrilo, potem pa se delo ustavi do spomladi.
ZJedluJenJc cerkva Te dni sta dospela v Rim melhitski patriarh Jusef in sirsko-katuliški patriarh Belinam Retini, da prisostvujeta konferenčni pod predsedstvom papeža Leva XIII., katere je bil sklical sv. Oče v ta namen, da bi se odcepljene vsto-čno cerkve zjedinilo s katoliško. '
Štiridesetletnico kot škof je praznoval te dni v Helemgradu srbski metropolit M i-ltajlo. Došlo mu je od vseh stranij brez števila čestitk.
Novo srbsko mmislersfvo, Ministerstvo Nikolajevič je odstopilo. Kralj ni ugodil zahtevam Nikolajevičevim in naročil staremu Nikoli Hrisliču, naj sestavi novo minister* stvo. Hristič je prevzel predsedstvo in notranja dela, Milan Rogičevič linanja dela,
V liku šin Petrovič finance, Lnzanič trgovino, general Zdrnvkovič javne zgradbe, general Pavlovič vojsko, Milni Gjorgjevič pravosodje in začasno uk. Za učnega ministra je določen prof Klerič. Novi so v tem minisfcerstvu le Hristič, Klerič Rogičevič iu Gjorgjevič. Hristič je znan kot krvoločen tiran, Rogičevič je kraljevsorodnilc in Milanov posebni prijatelj, ni torej dvoma, da obnovi konvencijo z
Avstrijo, če še ni obnovljena Zanimivo je, da je prišel v ministerstvo tudi Mika Gjorgjevič. Ta je namreč pristaš radikalne stranice, a seveda jako zmeren pristaš. Kot poslanik v Parizu ga je neki anarhist zabodel in nevarno ranil. Gjorgjevič je svak bivšega radikalnega podpredsednika narodni skupščini Katiča in jev ministerstvo vstopil baje po dogovoril s Pasičem in da bo prvo, kar bo odredil, to, da ustavi pravdo proti Òe* binai in sozatožencem.
O profesorju SnharJInu, čegar ime se poslednji čas toliko imenuje ob bolezni ruskega carja, se poroča, da k njemu romajo v Moskvo bolniki iz vse Rusije. Profesor Suharji» je majhen, bolehen, čmerikav in jako nervozen. Vsled neke operacije ima jedilo nogo krajšo in šepa. Za vizito se mu j povprečno plačuje po 100 rubljev, ta bono-! rar pa zasluži vestno. Ostaja po več ur pri bolniku in ga nataiijčno preiskuje, mej tem pa zamišljeno bodi po sobi in zoblje bonbone, ki mu jih nastavijo po mižali, poznavši njega slast zanje. Mož, ki je bil pred 40. leti siromašk dečko, je danes večkratni milijonar. ,ledina njegova liči je soproga bivšega njegovega asistenta. Predilo je Suharji» dovolil, da ga liči vzame, je natanko preiskal snnbčevo zdravje.
Shod nemških zaupnih mož moravskih.
V nedeljo so se v Brnu sešli nemški zaupni nmžje iz Morave na shod, kateremu je predsedoval posi. dr. Weeber. V svojem govom o političnem položaju je posl. Weeber priporočal, naj se Nemci drže koalicije, dokler je to v interesu države in nemškega naroda v Avstriji. Shod mu jo pritrdil, vzprejel resolucijo glede solidarnega postopanja vseh nemških strank in glede razširjenja volilne pravice, ter končno pozval nemške državne poslance, naj glasujejo zoper ustanovitev nemško-slovenske gimnazijev Ccljlt.
ladjarska sloboda. Madjari preganjajo i rummiske list« na vsak mogoč način in brez pivstanka. Večina časopisov, ki izhajajo v Ritiminiji, ne sinejo čez mejo. Tako se je vzel poštni debit zopet štirim runiiiuskim časnikom in jedneniu koledarju. Ta »ladjarska liberalnost pa gotovo ne bode udnšila opravičenega odpora Romunov proti »ladjarskemu nasilstvu.
Madjurjenje. Ogerska vlada namerja uzakoniti načrt, vsled katerega b: bilo ue-madjarskiui šolam sprejemati denarno podporo od zunaj le s privoljenjem vlade. Ta namera se je izvestno porodila v »ladjarskih glavah iz dejstva, da so ogerski Ro-i munci dobivali podpore za šole in cerkve od romunske lige; novi zakon bi pa zadel ne le Romu lice, ampak tudi obči nemški Rt-rolinski Seliulvereiu iti tuli nemško vlado, ki odločujejo velike, vsote za Nemce obeh polovili našega cesarstva. Sicer pa je to nov ! korak k madjaijenju drugih liarodnostij.
Poljska «mladina Reseda »omladina** je postala zadnji čas popularna. Zdaj so fako omladiiisko zaioto zasledili tudi v Galski iu je v Tarnopolu policija zaprla nekaj učiteljiščnikov in učiteljskih pripravnikov. Takrat se je začela velika preiskava, vsled katere je zadnje dni policija zaprla v raznih mestih zopet, nad dvajset dijakov iu tudi nekaj vojakov. Podpredsednik dež. šolskega sveta gališkega dr. Bobrzinski je odpotoval v Trnopol, da preišče vso stvar.
Kossulh. Lajoša Kossutha sin Franc se je stalno uastanil v Budimpešti. Dobil je mesto ravnatelja nekega industrialnega podjetja. Pri zadnjih demonstracijah o Kos-suthoveni pogrebu je hotel Fran Kossutli nekaj rogoviliti, a vlada, boječ se posledic, ga je takrat srečno odpravila. Ivoj pri svojem prihodu je priznal sedanje državnopravno razmerje, vzlic temu pa ni misliti, da bi ne začel Daviti se s politiko v smislu, tem besedam nasprotnim.
Kriza »n Nemškem. V petek sta odstopila nemški kancelar grof Captivi in pruski niinisterski predsednik grof Etilen-bnrg. L zrok krizi je precej zamotan. En* letiburg je cesarju že pred meseci prigovarjal, naj začne odločen boj zoper socialiste in demokrate in sicer z izrednimi pripomočki. Cesar je bil pripravljen to storiti, a Capt ivi se je ustavljal. Vsled tega se je mej Cazrivijem in mej Eulenburgom nasprotstvo sčasoma tako poostrilo, da je prešlo v časopisje. Časnikarski boj je kazal da je nasprotstvo nepremostno. Oba sta podala o-stavki in cesar ju je vzprejel, tem rajši, ker želi zopet v jedili osobi združiti mesti drž. kancelatja in pruskega niiuisterskega predsednika. Na ti mesti je cesar postavil 75 let starega kneza H o h e n 1 o h e, onemoglega starčka, ki bo seveda le inarijoueta. Cesar Viljem bo sam svoj kancelar. Odsto-pivši Euleiibiirg je bil tudi pruski minister notranjih del. Na to mesto je cesar postavil bivšega policijskega ravnatelja v Franko-bnjdu, Kollerja, skušenega v boju s soci-j“listi. Ta bi imel izusti nove zakone proti socijalistom. Sociialisti gledajo bodočnosti brez strahu v oči. Zaključili so svoj shod v Frankobrodu z izjavo, da se ne boje nikogar in da bodo srečno prebili najnovejši kttrs, kakor so prebili kurs Bismnrkov in Capri-vijev.
O Židih na OgerNk«m piše madjarski svečenik v »Grenzbote*4 med drugim: Ogerska je Židom obljubljena dežela, je židovski ehlorado. Židovski veleposestnik in plemič sta se tako povzdignila, da stare rodbine
magnatske in cerkveni dostojanstveniki mo* rajo se umikati pred njimi. Žid se Šopiri po Hegyalji, kjer uničuje viiingradaija in trgovca z vinom, v Karpatih, kjer hlapčujejo Slovaki in Malorusi s pomočjo žganja, drugod je vzel davnim posestnikom volilno prav po komitalih; v palačah BudapeStanskih Žid regniti je financije ogerske; v uredništvih ogerskih je samooblastni gospod in vodi politiko domačo in zunanjo. Ima v rokah vso politiko, trgovino, kmetijstvo, tisk, literaturo.
Danes ule ne priznava. Žid kristijana za 1 ravnopravnega . . ."	,
lidi v Bolgariji. Kakó velik vpliv ima Židovstvo na Bolgarskem, razvidno jo tudi iz tega, da imajo Bolgari svoj poseben antisemitski list, z imenom „ Bolgarsko! brez Židov \ Ta list priobčuje članke, ki ne ugajajo ne Židom ne Madjaroui. Obračajoč so h Koburžanu, prosi ga, naj bi so znebil židovščine in stambulovščine, vlada pa naj bi bila slovanska in rusoiilska,. ne pa filosemitska.
Proti Židom! Tz Berna (v Švici) poročajo, da hočejo po inicijativi naroda in ustavni poti izključiti Žide iz vseh javnih uradov in častniških mest. V ta namen hočejo nabrati 50.000 podpisov. Srečna Švica!
Lepa globa. Neka židovska t.vidka na Reki, trgujoča z vinom, obsojena je na 55.000 gld. denarne globe, ker je bila vii liotapila ogromne množine vina.
Slavoloki iz kruha Jako dobro in praktično misel so imeli nedavno meščani v Leeds-u na Angleškem, ko jih je poselil vojvoda Jorški s svojo soprogo. Sklenili so narediti neobhodno potrebne slavoloke — iz kruha. In res so bili kmalu postavljeni trije krasni slavoloki, okolu stojala iz lesa in železa so bili izdelani iz kruha, to je i/ kakih 6000 hlebcev. Ko je vojvoda odšel, so mestni reveži pojedli slavoloke in je ostalo le drobno stojalo. Tako je modri magistrat prav dobro spojil «dulce cum utili.“
Kaliko je Mala najdba Amerike? Z
ozirom na ogromne svete, katere se dandanes trošijo za preiskovalne ekspedicije, priobčil je nek Genoveški list na temeljil ohranjenih avtentičnih spisov, koliko se je potrošilo za odkritje Amerike. Krištof Kolumb imel je na leto 1600 lir plače, kapitana njegovih ladij imela sta po 900 lir na leto, mornarji pa so dobivali po 12 lir 25 čts. na mesec. Oboroženje ekspedicije stalo je okolo 14.000 lir, vsega skup je stal i najdba Amerike samo 36 000 lir ali 14 400 forintov.
Narodno gospodarstvo.
Vipavska železnica. Poslanec dr. F e r-
j a n č i č izročil je državnemu zboru peticijo Vipavskih občin in zadrug za železnico Gorica-Ajdovščina-Postojna.
Vinska drozga. Zadnja „Sočaa se je razkoračila v meter dolgem dopisu iz Lamberga zoper našo vest o potijntu. Ali ta dopis šepa pri zaključnem stavku : (Slede podpisi županstva in mnogih drugih Dornheržanov.) Zakaj pa ti «mnogi drugi Doruberžani" niso tudi pustili natisniti svojih spoštovanih imen,
da bi jih poznali ?------Sicer pa celi dolgi
dopis govori prej o vsem drugem, kakor o naši trditvi, katero v ničem ne pobije, Mi smo že prijeli mnogo pismenih in ustmenih priznanj za našo odločnost, da smo segli v sršenovo gnezdo. Osebno je došlo nam se zahvaliti gotovo več pristnih Bombe r-žanov, kakor jih je podpisalo dopis v „Soči“, ne glede na priznanja, katera smo dobili od krčmarjev iz Primorskega m Kranjskega. Sploh pa dopis v „Soči“ diše col po uredništvu in ako ga ni sam urednik ali pa kateri njegovih somišljenikov spisal, je on takó na stilizacijo kakor na vsebino in izraze močno upljival. Gospodje, ki nam po vseli vaših poteh žugate z tožbo, le naprej, mi smo pripravljal»! Kar smo pisali, bodemo tudi zastopali in sicer tako zastopali, da bode marsikomu neprijetno. Zadnji trenutek se nam poroča, da napravljajo nekoji Drnberžani za denašnjo „Slogo“ ogromno g r o m a d o, pravcati autodafé. Priporočamo vam, kupite še sod spirita, ilo bo bolje gorelo !
Furlansko izseljevanje. Glasilo go riške sinagoge javlja, da so se kmeti iz okraja Tržiškega in iz Furlanijo lotos zopet v večjem številu začeli soliti v Ameriko. A kdo je kriv izseljevanju ? Nesrečno „kolonstvo“ !
Izvažanje italijanskega vina je bilo pretekli mesec jako živahno. Skoro vos pride-delek v Siciliji in v Apuliji se je prodal. Sicilsko vino so pokupili Ogri, A puljsko pa večinoma avstrijski kupci. Cene so dvakrat, v nekaterih krajih celo trikrat višje nego lansko leto.
Izseljevanje. V južno Ameriko se jo lansko loto izselilo iz našo države 3060 oseb. Mnogim pa se godi tam tako slabo, da bi radi prišli nazaj, ko bi le imeli za to potrebnih sredstev.
Zakon o posredovalnih uradih mej delavci in delodajalci je vlada predložila državnemu zboru. Posebne take urade že imajo v drugih državah.
Koliko se nžigalnie potroši na leto. V
Evropi vsak človek povprek porabi 7 uži-galnic na dan. Po sedanjem številu prebivalstva se porabi torej na dan 2 milijardi
ližigalnic ali na leto 730 milijard. 6000 n* žigalnic gre na jedmi kilogram. Treba je torej 109’5 milijonov kilogramov ali 40.000 kubičnih metrov lesa za užigalnice, ki se porabijo v j od nem letu. Fosforja y se zanjo porabi do 210.000 kilogramov. Če izračunamo vrednost losa, fosforja iu dela, se pokaže, se da v Evropi najmanj 147 miljo-uov izda na leto za užigalnice.
Kravam mlekaricam ne smeš dajati grahove slame, pa tudi ne mnogo ječmenom. Ravno tako za take krave ni na debelo zmlet bob, gruli ali pa grnšica. Dobra krma za kravo mlekarico so pšenični otrobi, pascano pa na debelo zmlet oves.
Kuka so naredi platno nepremočljivo
Vzame se v jodnacih množinah galuna iu svinčenega sladorja in oboje dobro zmeša in stopi v gorki vodi. V to raztopljino so prilije primerno množino gorke vodo in va njo dene platno 24 ur.
rrr iimr m'


Lisfnica.
Oi)sp. F. P. Olistaj: Mi smo Vam pošiljali roiluo list, a zadnjo številko, so so nam vrnilo z o-pazko: aligcroist. Poslali smo vrnjeno linije.
Kras oves : Ako Vi in Vaši pristaši nočete več pošiljati prinese za „Slnginc“ zavode na uredništvo „Soče“, da se njo urednik ne bo mogel več šopiriti z tujim perjem, pošiljajte je pod naslovom ,.1‘redsednišrvo političnega društva «Sloga". Mi se v to zadevo nočemo mešati, saj poznate razmere, zaradi tega smo-Vam tudi vrnili poštno nakaznico.
Dom I Strie». Sndržnj 20. kroja : Stivo: Sin. nbojice. Iz ličkoga života; piše Ivan Josipov .Savič — Biela gospa s Trsat-grada, bi-torički roman. Talijanski napisno Potar Degan preve o A. Mandel-Badomič (Nnstavak — što dalje, to h Ije. Šala N. Lejkina; prevod s ruskega — Udje je' milijnnar? Kriminalni roman Eugena Chnvottoa. Preveo A. S v i -lauič (Nastavak) — Spabijina osveta. Napisno Mr. bo Fustec. Preveo K. L. — Prodnljonje života. Napisno Dr. K. R. _ Na život i smrt. Kalifornijska pripoviest. Napisno dr. E. Richter. Preveo A. Š. — Ilipnotizovan. Prevela gradačka Hrvatica — Pjes-nik- Šaljiva ertimi N. Lejkina; prevod s ruskega
-	Izprošeua. Pripovieda Alfred Imrun Maldini. --Opisi slika — Slike: f Ilija (Intesa — Podkralj Li Ilung-Cing, zapovjednik kinezke vojske — Napadaj j a panski iga par broda «Nani va" na kinezki pa rob rod „Košing“ — Kastav n Istri (trgi -- Bu-gorska knjeginja Marija sa siučičem Borisom — Utrka nu-dju iiie.jklistom Fišerom i jahačem Oo-dyetn — Kastav u Istri (južna strana) — Soba, u kojnj je uinro grof Parižki n Stowe House u En-glezkoj — f Prof. Hermanu pl. Hchulmltz —Pa-ližlci grof, pretendent na francezko priestolje — Veliki su-tiski požar n Saveznib državnli u sjevev-"°j Amc-rici Sprevod parižkoga grofa. (Prelaz kroz peri voj Woybrigde posije crkvenog obreda) — Vojvoda Orleanski (sin parižkoga grofa) — Smrt španjolskoga borca sa Inkovi — Sraz željeznica u Appillyn u Franeozkoj — Stanovnici skaču iz dru-gog sprala goreče kuče u Berlinu u pl ali tu — Moda
—	L i s t a k : 1. Osobne viesti. 2. Kronika. 3. Umrl i nesreče. 4 Književnost i nmjotnost. 5. Kirni iš te i glasba G Vojničke viesti. 7, Naravoslovna viesti 8. Zdravstvo. D, Trgovina i promet. 10 Poljodjclstvo i kučanstvo. II. S vaš tiče.
Izdajatelj iu odgovorni urednik A. m. Obizzi. Tisk PPrve slov. tiskarne" A. m. Obizzija v Gorici.

rt -W2-	-j

Oz n a et il».
Udano podpi.sana si dovoljuje vdjudno naznanili slavmmn občinstvu, da je te dni prevzela sla-roznano gostilno.
„A1 buon Furlan"
v ulici Alcoli št. 8.
Točila bodo izvrstna bela briška in črna furlanska vina. Istefako bn skrbela za dobro postrežbo in vsakovrstna jedila.
Ki r je podpisana bila več let za kuharico v gostilno ,.Ai tr« Cìmici", ki je bila tedaj jal o na glasu za dobra jedila, nadeja se, da jo bodo sl. občinstvo v njenih postorili mnogobrojno obiskalo.
Spoštovanjem
Terezija Cuict,
krčmarica.
Anton Bortolotti,
kamnosek,
v Dorici ulica Trcli Kraljev št. 8,
ima veliko zalogo
nagrobnih kamenov, mrtvaških spomenikov in žar.
ST IzdGlovalnica t lamini ii lnanorjn. s
Naročbe se izvršijo
točno in po nizki ceni.
Mo Mislili
v Rašleljn It. Sl. 2(1
(poleg lekarne PoiiUinijove.)
Priporoča se za izdelovanje vseli uinetnlii cvetlic.
Ima tudi v zalogi nagrobne vence, mrliške obleke, čevlje, rakve (trtige), voščene sveče, itd. itd.
Popravljajo so nagrobni venci iz umetnih cvetlic in biserjov.
HB" V«e po niških cenalil "BHa
Wm
k!
oi
¥jš
Naznanilo,
Udano podpisani si dovoljujem uljiidno naznaniti č. gg. odjemu ikoni iu drugim, da sem odprl v
Gosposki ulici št. G,
dno 8. «Mohra
prodajulirca voščenih sveč,
IIUk4ÌCll©&n M:ifi družeči počiva vso lastnega izdelka,
kakor tudi modu, voseku in drazega v to stroko spadajočega blaga.
Naročila sem z istim dnem začel sprejemati in izvrševati tudi v mestu, v moji prodajalnici.
Srčno zalivaljevajo se vsim č, gg. od-jemnikom za dosedanjo zaupanje priporočam so za nadaljno iiakloiijenosi.
Prizadevni si hodom na vso moč, ludi nadalje, povoljuo vsi rezal i.
Z vedeštovanjem •T. iiojiač,
svečo r,
*dó 1 v satovju iu rumen vosek kupujem v vsaki množini po tekočih cenah.
mm mmm
v Nminiti ulici nt IO.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (Irugo), trakove, voščene sveče itd. Postreže vodno po mogočih cenah.
!
Ivan iMkva	t
vcletriec z vinom	f
v Gorici	*
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna islrijanska. ter bela dalmatinska.
— I*mlaja na debelo, —


ANDREJ ČERMELJ
nn Korenin št. 10
ima prodajaln ieo jest vil nega blaga, postreže po coni in dobro. Slovenski rojaki no pozabilo njega in obiščite ga, ko kaj rabite !
Karol Makuc,
v Pollatiseli št. 20, voditelj izdelovalni! e vinskega oeta Andreja Makuca priporoča so vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesili, ki je jako ulatsen in zdravju neškodljiv. Kdor se le enkrat prepriča o dobroti toga oeta. gotovo se ne hode nikdar več posluževal jesiba. napravljenega z raznimi esencami. Cone jako zmerne. Kupuje cikana vina.
Peter Birsa,
„Corte Caraveggia“, toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifeiiborgti in posti ežo sè bramo, ima tudi hlev za živino.
!
Illtltt
m
tfMsf
glasilo za politiko in gospodarstvo,
izhaja
9. leto v Za§rebu,
jo joku razširjen, o vseli jugoslovanskih zadevali dohro podučen in v čisto
slovanskem duhu uredovan list.
Viporoča so za naročim, kakor tudi za oglaševanja, posebno
visi© - in smljci'cjceni.
Številko na po.dvustijo so na zahtevo pošljejo brezplačno.
„Agramer Tagblatt"
stano :
Za celo loto .	.	. IS gl.
„ pol leta. ... J ,. četrt lotil na mesec .
mr Oliasi po jato nizki coni.

botOtO+O+OtOtO+OO+O+O+OtOIO+OW
Odlikovana ,
livarna aa zvonova
Franc Broili
G0R1CA-VIDEM
Z n I a g a te I j zavarovalnega druitva
I nio - €atliolica liti Dunaja.
Prevzemu kojo si bodi li vanjo in proli vanjo zvenov vsa.kpjn.ko toži no in uglasbe. Jamči za popolno izvršitev delil proti cenam z el d nizkim, da se ni bati tekmovanja. Sprejema plačila na letno obroke na ugajunjo dobnvljaveov. Prvi vplačilni obrok, sn ne vroči, dokler niso bili novi zvonovi preskušani, popolnoma ubrani in najdeni, da so ujomajo harmonično, da so glasni in razlagajoči.	^