POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Štev. 27._V Ljubljani, 30. junija 1921._Leto LXI. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — PoverjenIStvo Ljubljana. Vse «piše, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljat' samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati trnoko. Učiteljski zdravniški dom v Rogaški Slatini. V nedeljo, dne 29. maja t. 1. se je vršil v Celju prvi redni občni zbor zadruge Učit. zdrav, dom v Rogaški Slatini. V imenu načelstva je poročal začasni načelnik obširno o zadružnem poslovanju v času obstoja zadruge. Prejerpkov je bilo od začetka poslovanja, t. j. 1. maja do 31. decembra 1920 K 38.740 (deleži 38.200 K, vstopnina 510 K). Ker so v Ljubljani blva-ioči člani prvega načelstva izjavili, da jim ie zaradi oddaljenosti od sedeža zadruge in preobilice drugih poslov nemogoče posvetiti razvoju zadruge potrebno. skrb m pozornost, jim ie izrekel občni zbor na predlog zadružnika Ant. Petriček za izvršeno smotreno delo v prid učiteljstva in zadružnikov najtoplejo zahvalo. V načelstvo so bili nato izvoljeni: Anton Onus, šol. ravnatelj na Dolu. načelnikom; Ivan Glinšek. nadučiteli v Rogaški Slatini, njegovim namestnikom; Vitko Jurko. učitelj na Dolu pri Hrastniku, tajnikom; Ljudevit Černej, okrajni šol. nadzornik v Celju in Anton Petriček. nadučiteli v Žalcu., članom; v nadzorstvo pa: Miloš Verk, učitelj pri Sv. Križu-Rogaška Slatina, predsednikom: Joško Bizjak, nadučiteli v Celju, njegovim namestnikom; Fran Krajnc. učitelj v Celju. Fran Voglar, učitelj .v Celju in Martin Vrečko, učitelj v Šoštanju. Cene sob znašajo na dan od 5—15 din. za goste neučitelje; popust za učitelje nezadružnike znaša 20% za zadružnike in njih rodbinske člane 40%. V 3 minute oddaljeni prvovrstni restavraciji je poselil ikom Zdrav, doma na razpolago hrana (zajtrk, obed in večerja) na dan 7Vz din. brez kruha. Kakor se je zadr. načelniku zagotovilo, so zadružniki kot solastniki »doma« oproščeni taks (100 din.) Prijavljenih ie doslej 87 zadružnikov z 111 deleži. Priglasitve sprejema in pojasnila daje načelnik. Istemu se naj naznanijo tudi želje glede poseta Zdrav. doma. da bo razvrstitev mogoča. Vstopnina znaša 20 K, delež 1000 K. ki se plača v poljubnih zneskih tekom 10 mesecev. Posteljnega perila je sedaj precej na razpolago, vendar ne dovolj. Vsak gost naj .vzarne zato par rjuh in nekoliko obrisal s seboj. Dokument separatizma in demagogije. V 25. štev. Radičevega »Slobodnega doma« od 22. t. m. čitam v "članku Rudolta Hercega »Učitelj kao pomagači hrvatsko-ttu sejjačtvu« sledeče stavke, ki ne po-trebujejo posebnega komentarja. »Oddali za prevrata gpdine 1918. nastalo Je 11 mnogim hrvatskim društvima pravo lu-dilo. Počeli su se stidjeti hrvatskoga imena 1 uzilali su jugoslavensko. Ali Bog s nji-^a! Tk0 se samo izlučuje iz hrvatskoga naroda — neka ide. Medjutim pošlo se te dalje. Različita hrvatska, srbska i slo-yenska društva počela su se slagat u J^dno društvo, naravski sa sjedištem u Pogradu. Ta sudlbina imala bi u mjeseou srpnju °ve godine zadesiti i »Savez hrvatskih Uciteljskih društava«. kako to želi mini-r;ar orosvete i vera^Sv. Pribičevič. Kad 01 se to dogodilo — otišla bi u nepovrat Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2"—. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. sva muka, koju su hrvatski učitelji (još onda kad su imali 50 kruna mjesečne plače') skupili, da si u Zagrebu sagrade svoj »dom«, svoi ^muzej«. svoj »konvikt« itd. — sve bi to postalo vlastništvom jedin-stvenoga »Udruženja« u Beogradu. Radi toga su medju učiteljima nastale dvie struje. Dne 15. srpnja vodit če se u Zagrebu medju hrvatskim učiteljima borba: za Beograd ili za Zagreb. Mi čemo o tem ioš pisati, ier nam nije svejedno. kakvi su hrvatski učitelji. Svakako oni učitelji, ko-i'ma ie Beograd bliži od Zagreba, ne mogu biti priiatelji hrvatskomu seljačtvu. Niti prijatelji, niti pomagači. * Fvo Vam dokument separatizma! Upam na. da najde hrvatsko učiteljstvo iz banovine pravo pot. ki nas preko histo-rizma in plemenskih mej vodi v popolno narodno in državno ediristvo. A. M. HREN: Kedaj se naj vrše počitniški tečaji ? Znano je, da se nameravajo prirediti o počitnicah razni poučni tečaji za učiteljstvo. Pri teh tečajih naj učiteljstvo svoje strokovno znanje razširi in poglobi, da bode s tem večjim uspehom moglo vršiti svojo nalogo. Brez dvoma ie, da so ti tečaji velikega pomena in se jih bode učiteljstvo udeležilo v kolikor le možno velikem številu. Saj sami najbolj čutimo, kje nas žuli čevelj. Izmed vseh različnih poklicev si moramo ravno mi razširjati in ooglobljevati svoje znanje najbolj skozi vsa leta našega delovanja. Potem se pa še dobijo ljudje, ki vidijo učiteljstvo samo takrat, kadar nima obligatnih ur in je prosto, pa mu zavidajo počitnice. Koliko izvenuradnega časa mora pravi učitelj žrtvovati svojemu poklicu, na to taki ljudje ne mislijo! — Pa dovolj o tem. Poučnih počitniških tečajev smo posebno sedaj, ko vršimo svoj poklic iz docela drugih vidikov, kakor nekdaj zlasti v nekateuh strokah, krvavo potrebni. Pomislimo le na risanje, telovadbo, petje, zemljepis in zgodovino', rokotvorni pouk in srbohrvaščino, ki je glavna, četudi sem jo imenoval nazaduje. Torej na vseh koncih in krajih polno dela. Vsega ne bode možno izvesti naenkrat. Zato je potreba časa in sredstev. Najprej se bode pač vzelo najnujnejše. Vsak poučni tečaj bode trajal prilično en mesec. Počitnic pa imamo dva meseca. Kedaj se naj vršijo torej tečaji: začetkom. sredi ali pa koncem počitnic? Tečaji se naj vrše ob takem času, ko je pričakovati največ uspeha. In to je po mojem mnenju koncem počitnic; torej nekako v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Učiteljstvo. ki se bode udeleževalo teh tečajev, mora biti sveže, ne pa zmučeno in zdelano od celoletnega mučnega dela v šoli. Le potem bode imelo od takih tečajev celotno korist. To-rei že iz tega razloga ne kaže prirejati tečajev takoi v začetku počitnic. Na prvi nogled bi bilo primerno sredi počitnic. Potem bi imeli pred in po tečaju po 14 dni prosto. A tudi to ne kaže, ker so počitnice potem popolnoma raztrgane in tistih 14 dni nikomur dosti ne zaleže, če gre na oddih izven svojega službenega mesta. — Začetkom počitnic je tudi vročina najne-znosnejša in mi naj bi se ravno takrat parili po šolskih sobah! Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 , 50 ,. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Še en razlog je, da se taki tečaji vrše koncem počitnic. Po mnogih krajih — zlasti v bivši štajerski — imajo pouk do konca avgusta in šele potem počitnice. Udeleženci takih šol bi se lažje odtrgali brez večje škode pouku samo za 14 dni, kakcr pa za cel mesec. V.interesu prireditve teh tečajev in učiteljstva pričakujemo, da bodo mero-dajne oblasii se ozirala na ta dejstva In odredila, da se vrše tečaji koncem počitnic. MIROSLAV ZOR: Rokotvorni pouk. V našo šolo se uvajajo deška ročna dela. Bil je že skrajni čas. da se je to začelo. kajti malo je narodov, ki imajo toliko različnih narodnih obrti, kakor je ravno naš jugoslovanski narod. Pa tudi pri nas izpodrinja te obrti tujezemska industrija. Svetovna vojna je sicer ljudstvo naučila marsikai zopet doma izdelovati, kar se je preje drugje kupovalo, povojni dtuih pa se vseeno obrača nazaj — proč od doma. To ni prav. Naloga naše narodne šole. ie. da deluie v to. da se ohranijo in izpopolnijo domače obrti in to ravno je namen uvajanju tudi deškega ročnega dela v šole. Učiteljstvo pa ne sme "samo otroke učiti dela. delovati mora tudi na to, da se povzdigne med ljudstvom zanimanje za domačo obit, da se bo kupovalo domače izdelke in se jih uporabljalo. Domači izdelki so lepši in mnogokrat uporabnejši, kakor tuji tovarniški produkti in to mora narod spoznati ter orimerno ceniti. V šoli naj se poučuje v prvi vrsti praktična dela. Učenec naj dela to, kar rabi doma v vsakdanjem življenju. Pri praktičnem delu pa mora vladati dober okus. V šoli naj si učenec pridobi ta okus --- če ga še nima. Mnogim je sicer že prirojen. treba mu ga je samo primerno razviti. Ravno to pa lahko napravi ljudska šola. Razvijanje dobrega okusa je precej potrebno širšim slojem. Ce stopimo v kmečko hišo -— pa tudi v mestno stanovanje — najdemo najčešče na stenah vse oolno raznih slik — vsakdo ima rad okrašeno stanovanje. Kako so pa razvrščene te slike? Pribite so ena poleg druge v neredni vrsti, nekatere vise postrani, ena je premajhna, druga je zopet previsoko ali prenizko pritrjena. Kje je tukaj okus? Ljudstvu je treba privzgojiti čut za lepoto in mu tudi pokazati, kako naj si okrasi svoj dom. Šolska soba bi morala imeti na oknih cvetice v lončkih in otroci jih naj bi sami negovali, po stenah na hodniku in v sobi naj bi visele lepe skupine slik in nanje naj bi se učence pri vsaki priliki opozarjalo. Praktični izdelki v šoli naj bodo izdelani z dobrim okusom. Kaj vse se lahko napravi! V 22. štev. »Učit. Tovariša« je g. Fr. Skulj prav lepo razpravljal o roko-tvornem potjku. Res mnogo za dom pripravnega si pridobi učenec lahko v šoli! S tem. da se je uvedlo deško ročno delo v našo šolo, je ta stopila velik korak bližje moderni delovni šoli. kakor je o njej razpravljal g. nadz. P. Flere v 33. št. »Popotnika« in tudi v drugih. Delovna šola zahteva, kakor že ime pove. dela in sicer poučnega dela. Pri delu naj spozna učenec najvažnejše kar predpisuje učni načrt. Naročnino, reklanracije, t. j. vse administrativni stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 83/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklam« tije so proste poštnine. Tudi naša šola se počasi približuje cilju, ki ga nam kaže delovna šola. Preureditve se dajo le polagoma uvajati. Vsak šolski voditelj ve, kako trdi so naši krajni šolski sveti, če se hoče kaj novega upeliati v šolo. Počasi in vztrajno se pa le doseže tudi to. Treba je ljudstvu razložiti važnost deškega ročnega dela. treba mu ie povedati, da bo to največ njemu v korist in udal se bo. Ročno delo se najlažje začne uvajati pri risanju. Beseda »risanje« naj se v šoli sploh nadomesti z besedo »upodabljanje«. O. Drag. Humek razpravlja v članku »Umetniški vzgoji« v »Popotniku« št. 35, kako naj bi se vadilo risanje v zvezi*z rokotvornostjo. z izrezavanjem papirja, lepenke i. dr. O. Skulj je sicer v zgoraj navedenem članku proti izrezavanju papirja. jaz sem zoper to izrezavanje tudi v uri ročnega dela. gojilo bi se pa lahko v risarski uri. Za 1. in 2. šolsko leto, ko se še ne more drugega delati, je to prav primemo delo za učence. Pri risanju se mnogo lahko stori v prospeh narodne umetnosti, lahko se sestavljajo in rišejo narodni ornamenti, katere naj izvršujejo deklice pri vezenju in tudi dečki pri obdelavi lesa .in drugega materijala. Iz narodnih motivov naj se sestavljajo tudi ornamenti, ki se lahko uporabljajo kot šablone pri stenski slikariji. Naš kmet navadno samo pobeli svojo hišo. ali ne bi bilo lepo. če bi si napravil šablone in okrasil belo steno. Tam kjer cvete lončarska obrt. se naj delajo v šoli ornamenti za okrasitev teh vrst izdelkov. Kako lepi so n, pr. ornamentirani lončki za sobne cvetice. Mnogo, mnogo takih primerov bi se še našlo. Delo v prirodopisni uri, izvrstno služi učenju. Po navodilu učitelja naj nabirajo učenci produkte narave in delajo zbirke. Sušijo naj rastline, preparirajo žuželke, plazilce in druge živali ter s tem poglabljajo svoje znanje in pomnožujejo — šolsko zbirko. V uri ročnega dela lahko delajo iz lesa zabojčke za shranjevanje na-turalij in omarice za shranjevanje teh žabo jčkov. Delajo naj preprosta učila za pouk v prirodoslovju — kako bi se šolska zbirka učil na preprost način lahko pomnožila! V knjižnici je mnogo nevezanih knjig, marsikaterega učenca bi veselilo, če hi znal vezati knjige. In na deželi! Koliko je tam prilike za delo! Pri vsaki šoli naj bo vrt in njiva, kjer se bodo učenci učili vrtnarstva in poljedelstva. Produkti teh vrtov in njiv naj se porazdele med učence delavce, da bi imeli' pri delu več veselja, ali pa naj se orodajo. Izkupiček se lahko porabi za šo-larsko knjižnico. Upravičen je strah učiteljev pred poučevanjem deških ročnih del. kajti do sedaj se še na učiteljišču ni nikdo pripravljal na ta predmet — in se morda tako kmalu ne bo. Treba nam je tečajev. Po-verjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani ima namen ustanoviti na tehniški srednji šoli v I-jubljani šesttedenski počitniški tečaj za izobrazbo učiteljev roko-tvornega Douka. kakor je bilo stavljeno na prosvetni program za proračunsko leto 1921./22 Naj se vrše tečaji za razne obrti, ki cveto med narodom: lesna, lončarska, pletarska, stmgarska itd.. Morda imenuje viada nekaj rokodelcev-učiteljev. ki bi potovali v vse večje kraje naše domovine in ki bi ooračevali učiteljstvo v tem ali onem obrtu. Telefon uredništva štev. 312. Naj omenim na tem mestu se nekaj splošnega o nadaljnem izobraževanju učiteljstva. Pred vojno je bilo. sedaj ni. To občutimo posebno mi mlajši učitelji. Slov. Šolska Matica je prirejala predavanja v počitnicah, prirejala so se poučna potovanja. vršile so se hospitacije in mnogo drugega. Kje je sedaj vse to? Ali se ne more to več uvesti? 7borovanja in sestanki učiteljskih Jruštev naj bi bili obsežnejši. Vršila naj bi se predavanja — teme se prej razpisale — in sicer tekom celega dneva — s orimernimi odmori — v zvezi s hospita-cijarni in poučnimi izleti. Otvarjale naj bi se tuldi različne razstave. Koliko bi to koristilo vsemu učiteljstvu. Učitelj, ki se ne izobrazuje dalje za svoj stan. neprestano propada in kmalu več škoduie šoli nego pa koristi. Zator&i na delo!_ Iz naše organizacije. Društvene vesti. -4- Tovariši in tovarišice! Vsak učitelj rabi literarno naobrazbo pri 7-vrševanju stanovskega in splošno kulturnega dela. Da zamore z uspehom tolmačiti svojim učencem različne berilne sestavke in dela naših pjsi-teljev, mora imeti popoln upagled v njih lepoto, kajti splošno kulturno dedovanje doseže le z vsestranskim poznanjem in s pomočjo našega slovstva pravo vrednost. Da se v tem oziru kolikor moč izpopolni, sklenilo je učiteljstvo krškega okraja ustanoviti literarni. krožek, v katerem se bo v tej smeri temeljiteje naobraževalo. Vsled sklepa pripravljalnega odbora se vrši ustanovno zborovanje lit. krožka dne 3. julija t. 1. ob 13. uri v Sevnici (Kolodvorska restavracija) z naslednjim dnevnim redom. 1. Pozdravni nagovor. 2. Pomen lit. krožka. (Poroča tov. Tone Gaspari). 3. Zadružno literarno življenje v preteklosti. (Poroča tov. VI. Roje.) 4. Poslovnik. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Dolžnost vsakega učitelja in učiteljice je, da se v lastnem in v interesu poverjene mu naloge udeleži ustanovnega zborovanja in pristopi k krožku, kjer bo dovolj lepe prilike se povzpeti do one stopinje lit. naobrazbe, ki jo neobhodno potrebuje. Tovariši in tovarišice, ne idite mimo, ampak .vsti brez izjeme v našo vrsto, ki mora biti močna in odločna. Na svidenje! Za pripravljalni odbor: Vinko Klanšek. + Na zborovanju učiteljskega društva za mariborski šolski okraj dne 7. julija t. 1. v Mariboru v mali dvorani Narodnega dama ob 10. uri govori k izpremenjenj točki dnevnega reda g. nadzornik za šolsko vrtnarstvo A. Skulj o smernicah za napravlja/nje iin oskrbovanje šolskih vrtov. Posebno tov. šolski voditelji, udeležite se sigurno vsi tega oficijelnega predavanja! + Učiteljsko društvo za ptuj^l okraj zboruje v četrtek, dne 7. julija t. 1. ob 10. uri v »Mladiki« v Ptuju po sledečem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Izvenšolsko delo. 4. Volitev delegatov za celjsko zborovanje. 5. Slučajnosti. — Ivan Klemenčič, t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v sredo, dne 6. julija t. 1. na Zidanem mostu. Začetek točno ob poludeseti uri. Na dnevnem redu sta poleg običajnih še točki: Podaivanje gosp. tov. okrajnega šolskega nadzornika Ljud. Cerneja iin volitev dveh delegatov za zborovanje UJU. — Poverjeništvo Ljubljana — v Celju ali Rog. Slatini. Vse članstvo vabi k polnoštevilni udeležbi odbor. + Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 17. julija t. 1. ob 10. uri v Rogaški Slatini po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Risanje podava okr. šolski nadzornik g. Schell. 3. Karbid podava gdčna. Debelakova. 4. Elektroni referat tovariša Zidarja. 5. Volitev dveh delegatov za zbor UJU v Celju. 6. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi za odbor Toma Kurbus, predsednik. * + Novomeško učiteljsko društvo zboruje v soboto 9. julija t. 1. ob 9. uri dop. v Žužemberku po na zadnjem zborovanju določenem sporedu. + Učiteljsko društvo za novomeški okraj je zborovalo dne 14. maja ter 4. junija ,1921 v deški šoli v Novem mestu. Udeležba je bila obakrat po-voljna. Na obeh zborovanjih je bil na dnevnem redu podrobni učni načrt za zemljepis in'zgodovino. Referati, ki so jih podali tovariši Žen, De-qual, Samide, Vidmar, Stular, Benedičič, Ivane-tič, Pirnat ter Kopitar so se po kratki a dobri debati vzeli z odobravanjem na znanje. V debato je prav pridno posegel poleg raznih tovarišic in tovarišev tudi okr. šol. naidzornik Janko Grad, ki se je udeležil obeh zborovanj. S svojo navzočnostjo je pokazal, da zna ceniti delovanje okrajnega učiteljskega društva. Na zborovanju sta bila izvoljena tudi dva odseka, ki naj napravita iz vseh referatov izvleček ter tako izgotovljene podrobne učne načrte predložita stainemu odboru za okr. učiteljsko konferenco. Tovariš predsednik je na obeh zborovanj-'h vzpodbujal navzoče za podpisovanje brezobrestnega posojila za Učiteljski konvikt ter za pristop k Učiteljski tiskarni iin tvomici učil. Prihodnje zborovanje se vrši 9. julija v Žužemberku. Ker se tovarišice in tovariši iz žužemberškega okjli-ša kljub raznim prometnim težkočam prav pridno udeležujejo društvenih zborovanj, jim pokažimo ta dan, da znamo ceniti njüiovo stanovsko zavednost ter pohitimo vsi gledat »Luko Krajno«! + Učiteljsko društvo za Ptuj In ptujski okraj je zborovalo 9. junija iv Ptuju. Zborovanja so se udeležili tudi g. viš. šol. nadzornik Franc Gaberšek, 'g. preds. okr. šol. sveta dr. O. Pirkmajer in g. okr. nadz. tov. P. Flere G. viš. šol. nadz. je povdarjal veliko izobraževalno vrednost učit. društev (to naj bi izprevi-deii tudi oni, ki jih ni bilo zraven!) in hvalil njih živahno delovanje, ki se zrcali iz poročil v »Učit. Tovarišu« in ki ga je sam opazoval pri nadzoro-vainem potovanju. »Nisem prišel strašit, ampak svetovat in pridobivat. Gojite posebno umetniški čut in zanimanje za zgodovinske starine! To na) bo dodatek pozivu k izvenšolskemu delu!« G. okr. glavar: »Širite med ljudstvom na-i junost, pruSveto in delajte proti ornim, ki jem!., je ugled in avtoriteto oblastim!« Predavanja: »Prosto spiaje v osnovni šoli«. O moderni metodi in uspehih, ki jih je žel s poukom v tej smeri, je poročal tov. F. Martine. Kot vodilo pri tem pouku mu je služila ^njlga »Der Weg zum eigenen Stil« (Jansen), in pobudo mu je dal tov. nadz. P. Flere v »Popotniku« (1915, 4. št) Uspehi tega prostega spisja so taki, da bi učitelj ne smel gledati na trud, ki je res večji, ker učitelj spispv ne popravlja, ampak jih študira In ne takrat, ko som hoče, ampak takrat, ko hočejo otroci. Proučite »pobudo«, poglobite se v »vc-dilo«! Tovariš Majcen je razložil teoretično in praktično (s sokolskim naraščajem) povelja in izvajanje redovnih vaj po terminologiji Jugoslov. Sok. Saveza. Bilo je nujno potrebno, da se učiteljstvo pouči, kako naj se deca vežba po enotnem načinu. Po »Sokolski ideji«, »Redovne vaje«, ze temi drugič »Orodna telovadba« in »Telovadba brez orodja« in tako se bodo podale pri društvu smernice iza enotno telesno vzgojo šolske dece. izvoli se stalni pripravljalni odbor za uradno konferenco. Za že določeni točki (»Podrobni učni načrt za zgod. in zemljepis« in »Izvenšolsko delo« se tudi izvoli odbor, ki bo proučil načrte posameznih šol, oz. posamezne panoge izvenšol. dela in o tem poročal. Pozor! Rok za plačanje druge polovice članarine je 30. junij! Tov. blagajničarka prečita pri prihod, zborovanju one, ki ne plačujejo članarine! — Tajnik. +Okrajno učiteljsko društvo v Ljubljani je zborovalo 21. junija t. 1. na šoli pri sv. Jakobu, kjer je skoro napolnilo prostrano risarsko dvorano. Velika udeležba dokazuje veliko zanimanje, ki vlada med uöiteljstvom ob tako važnih zborovanjih. Predsednik pozdravlja navzoče med njimi tudi okrajnega šolskega nadzornika. Preide na dnevni red ter govori o »šolskih razmerah v preteklosti«, katere naj nam -bodo merilo bodočnosti. K drugi točki dnevnega reda »zastopniki v šol. svetu in dosedanji šol. nadzorniki« govori isti poročevalec. Za delegate za pokrajinsko skupščino v Celju so bili izbrani: Engelmanova Mira, Pezdirjeva Marija, Blaganje Janko, Malnarič Ivan, Legat Stanko. Namestniki: Kocijančič Albina, Likozarfle-va Ana, Grum Rado, Lenarčič Janko, Denmelj Ljubo. Ko so se rešile še nekatere notranje zadeve društva, kakor v novem šolskem zakonu predvidevana stanarina in ogrev, bodoča naredba tn preuredba okrajnih šolskih svetov, vprašanje šolskega nadzorstva iitd. je zaključil predsednik zborovanje. . . 1K sklepu je še pripomniti, da so tov. Luka Jelene, Alojzij Novak, Janko Lenarčič in še nekateri drugI, ki so bili člani »Društva učiteljstva meščanskih šol«, zopet pristopili k Učit. društvu za Ljubljano in sicer iz razloga, ker še nI urejeno razmerje »Društva učiteljstva meščanskih šol« napram UJU. Društvo šteje 213 članov. Popoldne istega dne je odšel velik del učiteljstva skozi Kleče na Ježico. Med potjo smo si ogledali letarske hangarje ter vodovodne naprave v Klečah. + Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je zborovalo, dne 22. junija t. 1. ob 15. uri v šoli na Ledini v Ljubljani. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano, (108 udeležencev). Istega so se udeležili tudi vrli tov. nadzornik Rape, dvorni svetnik in pov. za uk in bogočastje g. dr. Ska-berne in ravnatelj kmetijske šole g. Rohrman. — Predsednik Žirovnik pozdravi navzoče učitelj-^ stvo, posebno pa še imenovane gospode in prosi g. dvornega svetnika, da predava o prosvetnem delu učiteljstva. Ta je svoje poročilo razdelil tako-le: 1. Delo učitelja v šoli. 2. V tesni zvezi s šolo. 3. Izven šole. ¡Njegovo predajanje je bilo vseskozi .zanimivo in poučno. Podal nam je mnogo praktičnih migljajev in nasvetov, kako delaj učiteljstvo, da bo pridobilo na ugledu in d.t bo njegovo delo narodu v gmotno in duševno korist. Priporočal je ustanavljanje knjižnic, izobra- ževalnih in pevskih društev. Učiteljstvo naj vodi čtivo ljudstva in naj prireja poljudna predavanja, roditeljske sestanke, navaja ljudi do ljubezni do domače grude, odvaja jih od bega v mesto, pomaga pri protialkoholnem gibanju, goji in pospešuje glasbo, ustanavlja dramatično društvo, ¡vzgaja govornike. Učiteljice naj delujejo kot kolaši-ce, Matičarke, uvajajo narodne noše in goje narodne vezenine. — Delo izven šole je zelo potrebno, prav pa je in ostane: delo v šoli. Učitelj naj bo res narodni učitelj. Za izvrstno predavanje se mu je ob živahnem pritrjevanju navzočih, prav toplo zahvalil predsednik. Tov. Mihelič je imel poročati v odpustnicah. Zbag nedostajanja časa je prebral le teze, katere je zbor soglasno sprejel. Občni zbor je sklenil, da se poročilo tovarišev Miheliča in Levstika o izdaji odpustnic ozir. odhodnice, vroči članom, ki bodo urejali nov šolski zakon. V stalni odbor sklene zbor voliti tov. Ivo Trošta (Tomišelj), V. Miheliča (D. M v Polju), Urbančiča (Horjul), Darinko Franketo-vo (Vrhnika); kot zastopnike učiteljstva v okr. šolski svet tov. Avg. Korbarja (Zg. Šiška), Ivo Trošta (Tomišelj); namestnikom tov. Val. Miku-ža (Šmarje), Joško Berganta (Grosuplje). Delegatom za zborovanje pov. UJU Celje se prigia-se: Tomažič (D. M. v Poljai), Unbančič (Horjul), Iva Premelč (Vič); namestnikom: Minka Petri-čeva (Borovnica), Jožica Korbarjeva (Hrušica), Antonija Randelj (Moste). K sklepu priporoča predsednik še »Učit. konvikt« in se srčno zanva-li na lepi udeležbi, bodreč vse skupaj k nadalj-nemu uspešnemu delu v čast stanu in šoli in dobrobit narod. — Tajnik. + Učiteljsko društvo za polit, okraj Ljutomer je zborovalo dne 14. junija t. 1. pri Sv. Križu, — ta pot zaradi deževja ob nepovoljni udeležbi. 65%. Predsednik tov. Mavrič pozdravi navzoče ter navede vzrok, zakaj se vrši zborovanje baš v torek in pri Sv. Križu; pojasni tudi, zakaj »Učit. Tovariš ni mogel prinesti naznanila o zborovanju. Novoparočencema tovarišu Franu Lubeju in to-varišioi Darinki roj. Severjevi čestita, želeč srečen zakon. Za tem opisuje tragedijo, ¡ki se je odigrala 13. junija v Apačah, kjer se je iz obupa nad neugodnimi razmerami ustrelil jedva pred 8 dnevi tja došii tovariš šol. vodja Gabrič. Predsednik pozove navzoče, da se po možnosti udeleže pogreba v četrtek 16. t. m. popoldne v Gornji Radgoni. — Ko še zahvali v imenu društva domače učiteljstvo za primerno akrašenje šolske sobe — zbo-rovalnice, da na vedenje spored današnjega zborovanja. -Odsotnost mnogih članov, med njimi tudi napovedanega tovariša predavatelja o temi »Prino-dopisni pouk v ljudski šoli PO modernih načelih«, se z oziram na skrajno neugodno vreme opraviči, k čemur pa tov. Cvetko pripomni, da se ima vsakokratni predavatelj brezpogojno odzvati svoji dolžnosti, katere ga more odvezati ¿diñóle bolezen. Namestnikom odsotnega tajnika tov. Korošca je Izvoljen tov. Cvetko, ki prečita zapisnik o zadnjem zborovanju; sledi odobrenje brez ugovora in izraz priznanja sestavitelju tov. Kopnivcu. Nato poroča tov. Mavrič o poteku in debatah širjega sosveta UJU — -poverjeništvo Ljubljana — na binkoštni torek. Poročilo je vrlo zanimivo, ker ume mojstrski vpletati osebne vtise in marsikaj, česar se v javnosti ni moglo obdelovati. Ob sklepu animira poročevalec h kar največji, udelečbi pokrajinske skupščine UJU, ki se ima vršiti v začetku meseca septembra v Celju; obenem vabi ponovno k pristopu društva »Učit. Zdraviliški dom v Rogaški Slatini«. Delegat-ovo poročilo se vzame odobrevaje na vedenje, z r>-koploskom pa izrazi zaslužena hvala. Tov. Cvetko omenja volitev naših zastopnikov v višji šolski svet, hvali izborno disciplino ogromne večine članstva, kara pa one maloštev Slane, ki kot priveski politično strankarske »Slorn-škarije« še nočejo ali menda ne morejo uvideti, da mora -biti celokupnemu učiteljstvu edinost v mogočni organizaciji UJU bolj pri srcu kakor taki strakarski interesi. Istinitost prislovice »Ce stopiš muciki na rep . . .« se je pokazala precej! Dodatno k delegatovemu poročilu se spril-me predlog tov. Gabrijelčiča: »Vmešavanje begunskega urada pri stalnem nameščanju učiteljstva iz zasedenega ozemlja se smatra kot n-ep> trebno.« Medtem vstopi višji nadzornik za kmetijstvo gosp. Žnidarič, ki ga predsednik predstavi in pozdravi. Imenovani govori o nujni potrebi -uvedbe zimskih kmetijskih nadaljevalnih -tečajev za osnovni šoli odrastlo mladino. Gosp. nadzornik obljubi -pri tem sodelovati kot mentor in strokovni predavatelj, dočim naš v kmetijstvu izvežban-i učitelji in učiteljice oskrbujejo pouk v osnovnih naukih kmetijske stroke. Sklene se uvesti že prihodnjo jesen kmet. nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah v Ljutomeru, v Križevcih, v Vučji vasi, pri Sv. Juriju ob Ščavnici in v Gornji Radgoni. Oo¿p. Žnidarič končno priporoča, naj se kar največ učiteljev udeleži kmetijskega tečaja v času od 18. julija do 27. avgusta t. 1. na Grmu; pogojj so razvidni iz -tostvarnega razglasa^ Tov. Lubej nas ob nastopu štirih telovadcev Sokolov seznani z enotnim poveljstvom Šolske telovadbe po Tyrševem sestavu, ki je umevno razložen v dr. Pivkovi in Schaupovj knjigi »Telovadba«, izišli pri SŠM. Dodatno k temu nastopu se sklene prirediti začetkom novembra t. 1. telo-vadski učni tečaj za učitelje v Ljutomeru. Pri točki »stanovske in šolske zadeve« -e sprejmejo nekateri umestni predlogi. 1. Ker »Šdski list« po mnenju nekaterih ?.a •višjo stopnjo povsem ne ugaja in mx na razpolago samo še gotove številke azir. stopnje, zato je res že skrajni čas, da dobi tudi višja stopnja šol svojo Čitanko, kar je dandanes z ozirom na že zbrano gradivo, pri dobri volji mogoče. Sprejme se torej sledeči predlog: Anketa za sestavo ljudsko, šolskih Čitank se naprosi, da čimprej priredi izdajo Čitanke tudi za 4.—8. šolsko leto, k temu 3t-lu pa pritegne razven že »poklicanih« činiteljev morebiti še nekatere praktično izkušene šolnike te stopnje. Istotako se naj pospeši izdaja praktično uporabljivih Računic za vse stopnje ljudske šole. 2. Z ozirom na to, da imajo vse šolske prireditve izključno dobrodelni namen, predlaga tovariš predsednik naslednje: Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj izpolnjuje pri -ministrstvu finansij v Beogradu ugodnost, da so vbodoče vse šolske prireditve brez prošnje davka proste. Sprejeto.. 3. Sprejme se tudi predlog tov. Hauptmana.: Za nakup -grobnega venca pok. tovarišu Gabriču daruje vsaka učna oseba o prihodnjem zborovanju po 1 D. Mogoči prebitek se obrne v dobrodelni namen. 4. Končno se soglasno sklene, da se vrši prihodnje zborovanje 19. odnosno 21. julija v Radin-cih. Na dnevni red pride poleg drugih točk poročilo o normalnem podrobnem učnem načrtu za pouk v domoznanstvu, zemljepisu in zgodovini na ljudskih šolah. Pevovod-ja tov. Zacherl še poživlja k pevski vaji za koncert, nato pa predsednik zaključi zbo-ravanje. -i- Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo 2. junija t. J, ob prav dobri udeležbi v že od nekdaj prebujenem in narodnozaveanem trgu, v Središču. Zborovanje j-e imelo posebno slovesni značaj, ker so se ga udeležili izredni gostje, predvsem gospod višji šolski nadzornik Fran Oa-bršček, ki je v istih dneh inšpiciral šole našega okrajnega glavarstva; ko ga je društveni predsednik tovariš Josip Rajšp pozdravil in mu zakli-cal dobrodošlico, je v svojem odgovoru iin v svoji zahvali naglašal posebno učiteljska društva kot potrebna izobraževalna sredstva, v pretekli dobi kot važna za vzgajanje in ohranitev narodnega duha, ter je slednjič priporočal ustanovitev odsekov za narodno prosvetno delo. Posetil je zb> rovanje tudi naš stari prijatelj in tovariš, gospod okrajni šolski nadzornik »Pavel Flere, ki je nadzoroval že od prejšnjega tedna sem naš okraj. Ptujsko učiteljsko društvo pa nam je prijazno vrnilo naš poset -v Ptuju, ter se udeležilo s svojim priljubljenim predsednikom Ivanom KlemenCičem in 14 člani. Počastil je zborovalce tudi središki okiožni zdravnik gospod dr. Josip Tavčar. Tovariš ravnatelj Anton Kosi je kot domaČ In zborovalce, izletnike presrčno pozdravil, ter poda! črtice iz domače zgodovine, poročal je o zanimivi zgodovini Središkega trga, o prebivalcih ii njihovi govorici in navadah, o naši obleki, opravilih, hrani i. dr. ter naštel vrsto imenitnih oseb rojenih v Središču. Življenjepis o pokojnem našem domačinu m častnem članu Davorinu Trstenjaku nam je podal tovariš Anton P-orekar, ter sprožil misel, da bi se Po naši inicijativi vzidala spominska plošča na Trst-enjakovi rojstni hiši na Krčevinah. -O tem se bo pri prihodnjem zborovanju razpravljalo in sklepalo. Učitelj organist; podaval tovariš Domiciian Serajnik. Posnetek referentove razprave sta sledeči tezii: 1. Kakor nobeno delo, tako tudi delo v cerkvi za učitelja ne more biti poniževalno. Le v slučaju, da cerkveni delodajalec zahteva več kakor vestno delo, bi učitelj raoral službo pustiti. Z gojitvijo cerkvene glasbe vrši učitelj važno kulturno delo. Zato je škoda, da se tako malo učiteljev, glasbeno izobraženih, posveti tej stroki. 2. Ako bi organizacija prepovedala svojim članom organistom izvrševati te službe, bi segala v njih privatne zadeve ter s tem prekoračila svoj delokrog. Po zborovanju so se zborovale! zbrali k obedu v Šulekovi gostilni, kjer se je kmalu pričelo neprisiljeno prijateljsko ralzgovarjanje v prijetni zavesti, da imamo vendar enkrat v svoji sredini poleg okrajnega tudi našega višjega šolskega nadzornika, ki tudi čuti in deluje z naftni, ter se lahko osebno prepriča o našem izvenšolskem narodno prosvetnem delovanju, ki se tako lahko prezre, ker ga sami ne obešamo na velik zvon. Žal, da so nas morali Ptujčani -radi -vlaka prehitro zapustiti! Domačemu učiteljstvu središkemu pa posedi še enkrat prelepa hvala za gostoljubnost in pr-jaznost ! + Učiteljsko društvo za Maribor In b. o. ie zborovalo ob dobri udeležbi dne 22. junija v deški meščanski šoli. Nekaj članov je opravičilo svojo odsotnost; nekaterim pa — ki se navadno odlikujejo -s svojo odsotnostjo — pa se še to ni zdelo potrebno. Je še pač nekaj takih ljudi, ki 'Mislijo, da store svojo dolžnost napram organizaciji v poln. meri že s tem, da plačajo članarino. Predsednik otvori -zborovanje in se spomini3 tragične smrti vrle tovarišice Laivrenčičeve. Pre' čita se zapisnik zadnjega zborovanja in odobri-Na -to poroča predsednik o tekočih zadevah, kar se vzame na znanje. Predsednik pedagoškega odseka tov. Šilih P0' roča o delovanju tega odseka v preteklem ter omenja smernice za bližnjo bodočnost, o strani učiteljstva bode treba -posvetiti v -prihod71-'0 nekoliko več zanimanja važnemu delu tega od*'" ka. Samo gmotna podpora ne zadostuje. Naza ^ nje stavi predlog, da bi se preosnoval ta odsek r dostojno društvo. Po daljši debati, v katero je si' eglo več članov, se predlog- soglasn* odkloni, ^ pa se sklene, da se bode o tem po vsestran- proučavanju sklepalo definitivmo pri zborovanju PO Počitnicah. Nato je sledilo predavanje tov. Sumljaka o ^sperimentalni pedagogiki. Njegovo predavanje . bilo zasnovano na široki podlagi in prav zani-Ijijvo. Zal, da ga je moral radii kratko odmerjene-a časa pretrgati. Zborovanje se je namreč vrnilo ^ §olski dan po pouku in je bilo treba rešiti še druge nujne zadeve. — Upamo pa, da bo tovariš gmiiljak nadaljeval pri kakem zborovanju prihod- njii- Tov. predsednik je potem poročal o predno-itih nerazdeljenega dopoldanskega pouka in navaja tehne razloge, ki govorijo za tak pouk, ki je v dobrobit mladini, staršem in učiteljstvu, čeprav so nekateri zastopniki šol. oblasti proti njemu. Sklene se napraviti vlogo na pristojne oblasti, da se taic pouk uvede v prih. šol. letu v vseh šolah, loi ¡o v področju našega društva. Kot delegata za delegaaijsko zborovanje se izvolita Kožuhova in Hren, namestnikom pa To-mažičeva in Tušak. Tovarišica Kožuhova predlaga, da vstopijo lansko leto izstapivše — z učitelji poročene tova-rišice zopet v organizacijo. S svojim takratnim izstopom niso hotele osvedočiti, da so proti organizaciji kakor se je to javno napačno tolmačilo. Izstop je bil demonstrativen in se je ¡hotelo ž njim javno opozioriti na veliko gmotno Krivico, ki se godi z učitelji poročenim tovarišicam. Obenem pa se je nameravalo doseči, da naša osrednja organizacija posveča temu Vprašanju veQ|o pažnjo, kakor jo je posvečala do takrat. Namen je dosežen in sedaj zopet stopajo v organizacij.. štiri tovarišice so takoj prijavile svoj pristop, nekatere pa še pomišljajo. Pri tem zborovanju se je od nas poslovil iskren tovariš in delavni odbornik Grčar, Ker se ie moral odpovedati učiteljskemu stanu, da more prevzet'. župansko mesto mesta Maribora. Zagotavljal nas je, da se težko loči iz naše srede vsaj formelno; zakaj on kljub temu ostane učitelj, četudi ne bo več učiteljeval, in bo ob vsaki priliki rad prihajal med nas, svoje tovariše. Predsednik se mu zahvali za njegovo vsikda: vestno in stvarno sodelovanje v našem društvu In mu čestita v imenu društva k novi čisti. Učiteij-stvo ga bo težko pogrešalo, vendar nas spremlja zavest, da zavzame mesto, na katerem do mogel več koristiti šoli in učiteljstvu, kakor pa doslej. Živel! Drugi dan popoldne je napravilo nad 50 naših članov in članic zlet v Fallo, kjer smo si ogledali največje in najnovejše električno podjetje, ki je neprecenljive vrednosti za našo državo. + Društvo učiteljstva meščanskih šol Je Imelo dne 19. t. m. v Celju odborovo sejo, ki je bila dobro obiskana. Predsednik je na podlagi vložnega zapisnika poročal o odborovem delu od zadnje odborove seje. Veliko je bilo dopisov iz Dalmacije in Hrvatske, kjer želi učiteljstvo meščanskih šol sfkupnega nastopanja in to v svrho tudi skupne organizacije. Isto žele tudi tovariši v Vojvodini, ki so si pred kratkim ustanovili svoje društvo. V svrho skupnega nastopanja in organizacije Je stopil predsednik v dogovor z nekaterimi predsedniki. Odbor ga pooblasti, da se v tem pogledu delno informira pri merodajnih tovariših izven Slovenije. To namero bo izvršil takoj v počitnicah. Posamezni odseki našega društva sa lmiii spomladno zborovanje, kjer so razpravljam o viž-niih vprašanjih. Predsednik ,'e prečital vlogo, ki jo Je poslal tovarišu Ganglu v Beograd z ozirom na poročalo »Nar. Prosvete« št. 36, ki razberemo iz nje, da anketa v Beogradu ni poznala ali ni hotela poznati teženj naše meščanske šole, ki jo je zopet degradirala na obvezno šolo in ki tudi ni hotela poklicati na svoje seje zastopnike meščanskih šol iz Slovenije. Ker sosvet UJU ni sprejel našega društva, borno čakali do delegacijskegat zborovanja v prihodnjem štadiju. Takrat se bo zaderazumu s poverje-ništvom za kmetijstvo imenovalo Andreja Skulja in Franca Crnagoja za nadzornika šolskih vrtov. Višji šolski nadzornik Gaberšek je poročal o začasnih službenih pndelitvah in dopustih na bivšem Štajerskem. Potem se je sklepalo o izipremerhbl glaslbenega pouka na učiteljiščih. Sklenilo se je. da sta petje in goslanje obvezna, glasovir in orgljanje neobvezna predmeta na moških učiteljiščih; za vsako učite-ijiščnico mora biti eno godbeno glasilo Obvezno, ali glasovir ali gosli. Na meščanskih šolah se ne vpeljejo sprejemni izpiti, pač pa i>oskusna doba do božiča. S pri-hodlnum šolskim letom 1921/22 se vpelje na vseh šolah v vseh razredih novo štetje, n. pr. štirideset in sedem, entisoč tristo osemdeset in devet. Glede plesnih vaj dijakov in dijakinj se je sklenilo, da ostanejo v veljavi stare določbe; vršijo naj se pod strogim nadzorstvom učiteljstva: Vpeljejo se pa tudi plesne vaje pri telovadbi. Potem so se izvršila nekatera imenovanja. Za stalnega strokovnega učitelja za r. skupino na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je bil imenovan dosedanji začasni učitelj na tem zavodu Ludovik Primožič. Za nadučitelje so bili imenovani Josip bobneč. za nadučitelja v Zdolah. Edvard Praprotnik v Ločah pri Poljčanah — nastop z novim šolskim letom — in Ante Potočnik v Podsredi. Učiteljske službe sta dobila: Drago Rusija, učiteljsko - vo-diteljsko službo Pod Velko in Roza Bohi-rec na Zdolah. Učiteljska služba v Ločah pri Poljčanah se ne odda, prej se vpraša tri prosilke, če vzdržujejo svoje prošnje, ker njih možje niso dobili nadučiteljske službe istotam. Službena menjava učiteljic Helene Friedl - Supanekove v Št. Pavlu pri Preboldu in Cirile Rakovčeve v Št. Jerneju se dovoli. Za učiteljico ženskih ročnih del v Bučah — Polje — Vuštanj z uradnim sedežem v Bučah se je imenovala Uršula Kunej. Prošnji Boža Mohoriča, nadučitelja v Št. Vidu pri Planini za prr-deilitev v Vitanje se ni ugodilo. Protest nekaterih prebivalcev v Dobrni pri Celju zoper neimenovanje ondotnega šolskega voditelja Šmidta za stalnega nadučitelia istotam se zavrne. Na lastno prošnjo se piedlagajo ministrstvu prosvete v Beogradu v stalno upokojitev: Fran Zopf, nadučitelj v Pristavi in Marija Zopf, učiteljica istotam. Ivan Paulšek. nadučitelj v Račah. Marija Skalovnikova. učiteljica v Stari vasi in Dragotin Benedik. nadučitelj v Brezovici. Vsem tem se izreče zahvala in priznanje za uspešno službovanje. Prošnja začasno upokojenega vadniškega učitelja Josipa Kostanjevca za reaktivi-ranje se je odklonila in se priporoča v stalno upokojitev. Začasno se upokojita Marija romčeva, učiteljica v Kranju in Ana Kravanja - Turšičeva. učiteljica v Limbušu. Prošnji Marije Cidrichove, učiteljice v pokoju, za reaktiviranje §e ne ugodi. Dalje so se stavili tropredlogl za stalno nameščenje telovadnih učiteljev na realki v Mariboru, na državni realki in dlržavni realni gimnaziji v Ljubljani in na državni realni gimnaziji v Novem mestu. 7a mesto telovadnega učitelja na državni gimnaziji v Kranju ni bilo kvalificiranih prosilcev Stavi se predlog za odldajo službe veroučitelja na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani. Rešile so se disciDlinarne zadeve: Ferdo Bobiča, začasnega nadučitelja v Ločah pri Poljčanah. Klotilde pl. Wui zibachove. bivše učiteljice pa Jesenicah. Karla Crnjača. učitelja voditelja na Vrč'cah. Martina Laha. nadučitelja v i aporiu. Maksa Jovana, učitelja v Št. Vt-tl;j nad Ljubljano. Vide Krašovčeve, učiteljice v Ambrusu, sedaj v Orehovici. Iv. Baškovca. pomožnega učitelja v Ambrusu. sedaj v Cerkljah pri Krškem: zoper Josipa Purkanta, šolskega voditelja v Labodu. se ustavi disciplinarna preiskava; Mihael Salberger, nadučitelj na Jesenicah se kazenskim potom premesti v Moste pri Ljubljani in se mu vzame naslov nadučitelj. njegova žena Roza Salberger - Mrva se premesti iz službenih ozirov tudi v Moste pri Ljubljani; stalna učiteljica Uršula Porentova, učiteljica na Dobrovi pri Ljubljani, se premesti — kraj določi višji šolskj svet, sestro Antonijo, začasno učiteljico istotam, premesti okrajni šolski svet z Dobrove. Disciplinarni akt obeh sester se na predlog kanonika Nadraha odstopi škofijskemu ordinariatu. Nadalje se premestita iz službenih oz. zdravstvenih ozirov Amalija Marinkova z Dobrove pri Ljubljani v Presko in Adela Pogorel-čeva.iz Planine na Notranjskem na Dobrovo, Eleonora Vodiušek - Koroščeva se iz Rimskih toplic prideli v službovanje na novoustanovlejjo vzporednico v Laškem. Nanovo se ustanovi enorazrednica v Sp. Slivnici, šolski okraj ljubljanska okolica. Razširitev ljudske šole v Zetalah v pet- razrediiico se opusti, dovoli pa vzporednica k II. razredu. Dvorazrednica v Sto-preah se razširi v trirazrednico. Deška in dekliška štirirazrednica v Pobrežju pri Mariboru se preuredi v mešano šestraz-rednico z dvema vzporednicama; ljudska šola v Vojniku se razširi v šestrazrednico z 1 vzporednico; predlog za razširjenje šestrazredne ljudske šole z 1 vzporednico v osemrazrednico v Laškem se odkloni, dovoli, pa še ena vzporednica. Obenem se sklene, da se vprašajo merodajni činitelji v Pobrežju pri Mariboru, Vojniku in Laškem, ali mislijo ustanoviti za ondotna šolska okoliša nujno potrebne meščanske šole. Pri tem predlogu se je vnela velika debata o potrebi meščanskih šod v naših obrtnih krajih. Vsi činitelji so dolžni z vsemi sredstvi delovati za napredek, razvoj in spopolnitev naše obrti. Šolska oblast priDomore v to z ustanavljanjem meščanskih šol. kjer se mladini nudi prilika, :la si pridobi več znanja, nego ga more nuditi ljudska šola. Z ustanavljanjem meščanskih šol v obrtnih krajih pa tudi preprečimo, da se mladina ne vozi odtod vsak dan v šolo v bližnje mesto, kar je joko kvarno za napredek, škodljivo pa ¿udi v moralnem oziru. Dalje se ie odobril predlog za sistemiziranje stalnega učnega mesta za veroučitelja na ljudski šoli v Kočevju. za učiteljico ženskih ročnih del v Prevaljah — Guštanj in v Dravogradu — Črneče. Pritrdilo se je predlogu, da se sistemizirano učno mesto učiteljice ženskih ročnih del v Slivnici — Dobrovce podeli gosmej Pestevškovi. ki že sedaj poučuje ondi, ako temu ne bo ugovarjal Okrajni šolski svet. Pritožba preddvor-skih občanov proti razširjenju ljudske šole v Preddvoru se zavrne, a sklene se, da se peti razred ne otvori v prihodnjem šolskem letu. Oprostila sta se dva dijaka, ki sta prišla iz Julijske Benečije, šolnine. Slednjič so se izključili lokalno nekateri dijaki in dijakinje iz realke in ženskega učiteljišča v Mariboru, iz državne In manjšinske gimnazije v Ljubljani in iz realne gimnazije v Novem mestu. K sklepu so prišli v razpravo trije Jelenčevi samostojni predlogi. 1. predlog: Predsedstvu višjega šolskega sveta se naroča, da prepreči vedno strastnejše hujskanje v šolah zoper telovadno društvo Sokol. Vsako tako hujskanje sporoči šolsko vodstvo višjemu šolskemu svetu, ki naj postopa proti hujskačem z disciplinarnimi sredstvi» Po daljšem oredlagalčevem utemeljevanju je bil predlog sprejet z dodatnim predlogom zastopnika veroučiteljev, da se prepoved raztegne tudi na telovadno društvo Otrel. 2 predlog. Popravijo naj se krivice, ki so se zgodile naprednemu učiteljstvu v Šnšteršič - Lamioetovi dobi. Predlagatelj ie omenil pri utemeljevanju svojega predloga. da se je nekaj že storilo v tem po-irl.edu. a popraviti se morajo še nekatere batdo kričeče krivice in dati prizadetim učite!iem zadoščenje s tem, da se jim podeli kako boliše službeno mesto. S tem predlogom se strinja višji šolski svet. 3. predlog. Vodstvena mesta na ljudskih šojah naj se izroče zanesljivim narodnim rokam, Na mnogih šolah v naših mestih in obmejnih krajih deluje še mnogo učiteljstva. ki ne vzgajajo naše mladine v jugoslovanskem duhu in državnem smislu. To so prikriti sovražniki naše države. Predlagatelj je navel več slučajev, ki kriče do neba. V tem pogledu se mora narediti red! Višji šolski svet mora poznati take protidržavne elemente In nastopiti proti njim z vso energijo. To ni ovaduštvo. kakor so bili mnenja nekateri člani višjega šolskega sveta, ki mora Čuvati, da se mladina vžgala v iskrenem patriotskem duhu. Narodno nezanesljivo in državni sovražno učiteljstvo naj se upokoji ali pa premesti v take kraje, kjer bi se skrbno nadzorovalo njegovo delo, kjer bi najmanj škodovalo s svojim delovanjem. Po precei ostri debati o tem predlogu zaključi predsednik sejo. — Razpisi služb na meščanskih šolah. Ko sem čital razpise služb za meščanske šole. so mi bile nekatere stvari nejasne. Opazil sem. da so razpisana n. pr. mesta takih tovarišev, ki imajo v dekretu povedano. da morajo napraviti izpit do novembra 1921. 1. Sedaj so meni nič tebi nič službe razpisali. Prišel bo izprašan tovariš. dobil po vsi pravici mesta tovariš ali 'ovarišica. ki sta se poltretje leto trudila, bosta pa event. z družino na cesti — tudi po pravici! Seveda, izpit bi bil moral tak narediti prej. Kaj če stoji v dekretu tako in tako. Oblast ni da bi morala biti kon-sekventna. Nekateri kraji nimajo svojih šol. svetov, n. pr. Maribor. Celie. Ptuj. Pravijo, da bodo zopet vzpostavili prejšnje mestne šolske svete. Vedel bi le rad kedaj. Učiteljstvo nima v takem kraju ni-kakšnega zastopnika. Vrše se preiskavt, ki. o njih nikdo ne ve, kdo jih je upravičen L Stran 4. UCITELjSKI TOVARIŠ, dne 30. junija 1921. Ste v. 27 voditi in če je treba pri takem opravilu več glav in zastopnikov. In sedai narneS-čenja' če ne bo mestnih šol. svetov, kdo bo sestavljal teraopredloge. Ali eden sam? Ali celo dva ali trije? Morebiti bojo pa nameščenja počakala ustanovitve novih korporacij. Cemu potem pravijo, da se mora začeti »reden« pouk že 15. septembra. ko bojo pa kapljali učitelji kakor so kapljali lani in predlanskem! V duhu vidim zopet aparat za sestavljanje urnikov. vidim, kako zopet jemlje hudič disciplino in znanje in naš humor. Samo reda ne bo vzel, ker ga ni! D. H. — Za uradnike-voiake. »Narodna Prosveta« poroča v svoji 47. številki z dne 19. t. m. sledeče: »Ministarski savet rešio je, da se sv ima činovnicima. koji su u ratu učestvovali kao vojni obveznici, orovedene godine u ratu računaju kao duple. Ovo rešenje, kao naročita odredba, biče uneta i u financijski zakon za 1921./1922. godinu.« — Usposoblienostni izpit iz Petja in telovadbe. Poverjeništvo za uk in bogo-častje je odredilo z razpisom dne 14. junija 1921, št. 316, glede na usposobljenost-ni izpit iz petja in telovadbe.. Čl. II. odst. 3„ ali 4. naredbe avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje z dne 31. julija 1886, št. 6033 se ukine ter se glasi: »Petje in telovadba se prištevata predmetom usposobljenostne preizkušnje, ki so obvezni za vse učitelje in učiteljice. Kandi-dati(inje), kateri so v času ocj zrelostnega izpita do preizkušnje učne usposobljenosti vsled bolezni, nesreče itd. ali za vojne (invalidi) Dostali nezmožni za pouk v telovadbi ali glasbi, se smejo na posebno nrošnjo. opremljeno z uradnim zdravniškim izpričevalom, po višjem šolsikem svetgi oprostiti usposobljenostne preizkušnje iz omenjenih predmetov!« Uči-telj(ica). ki je usposobljen za pouk petja in telovadbe imajo pri oddaji stalnih učiteljskih služb prednost pred drugimi, ki nimajo tega izpita. — Slikarska šola »Probuda« na tehn. srednji šoli v Ljubljani. Vodstvo-te šole nam poroča, da se redni po/uik konča z dnem 1. juliia s končno javrko razstavo, ki se otvori 3. julija od 10.—16. ure v poslopju tehn. srednje šole. Vstopnina bode orosia. — Ke je pa g. vladni svetnik Šu-bic še dalje dovolil za celi mesec julij šolske prostore, se bode poučevalo še naprej. pa samo z risanjem portreta in sli-kanjerrj pokrajine, dalje draperija (kosttmi narodna noša) in narodna ornamentika. S tem bode gotovo mnogim ustreženo, posebno onim, ki se do sedaj niso mogli udeležiti. Sprejemajo se gospodje kakor dame in naj se blagovolijo priglasiti takoj pri vodstvu šole g. akad. slikarju Franu Sterletu na tehniški srednji soli. — Drugo leto se šola zopet otvori s. točnim šolskim programom in z vsemi akademičnimi predavanji. — Tovariši iz zasedenega ozemlja. Vse tovariše, ki so v šolskih letih 1909./10. do 1912./13 posečali bivše slovensko učiteljišče v Gorici, prosim, da mi v svrho ureditve neke važne z_adeve sporočijo čimprej svoje sedanje naslove. — Mirko Dujc. šolski vodja v Krogu pri Murski Soboti. — iz Vojnika: V nedeljo, dne 3. julija t. 1. priredi mladina tukajšnje šole in otroškega vrtca ob 16. uri v posojilnični dvorani: Zapeljivec. Enodejanka. Igra otroški vrtec. Darežljivi otroci. Enode-ianka. Igra otroški vrtec. Prstan. Jrode-ianka s petjem in rajanjem. Igrajo šolski otroci. Deklamacije in petje. Vstopnina: Sedeži 1. do 3. vrste 8 K, galerija in ostale vrste 6 K. stojišča 4 K, za otroke 2 K. čisti dobiček je namenjen nakupu šol. por trebščin za ubožne učence. Učiteljstvo. — Kranjski okraj. Zapisnikarji zadnjega občnega zbora niso navedli kandidatov v posamne •odseke. Izmed učiteljstva meščanskih šol se pritegne ravnatelj Lajovic v odbor kot hospitant m Izvoli za namestnika zastopnikov v okr. šolskem svetu (poleg Zahrastnika), po 1 učno moč pa se kandidira v knjižnični in stalni odbor. — Tajnik J. L. Neodrešena domovina. —r Za ureditev šolskih knjig. Ministrstvo za industrijo in trgovino v Rimu ie izdalo odlok, s katerim se ustanavlja Komisija, ki naj v času dveh mesecev s^avi predloge, po kakšni največji ceni naj bi založniki zalagali knjigarne z ljudsko-in srednješolskimi knjigami. Določiti bi imela tudi, kolika bi bila najvišia prodajna cena za vsako tiskano polo. V to komisijo sta poklicana drva zastopnika gorf-omenjenega ministrstva, dva ministrstva za nauk in prosveto; dalje so poklicani vanjo štirje zastopniki italijanskih založnikov in knjigarjev in trije zastopniki ljudskih in srednjih šol. Tajnik ie vit. dr. E. Ciufia, sekcijski načelnik v ministrstvu. —r Štrajk goriškega italijanskega učiteljstva. Tržaški »Učit. List« ooroča: Goriško in istrsko učiteljstvo še čaka, da mu deželna oblast uredi gmotno vprašanje. Dosedanje plače deželnega učiteljstva se gibljejo od vsote 3100 lir do 5600 ro 27-letnern službovanju. K tem vsotam je prišteti draginjsko doklado in malenkostno stanarino. Goriški odsek društva »Unione Magistrale Nazionale« ie predložil že prošlega marca deželni oblasti spomenico, s katero zahteva izenačenje učiteljskih plač z onimi deželnega uradni-» štva ki ima enako šolsko izobrazbo. Začasno zahteva predujem na te poviške, ki se giblje od 100 do 200 lir in sicer po družinskih razmerah. Do 30. aprila t. t ni oblast še nič odgovorila na to spomenico. Učitelji so postavili oblasti nov in zadnji rok, do katerega mora poslati svoj odgovor Odsek ie sklenil, da stopi učiteljstvo po tem roku v štrajk. da izvojuie pribolj-škc. ki jih smatra za potrebne v teh časih splošne draginje. Gibanje bo podpirala osrednja organizacija v Rimu, ki šteje preko 50.000 članov. —r V dneh 24.. 25. in 26. aorila t. L se je vršil v Rimu kongres društva »Unione Magistrale Italiana« s sledečim dnevnim redom: 1. Uredba šolstva. Priprava učiteljstva. Uredba šol na deželi. Uredba šol v novih pokrajinah. 2. Izenačenje z državnim uradništvom. Službeno napredovanje. Uredba penzijskega sklada. Odškodnina za čeziurno delo. Pravni položaj učiteljstva. 3. Sredstva v dosego teh ciljev. Ali ste že pristopili kot član (članica) k Tvornici učil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu? Razpisi služb. Št. 1681 ad V U. 1. z dne 6. junija 1921, št. 61 razpisane službe za ljubljansko okolico je popraviti v toliko, da so v Mostah 4 službe za učitelje in 2 za učiteljice; v Zgornji Šiški pa je razpisana služba za učiteljico ali učitelja. Rok je podaljšan do 10. julija 1921. Okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 25. junija 1921. RAZPIS LČNIH MEST. Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 28. maja 1921, štev. 6699, se razpisuje v stalno namestitev na državni meščanski šoli v Murski Soboti služba za ravnatelja in po ena služba za strokovnega učitelja I. II. in lil. skupine. Redno opremljene prošnje je treba vložiti po •službeni poti najkasneje do dne 23. julija 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski Svet za Prekmurje v Murski Soboti, dne 23. ¡unija ¡1921. Predsednik: Lipovšek, s. r. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska iskarna« v Ljubljani. | Kontrolne knjižice g §i§ za obrtne nadaljevalne in gre-fgf mialne šole se dobe v Učiteljski f§f tiskarni komad po 3 K. „Brandapparat" kompleten ali pa tudi samo ,Platin-Stifte' nove ali že rabljene. Drago Višnar Jesenice. Izšle so: • • li 13011. Priredil^Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. GALERIJA NAŠIH MOZ. Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož. Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar, Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Tvrdka JOSIP PETELINC — LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 o £ J v > X S3 se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna =====—===== strojna popravila. —=-- S3 SO B 5L o* Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! imiW^mm^m ug°dni p,ači|ni pogoju fcSE] Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po . Andrej Rape: „ „ „ I„ II., III., V., VI. zvezek po . . Mišjakov Julče: „ . L, II., III., IV., V., VI. zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po ... . Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . . „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po...... . Marko Senjanin: Slovenski Robinzon . . .......... Nadalje: Rab. Tagore: Povestice.................. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi................ Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica............... „ Beb za mladi zob (pesmice).......... Dr. Ivan Lah: Dore................... Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) K 12-— 12--12--12 — 12"-12 — 15 — 12 — 30,-12 — 12 — 10 — 3-- Mark Twain : Mali klatež............brož. K 26 — vez. K 32- K 50 — K 11— — „ 12 - . 20-56-— 20-40--40-— Franc Rojee: Tončkove sanje (igrica) Ewald Bolka: Dvonožec......... Fran Levstik: Martin Krpan....... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice). . . . Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom) Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.) ... France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12 — „ , 16"— Moj zverinjak...................... , ,20' — Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5'—, 6"—, 8'40. 9"—, 25*—, 30"—. Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Fiere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Šolski list. Od šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. II. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje (Flere) cena 14 K. V prid Učiteljskemu konviktu: Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino. Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: ftnlina Crtlr E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DedISiina. III. Trpini. UUIIIId SUI* Trdo vez, K 18.__ ......... Oirnčl/i nAf*r DrugI predelani natis. Sestavila Marka Gregorifeva (StepanTifeva). lUlUOKI UUCI )grke za m|adino otroških vrtcev In ljudskih Sol. BroS. K 16-—. H. PODKRRJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MlhHEL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broi. K 14'—.