OBVEZNI IZVOD REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. september 2008, letnik XII SEPTEMBER 2008 Ribnica z enim poslancem Prifarci zmagali z ribniško pesmijo Prva STAND UP komedija pri nas Ustvarjen je "ČAPLJIČ Ugar ima nove zmagovalce O sejmu in fižolovem dnevu Vojska predala športne površine Knjižni prvenec Sonje Pucer KAKO JE ČAPLJI C IZUMIL SUHO ROBO Takole je bilo to s suho robo: ČAPLJIČ, TA NADOBUDNI MLADIČ, JE IZPULIL VEJICO IZ GNEZDA IN JO ZAČEL KLJUVATI. OČE GA JE NAJPREJ OŠTEL, POTEM PA UVIDEL, KAKO PAMETEN JE NJEGOV SIN IN DA BI LAHKO V TISTIH HUDIH ČASIH LAKOTE ZAČELI IZDELOVATI PODOBNE REČI IZ LESA. PA SO NASTALI ZOBOTREBCI...DA NISO? Domišljiji je meja samo nebo... Ribničani odslej lahko prodajamo O NASTANKU SUHE ROBE NOVO ZGODBO, KI JO JE NAPISALA SONJA Pucer. Skovala je celo besedo, KI JE NI ŠE V NOBENEM BESEDNJAKU - čapljič. Pripeljale so ga sanje. Avtorica je sicer sanjala KROKARJE V ZGODBI, KI JO JE POTEM PRENESLA NA PAPIR, A KER TI JEDO RIBE LE V NUJI, SO SE KOT REŠITEV PRIKAZALE SIVE ČAPLJE. Teh je tod naokoli dovolj, a SE JE AVTORICA MORALA PRECEJ IZPOPOLNITI SVOJE VEDENJE O NJIHOVEM VEDENJU, DA BI BILA V PISANJU PREPRIČLJIVA. Potem pa je naletela na še en zaplet: čaplja nima moške OBLIKE. No, IN TAKO JE NASTAL Čapljič. Ljubko, hudomušno IME NARAVNOST PRISTAJA PODOBI Ribničanov, ki si jo je v 32 letih ŽIVLJENJA PRI NAS USTVARILA AVTORICA, PO RODU KRAŠEVKA. Skozi pisanje zgodbe o ČAPLJIČU, KI JE IZUMIL SUHO ROBO, JE SPOZNALA, KAKO RADA IMA KRAJ. ČEPRAV GA ZASUJE SNEG; NANJ SE DOLGO NI MOGLA NAVADITI. Zdaj že počne to, kar delamo VSI, KO SE VRAČAMO DOMOV - NA BONCARJU STISNE PLIN, DA BI SE ČIM PREJ VRNILA V DEŽELO SUHE ROBE. Drobna knjžica je polna ilustracij Barbare Koblar. Z njimi JE ČAPLJIČ ŠELE DOKONČNO ZAŽIVEL IN ŽE UŽIVA POHVALE. Zgodbo si ljudje večinoma PREBEREJO KAR NEKAJKRAT ZAPORED, SAJ ČASOVNO NI DOLG ZALOGAJ, A JE TAKŠNA, KI LAHKO ZBERE DRUŽINO OB ‘OGNJIŠČU’. O ČAPLJIČU SE POGOVARJAMO Z OTROKI DOLGO V NOČ — O POVEZANOSTI DRUŽINE ČAPELJ, O ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠNJAH, KI nas vse čakajo; o okolju in NARAVI, KI NAS VČASIH PAHNETA V BOJ ZA ŽIVLJENJE ALI ISKANJE STREHE NAD GLAVO. NA KONCU KNJIGE ZVEMO TUDI KRATKO ZGODOVINO RIBNICE, KI JO JE NAPISALA KUSTOSINJA MUZEJA Marina Gradišnik, saj knjiga SODI V ZBIRKO ČAROBNI JANTAR ZALOŽNIŠKE HIŠE VIHARNIK. ČAPLJIČ SE JE TAKO ZNAŠEL V ZBIRKI ZA OTROKE, KI ODKRIVA ZAKLADNICO SLOVENSKE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE, SONJA Pucer pa med uveljavljenimi AVTORJI KOT STA BERTA GOLOB in Bogdan Novak. Oddolžila SE BO TUDI SVOJIM KRAŠEVCEM IN SPOMLADI NAJ BI IZŠLA ŽE NJENA 2. KNJIGA V OMENJENI ZBIRKI. Naš Čapljič je bil natisnjen v 700 IZVODIH IN Sl ZASLUŽI SVOJE MESTO IN POZORNOST V RIBNIŠKEM PROSTORU, KI GA NA TAKO LEP NAČIN PREDSTAVLJA. RIBNIČANI SMO DRUGAČNE PTICE, UGOTAVLJA Pucerjeva: šegavi, bistri, IZNAJDLJIVI IN ZELO VERNI LJUDJE. Bogu naj bi bili hvaležni za vse DOBROTE IN PAMET, TOREJ SMO LAHKO HVALEŽNI TUDI ZA NOVO knjigo. Razumejo jo tudi tisti, ki NE ZNAJO SLOVENSKO. PUCERJEVA JO JE NAMREČ POSLALA PRIJATELJICI v izraelski Tel Aviv. Njeni so NEKDAJ ŽIVELI V AVSTRIJI, A SO SE POTEM IZSELILI. SPOMINJA PA SE, KAKO JE NJENA MAMA UPORABLJALA RIBEŽEN, VALJAR... Kako je svet majhen. Ali pa Ribnica velika. Alenka Pahuue Tako je videti čapuič, ki ga je narisala ilustratorka Barbara Koblar Avtorica pri podpisovanju knjižnega prvenca SEPTEMBRA PIŠEMO: SEJEMSKA UTRINKA Dogodki meseca V Ribnici zmaga SDS Komentarji poslanca in poslanskih kandidatov Pogovor meseca Prifarski kandidati Predstavljamo vam Lucija in Sara v STAND UP komediji Novice iz doline Brezplačno dobili športne površine Nov šolski kombi Dva posebneža sta bila - eden iz Bohinja, drugi 8 pa tako zelo podoben znanemu slovenskemu IGRALCU, SO UGIBALI GLEDALCI, KO SO GA OPAZOVALI 9 PRI NJEGOVEM VSESTRANSKEM NASTOPU. (OP. AP) V gospodarskih krogih Javni interes nad privatnim Minister za razvoj v Riko Hišah Zabavne strani Med našimi ljudmi Marko Zakrajšek Od vrtca do šole Oratorij plus Po Dolini 33. sejem Fižolov dan Tekmovanje v metanju krompirja Športni utrinki Ugarski svetovni pokal 10 10 I Na VSAKEM SEJMU JE KAKA MALA TRŽNA NIŠA IN LETOS SO SE OBISKOVALCI ULOVIU NA KLOBUKE ZA 5 EUR. (Op. AP) D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. oktober 2008 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. oktobra 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič): Ribniška nadebudneža ■ 5 >■<■<> m Parlamentarne volitve 2008 ft Ribnica s ponovno zmago SDS RIBNICA IMA ENEGA POSLANCA, JOŽETA TANKA H 't H Kaj drugega niti ni bilo pričakovati, glede na to, da so posamezni kandidati za poslance na začetku volilne kampanje govorili, da je zmagovalec že tako ali tako vnaprej znan in da bo največ glasov pobral Jože Tanko, SDS. Nekateri kandidati so si celo želeli, da ne bi bili izvoljeni, ker bi se jim potem sesul vsakdanji ritem življenja, v boj pa so se pognali večinoma zaradi želje stranke ali pa so videli v kampanji priložnost, da promovirajo sebe ali svoje delo. Treba jim je priznati, da so se v predvolilnih dejavnostih vendarle dobro držali, kajti konkurirali so poslancu, ki ima za seboj že dva mandata in je v vrhu ene najmočnejših strank v državi. Tak boj se že v začetku zdi izgubljen, saj so mu retorično lahko pari-rali, niso pa se mu mogli enakovredno postaviti ob bok po izkušnjah, saj so bili mnogi popolni začetniki V politiki, razen Benjamina Henigmana, ki je preživel že dva poslanska mandata. A tudi on se tako kot večina, razen morda Andreje Škrabec iz Zares ali Irme Grbec iz SD, ni želel direktno spopasti s Tankom ali mu karkoli nasprotnega dokazovati. A tudi Tanko se ni želel izpostavljati in ni napadal protikandidatov. Sam je namreč moral tudi zbrati precejšen odstotek glasov, prav tako pa prihaja iz stranke, ki je bila 4 leta na oblasti in je lahko kvečjemu zavračala očitke opozicije, ne pa napadala. Volitve v Sloveniji lahko gledamo le kot boj, katera opcija se bo udarila z drugo, ker imamo proporcionalni sistem in ni pomembno, kateremu kandidatu oddamo svoj glas. Gotovo bi si želeli, da našo regijo zastopa več poslancev, a stranke nimajo zadosti moči v volilni enoti, zato so se glasovi spet porazdelili le med Tanka in Vebra. Javno smo ju lahko večkrat slišali, da drug drugemu očitata, kako ne glasujeta za kočevsko - ribniško regijo. Tanku del javnosti tudi zameri, da je preveč pokoren svoji stranki oz. njenemu šefu, Vebru pa se večkrat pripisuje samozadostnost. Čeprav je Ribnica ponovno odločno rekla DA Slovenski demokratski stranki in Kočevje Socialnim demokratom, je razmerje sil na vrhu države vendarle predrugačeno. Nezadovoljstvo nad Janševo vlado, kot ga je bilo čutiti v ostalem slovenskem prostoru, je bilo prisotno tudi na Ribniškem, a sodeč po 48,46%, kolikor jih je pri nas dobila SDS, je bilo v manjšini. Govori se, da je LDS pred štirimi leti odletela zavoljo arogance, SDS pa se je v minulem mandatu očitalo izključevanje javnosti in ostalih strank. Volivci, ki predstavljajo pomembno zlato sredino volilnega telesa, se že leta odločajo premišljeno. Gre za največjo kategorijo ljudi, ki niso politični agitatorji, ne člani kake stranke, ampak gledajo usodo Slovenije v celoti. Pripravljeni so kaznovati vsakogar, ki ne upošteva volje naroda, in menjati oblast, kakor se jim tisto volilno leto zazdi. So tehtnice, ki vagajo in se odločajo v zadnjem trenutku. Kiks SDS naj bi bil, da se je dolgo pred volitvami bahala z visoko razliko, ki jo bo pridobila pred SD, levi trojček pa naj bi kiksnil, ko je v zadnjem tednu v orbito plasiral Jankoviča kot morebitnega novega mandatarja ter že slavil zmago. Sredinski volivci so strankama pristrigli krila, čeprav vedo, da bo delo vlade in parlamenta težje zaradi majhne razlike med opcijama, a so očitno želeli uravnotežiti politično moč. Urednica Po novem se bo za Ribnico zavzemal le en poslanec, saj je bilo v volilni enoti 4 - Ljubljana Bežigrad, ki jo imenujejo 'cona smrti', težko konkurirati. V njej so namreč kandidirali od predsednika Zares Gregorja Golobiča do predsednika SDS Janeza Janše ter Igorja Lukšiča, SD. Regijsko nas bo poleg Tanka (3. mandat) zastopal še Janko Veber (4. mandat), medtem ko bivši poslanec Janez Drobnič ni imel možnosti za uspeh, ker se je potegoval na listi KDS, ki ni vstopila v parlament^Oba okraja sta največ glasov podelila trem strankam: SDS, SD in Zares. Ribniški volilni okraj je kot drugo najmočnejšo strankarsko listo določil SD z 18.61%, tretjo pa Zares z 9,21%. Slabo se je odrezala SLS, ki je v tradicionalno podeželskem okolju, kot je ribniški volilni okraj, pobrala manj glasov kot v Kočevju in to za več kot polovico! Le 221 ljudi jo je volilo, tako da je sploh ne bi poslali v parlament. SLS so prehiteli celo slovenski nacionalisti. Bolje jo je odnesla Nova Slovenija z 268 glasovi, in Desus, ki si je uspel priboriti 5,72% vseh glasov. JOŽE TANKO, poslanec SDS V ribniškem okraju ste dosegli zelo visok odstotek glasov, skorajda polovico vseh, ki so prišli na volišča. Ste pričakovali, da bo tako visok? Pričakoval sem dober rezultat, podobnega kot na prejšnjih volitvah. Priznam, da sem vesel tako velike podpore volivk in volivcev v našem okraju. Potrudil se bom, da bom program, ki je zelo konkreten, uresničil kar v največji meri. Kaj mislite, da je vplivalo na to, da so ljudje v našem okraju ponovno množično volili SDS, medtem ko državno povprečje kaže drugačno sliko; zmagala je SD. Je to, kar pravijo nekateri, trdnjava SDS, tako kot Grosuplje? SDS so množično volili tudi drugod, saj smo zmagali kar v petih volilnih enotah, le v treh je zmagala SD. Dobili smo tudi več glasov kot na prejšnjih volitvah. Vsakič znova se borimo za podporo in vesel sem, da smo konkurenčni tako z rezultati dela kot tudi s programom za prihodnji mandat. Vaš zaveznik NSi je izpadel iz parlamenta, SLS pa je na občinski ravni bolj potegnila z levico kot z vami. Kdo torej najprej v Sloveniji, nato pa še v Ribnici, vsaj ideološko sestavlja desnico? M/ smo sredinska stranka in smo pripravljeni sodelovati z vsemi na lokalnem in državnem nivoju. Ne izključujemo nikogar in svojega ravnanja ne bomo spreminjali, ne na lokalni in ne na državni ravni. Mnogi pravijo, da jih je presenetila stranka Zares, ki je kot nova dobila v našem okraju enak delež kot na državnem nivoju. Nekateri zato upajo, da je znanilec sprememb tudi za Ribnico, ki od osamosvojitve sem ni volila levice. Je tudi vas tak visok rezultat presenetil in čemu ga pripisujete? Stranka Zares ni presenetila, dobila je manj, kot so pričakovali. Sploh v Ribnici. Težko pa stari politični obrazi, kot so Golobič, Biščak, Gantar, Lahovnik, Oražmova, Širca, Trofenik ... prinesejo nekaj novega. So bolj obet za povratek na stara pota. SD je prišla na drugo mesto, takoj za SDS - se je levica v ribniškem okraju zbudila? Veliko so k temu pripomogle notranje težave NSi tik pred volitvami. Če tega ne bi bilo, bi bili rezultati drugačni. Kaj lahko od starega/novega poslanca ta regija pričakuje v prihodnje? V katere projekte boste zagrizli? V vse tiste, ki jih je stranka pripravila za naslednji mandat. Še posebej pa v tiste, ki sem jih predstavil v svojem programu in so za naš okraj še posebnega pomena. To pa so infrastrukturni projekti, programi s področja zdravstva in sociale. Pričakujem, da bomo uspeli tudi s centrom domače in umetnostne obrti in da bodo ustanovljene tudi pokrajine. Sicer pa upam, da se bo nova koalicija srčno borila proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Bo vajino sodelovanje z Jankom Vebrom bolj zgledno? Doslej nista potrjevala niti istih razlogov in drug drugemu očitata, da se ne borita dovolj za svojo lastno ribniško - kočevsko regijo. Sam sem se v obeh preteklih mandatih zelo potrudil za projekte, ki so pomembni za naše okolje. Vse najpomembnejše sem tudi predlagal - priključek na avtocesto na Škofljici, obvoznice Ribnice, Velikih Lašč, Sodražice in Travnika, tretji pas Pijava Gorica - Turjak, obnove številnih cestnih odsekov in umestitev 3.A razvojne osi v razvojne programe. Prav tako sem predlagal tudi obnovo železniške proge Grosuplje - Kočevje, ki se že izvaja, in navezavo te proge na Črnomelj. Glasovanja o predlogih so preverljiva, Veber jih je podprl zelo malo, k proračunoma 2008 in 2009 prav nobenega. Predlagal sem tudi, da bi se Ribnica in Kočevje razvijala kot somestje, podobno kot Brežice, Krško in Sevnica, pa kolega tega ni podprl. Ni podprl tudi predloga pokrajinske zakonodaje, alternative pa njihova poslanska skupina ni predlagala. Je pa težko kogarkoli prisiliti, da bi glasoval proti svoji vesti. Alenka Pahuue 4 Rešeto VOLILNA PRESENEČENJA? Komentarji ribniških poslanskih kandidatov Irma Grbec, SD (18,61%) Naš cilj je bil doseči 15 odstotkov in smo zelo zadovoljni, da smo ga celo presegli in naš delež znaša 18,60% glasov. Splošni rezultat je bil pričakovan, ker je Jože Tanko zelo močan v ribniških krajih, mi smo pa vseeno presenečeni, da smo se uvrstili takoj za SDS in smo izid iz prejšnjih volitev popravili za 5%. Že na zadnjih lokalnih volitvah smo bili poleg SDS edini, ki nam je uspelo povečati število mest v občinskem svetu. Presenečenje pa se mi vendarle zdita NSI in SLS, ki sta na primer v občinskem svetu močni stranki, a zdaj nista bili uspešni. Tudi Zares je presenečenje, glede na to, da do zadnjega niso imeli kandidata in je sploh nova stranka v političnem prostoru. Andreja Škrabec, ZARES (9,21%) Ekstremno sem navdušena, to je naša velika zmaga, saj je Zares edina stranka, ki je tudi v ribniškem volilnem okraju dosegla enako raven kot v državi. Za našo stranko je to totalna zmaga na območju Ribnice in morda prvi znak, da je Ribnica v prihodnosti pripravljena na spremembe. Presenečena sem, da ima SDS tu še vedno tako veliko večino, izidi ostalih strank pa so bili pričakovani. Ivan Šega, DESUS (5,72%) Z neizvolitvijo kandidata stranke, ki se bori za socialno državo in boljše ekonomsko stanje populacije z nizkimi dohodki in mnogimi boleznimi, so prevzeli občani te doline veliko odgovornost za reševanje eksistenčnih in socialnih zadev. Nič jim ne bo pomagala kritika zaradi morebitnega neposluha vlade za njihove potrebe. Z volitvami so vlak zamudili. Prav tako morajo občani prevzeti nase odgovornost, da so z neizvolitvijo kandidata osiromašili kraj vsaj za enega poslanca, ki bi se v parlamentu sam ali z drugim in edinim poslancem tega kraja, zavzemal za dobrobit te doline. Preseneča pa me disciplinirana enotnost SD, da so zbrali tolikšno število glasov. Anica Benčina, NSI (3,70%) Rezultat je bil pričakovan, ker je glasove odnesla nova stranka KDS, ki so jo ljudje zamenjevali z Novo Slovenijo in je zato dobila več glasov. Presenetljivo se mi zdi, da je povsem nova stranka Zares dobila toliko glasov, ker tu sploh še ni bila formirana. Očitno se da ljudi prepričati in podkupiti z besedami, s poštenim delom pa je to že težje dokazati. Povsem zasluženo je pri nas zmagala SDS, presenetljivo dosti pa je dobil Desus ter tudi Slovenska nacionalna stranka. Posebnega razočaranja pa ne doživljam, ker je to realna slika in bo prihodnost pokazala, ali je bila ta odločitev pravilna ali ne. Benjamin Henigman, SLS+SMS (3,05%) Nimam posebnega komentarja. Rad bi se le zahvalil za glasove volivcev. Janez Drobnič, KDS (1,40%) Sodb o tem, ali gre za moj politični zaton, ne dajem. Nimam več poslanskega mandata, ker mi ljudje niso dali zaupanja, kljub temu, da sem kot poslanec največ naredil za Ribniško dolino: dva domova za ostarele in bivalne enote VDC. Verjamem, da je KDS prava stranka in bo treba na njej delati dolgoročno. Je tudi edina prava desna stranka, ker sta drugače v Sloveniji le levica in navidezna desnica. Zaposlitev si bom čim prej poiskal, ker nisem špekulant in ne bom po nepotrebnem izkoriščal nadomestila za poslansko plačo. Kako sta izbirala volilna okraja Ribnica in Kočevje? Preglejmo liste in neuradne podatke - ti bodo namreč uradni šele 29. septembra, ko bo časopis izšel. STRANKA DESUS RIBNICA (število glasov) 413 KOČEVJE (število glasov) 384 KDS 101 15 LDS 163 437 LIPA 86 72 LZČPV 24 19 LPR 15 6 NSI 268 135 SDS 3.500 (48.46%) 1.550(17.48%) SLS+SMS 221 563 SNS 365 437 SD 1.344(18.61%) 4,158 (46.89%) SSN 19 39 ZARES 665 (9.21%) 1.007 (11.36%) ZP 19 6 ZELENI 19 29 lEšem Gledano v celoti smo bili v ribniškem volilnem kraju še vedno dosti pridni volivci, saj smo presegli poprečen prag volilne udeležbe, medtem ko ga Kočevje ni. Kljub vsemu pa ni zanemarljivo dejstvo, da smo v celi 4. volilni enoti Ljubljana Bežigrad med tremi okraji z najnižjo volilno udeležbo: 63,87%. Poprečje v državi je bilo namreč 62,16%, v omenjeni enoti pa 66,34%, saj je volil velik del Ljubljane, ki naj bi ga za volitve motiviral sam ljubljanski župan. Na teh parlamentarnih volitvah se je ponovno pokazalo, da nas upravičeno štejejo med največje podporno okolje Slovenske demokratske stranke, saj jo je volilo 48,48% ljudi (v državi je dobila skoraj 20% manj), Kočevje pa je tradicionalno socialdemokratsko s 46,85% (skoraj 17% več kot v državi). Komentarje in podatke zbrala A.Pahuue 5 oaisanž*! i>ii<>yv<> :'><>«■ IkO PEVKO V Prifarce, kot jim skrajšano rečemo, smo verjeli takoj, ko smo izvedeli, da se odpravljajo v Maribor. Takšna vrhunska etnozasedba in potem še pesem, ki se poje v enem najbolj specifičnih narečij v Sloveniji, morata biti usodna kombinacija. Prifarskim muzikantom, avtorju Žigi Bižalu in Gregorju Forjaniču, ki je pesem priredil za orkester, je prinesla absolutno zmago na narečni popevki. Koliko je doprinesel tudi naš Medard, ki se je na odru ponašal z zdomarsko krošnjo? Veliko ... Pogovarjali smo se sicer z vodjo skupine Martinom Marinčem, a so odgovori prispevek kar večjega dela skupine. Kostelsko - ribniška naveza se na prvi hip zdi, kot da je porojena naključno, a verjetno zadaj tiči kup povsem smiselnih razlogov: če bi vam vsilili prvega, je kar nekaj Kostelcev po rodu ali po poroki povezanih z Ribnico; drugi razlog bi pa morda bil ta, da sta obe narečji v slovenskem prostoru prav posebni. Kastelci in Ribničani smo povezani že stoletja, namreč že sredi 15 st. so dobili Kostelci, Kočevarji in Ribničani dovoljenje (cesarski patent iz leta 1492 )za svobodno trgovino po Avstro ogrski monarhiji z lastnimi proizvodi. Kostelci in Kočevarji so prodajali slaščice in pekli kostanj, Ribničani pa so prodajali izdelke suhe robe. Vsem je to pomenilo dodatni zaslužek. Kako so ga “zapravili “ ali izkoristili, pa je že drugo vprašanje. Tako da so vezi med Kostelci in Rbničani dolge že več stoletij, prav tako so se tudi družili in ženili, to počno tudi danes. Oboji pa veljamo za vesele in družabne ljudi. Kako je sploh prišlo do pesmi v ribniškem govoru? Že dalj časa se poznamo z avtorjem pesmi LEPU JE BUJ Žigo Bižalom, še posebej z njegovim očetom Dušanom, ki je za Prifarske muzikante napisal že kar nekaj besedil. S pesmijo Zdumar pa je pred leti v duetu z Milanom Hribarjem tudi nastopil na popevki Vesela jesen. Pošteno povejte - a ste se Kostelci in Ribničani sploh razumeli, ko ste govorili vsak po svoje? Kljub temu da smo po kilometrih relativno blizu, se naša govora močno razlikujeta. Prav pošteno smo se morali potruditi, da smo se naučili izgovarjati po “ribnško", še posebej naš solo pevec Mitja Ferenc. V veliko pomoč pri besedilu in izgovorjavi nam je bil Pavel Hočevar, naš stari znanec, in seveda Medard, ki je z svojo krošnjo veliko pripomogel k naši zmagi na Festivalu narečnih popevk v Mariboru. Vaš župan in kolega je dejal, da Prifarci jemljete samo najboljše in zato ste nam ‘vzeli’ tudi Medarda. A je bil morda naš tipični Ribničan v mislih že takrat, ko se je pesem pisalo, ali pa kasneje, ko se je scensko zgodbo dograjevalo? Nam zaupate tudi, kako so Štajerci sprejeli Medarda? Je kdo poskusil nositi krošnjo? Danes ni dovolj, če na odru samo poješ in igraš, zelo je pomemben tudi sam scenski nastop. Prifarci nismo več rosno mladi, in nismo primerni za kakšne plesne akrobacije, zato smo začeli razmišljati o scenskem nastopu, ki bi nam najbolj ustrezal.Tako je padla ideja na eni izmed vaj, da povabimo k sodelovanju vašega “Ribničana “. Bil je zadetek v polno. Brez lažne hvale je Medard odigral ključno vlogo pri izgovorjavi besedila pesmi, še posebej pa pri postavitvi samega scenarija nastopa, ko se je s krošnjo pojavil na odru. Štajerci so glasovali za našo pesem in je bila tudi izbrana za pesem tedna na mariborskem radiu. Bilo je tudi malo nevoščljivosti, saj niso pričakovali, da jim bomo Prifarci že drugič na domačem terenu odnesli zmago izpred nosa. Krošnje pa jim Medard ni zaupal v “nošnjo", ker je potrebno tudi nekaj veščine, da jo oprtaš in nosiš. ‘Lepu je blu’ govori o spominih na preteklost. Ko vam je avtor pesmi prvič razložil besedilo, je najverjetneje tudi povedal, zakaj je želel nostalgično obuditi čas, ki ga več ni. Nam poveste nekaj najlepših verzov v pesmi? ftešero s SMEH TJA, KAMOR SODI - V RIBNICO! Prva stand up komedija na naših tleh Pošaliti se na svoj račun, na račun naše doline in naše govorice, ni kar tako. Predstaviti vse to še na pravi način, da je tudi ljudem, ki jim to predstavljaš, smešno in nadvse ljubo, ma, kaj ljubo, noro dobro - da se do solz nasmejiš, pa je že prava mala umetnost. In to umetnost sta nam 29. avgusta v ribniškem Gradu predstavili dve domačinki - Ribničanki, začetnica v stand up komediji Sara Horžen, ter Lucija Čirovič, kraljica slovenske stand up komedije, kot seje drži odlični sloves dobre komičarke. Zdumarsku srcje je kukr ena ptica Zastavica, k’ kar zgine za en cajt pa vrne se žje spet nazaj, zdumarsku srcje je polnu lajph pajsm' in vesjalja, včash pa je žalostnu, želi damu...., včash pa je ... Je bila zmaga na narečni popevki sladka tudi za etnoskupino, ki velja v slovenskem prostoru za vrhunsko? Bili ste absolutni zmagovalec. Ali lahko naziv absolutnega zmagovalca narečne popevke še kako boljše unovčite, glede na to, da ste že zelo uveljavljeni? Če že sodeluješ na festivalu, ki je “tekmovalnega značaja", je vsekakor želja vsake skupine, da zmaga. Vsekakor se zanimanje medijev (tv, časopisi...) kot tudi naročnikov naših nastopov, koncertov povečuje ob zmagi, to je povsem normalno. Zasedba se je malce prenovila. Je bilo težavno zapolniti mesta z novimi obrazi ali pa slovenski trg nudi dovolj glasbenikov, ki bi obvladali zvrst vaše glasbe? Članstvo v naši skupini se menja od vsega začetka delovanja, lahko rečem od leta 1993. Predvsem zaradi napredovanja skupine v glasbenem smislu, zaradi novih obvez , npr. vaje, nastopi, note, odsotnost od doma, potovanja, Evropa, Amerika ... hude žene... Kar težko je najti dobre glasbenike, predvsem za igranje na tamburice, in hkrati še dobre pevce, kajti naša skupina je prepoznavna po večglasnem petju. Koliko možnosti vam slovenski glasbeni prostor nudi za nastope? Etnoglasba je specifična, tudi precej promocijska za državo, in ni čudno, da vas vabijo na razne reprezentančne nastope. Kateri so bili bolj odmevni? Nastopamo zunaj in noter, če dež ne pada, malo za šalo malo zares. G/asba nas je popeljala po celi Evropi, kjer smo promovirali našo državo (Italija, Nemčija, Danska, v Rusiji smo zastopali našo TV na EBU festivalu ...) in tudi čez lužo v Ameriki smo leta 2000 igrali in prepevali našim rojakom v številnih državah. Skratka, s tamburicami smo videli in spoznali veliko sveta, brez glasbe najverjetneje ne bi videli in spoznali različnih ljudi doma in po svetu. Decembra vas bo gostil Cankarjev dom in to kar dvakrat. Bo to krona vašega letošnjega koncertnega programa? Letos skupina praznuje 15 - letnico glasbenega ustvarjanja, ki temelji predvsem na igranju priredb ljudskih pesmi različnih slovenskih pokrajin, zimzelenih melodij in, seveda, avtorskih pesmi, s katerimi tudi sodelujemo na različnih festivalih. Priredbe so za napisali različni avtorji - od žal že pokojnega Bojana Adamiča in Milana Ferleža, veliko pa postorimo kar sami, saj je kar nekaj pesmi za nas priredil naš član skupine Toni Obranovič (Mlinarca itd.). Zmagovalno pesem Festivala narečnih popevk Maribor 2008 “Lepu je blu" pa je za Big bend RTV SLO priredil Grega Forjanič. V Cankarjevem domu bomo nastopili v torek, 2. in v sredo 10. decembra ob 20. uri, v Linhartovi dvorani. Naša gosta bosta Nuša Derenda in Andraž Hribar, s katerima smo posneli kar nekaj pesmi. Vabljeni na naš koncert, karte so že v prodaji preko “spleta” CD. Pripravljamo tudi našo sedmo CD - ploščo, ki bo zagledala luč sveta konec leta. Na njej bodo predvsem avtorske pesmi. Vsem, ki so glasovali za našo pesem, se iskreno zahvaljujemo. Alenka Pahulje Foto Filip Pesek Nabiti avditorij ribniškega Gradu je v imenu Miklove hiše najprej pozdravila vodja TIC Ribnica Vesna Savič, ki je bila navdušena nad številno publiko. Napovedala je »večer smeha v družbi dveh odličnih dam, ena je mlada, druga še bolj. Ena prihaja z Brega, je blond in je fejst punca - Sara Horžen,« je tudi vodja TIC hudomušno napovedala prvo stand up komedijo v Ribnici nasploh in premierni nastop domačinke Sare pred domačo publiko. Sara se je na pretanjen način pošalila iz svojega imena, svojega nosa, predvsem pa tudi iz ribniščine in iz več načinov ribniške govorice. Tega marsikdo sploh ni vedel, in nam je Sara skozi smeh odkrivala male skrivnosti. Pa nove - stare športne panoge ribniških starih mam tudi ni pozabila (to je panoga ‘katera je bolj bolna', seveda, zmaga tista, ki dlje živi). Smeha je bilo zares veliko, če bi rekli polno skledo, bi bilo premalo. Vse je še nadaljevala in stopnjevala kraljica stand up komedije Lucija Čirovič, ki ima kar dva mehka, c-ja namreč v svojem priimku, kar rada pove in je tega sploh ni sram. Lucija nam je tudi razložila, kaj stand up komedija je in zakaj se izraz v celoti ne prevaja v slovenščino. »Stand up comedy ima nekako dobesedni prevod ‘Vstani in povej'. Mi bi bili torej nekakšni stoječi komiki. Kar pa seveda ni dober izraz. Tako smo se odločili, da prvi del izraza pustimo, kot je, drugi del pa prevedemo in tako je nastala stand up komedija. Kaj sploh potrebujemo za dobro stand up komedijo? Hja, najprej en dober mikrofon - saj brez njega te nihče ne sliši, sploh na tako velikem prostoru, kot je tale naš Grad. Potem oder, da se vidimo ter seveda stand up komika, ki pripoveduje svoje zgodbe, stališča, anekdote in karkoli se mu zdi smešno. Toda če ne bi bilo še enega ključnega faktorja, torej občinstva, ki te pripovedi sprejema in se jim smeji, bi to bila še vedno le partizanska komemoracija,« je na kratko in na čisto vsem razumljiv način razložila. Seveda pa ne gre brez pretanjenega avtorskega humorja, ki je za vsakega komika specifičen. Lucija nas je v več kot uro dolgi predstavi zabavala na vse mogoče načine in o vsem mogočem, o Fati, ki ona to ni, ampak je to le ena izmed njenih vlog, o zadevanju, najstniških vragolijah, pa o njej sami, njenih telesnih značilnostih, pa o bratu in domačih, ljudeh, ki znajo in ne znajo pripovedovati šale, ter o televiziji, ki poneumlja, o dopustu in vožnji do tja, o hrvaškem in našem tunelu, pa o športu, ki ga ne mara, a vseeno ve, da je dobro migati, zato že dva meseca hodi na fitnes, »ja, in še zdaj nisem prišla do tja«, ter tako zopet nasmejala zbrane Ribničane, ki smo ponosni na svojo Lucijo, aktivno na najrazličnejših področjih in krajih. čisto poln ribniški Grad je z navdušenjem in zares željan dogajanj v Ribnici z veseljem prisluhnil Sarinim in Lucijinim anekdotam ter njunemu humorju, po katerem smo sicer Ribničani znani, a le malokdo zna tako nasmejati ljudi, kot sta jih na prelep in topel večer Sara in Lucija. Prisluhnila, fotografirala in noro uživala ZDENKA Mihelič Isšsro 7 viv//X e >■ r%j ■" ■<><■ Z BREZPLAČNO DOBILI ŠPORTNO POVRŠINO V BIVŠI KASARNI Rešen stadion v Kasarni, Ideal pa čaka najugodnejšega ponudnika Ob podpisu pogodbe in veselje župana in ministra po njej. Po dobrih 17 letih nam je Ministrstvo za obrambo brezplačno predalo 5, 2 ha površine na območju bivše Kasarne. Stadion, zelenica, bližnji spremni objekt, dvorišče, poslovna stavba in bližnja igrišča v izmeri 3, 4 ha predstavljajo športni del, ostalo pa je pripadajoča infrastruktura. Občina si je še posebej prizadevala, da bi do tega dolgo pričakovanega dejanja prišlo še v času pred volitvami, tako daje bila slovesna predaja oz. podpis pogodbe o brezplačnem prenosu 5. septembra v sejni sobi Športnega centra, prišel pa je kar sam minister Karl Erjavec. Hudomušno se je pozanimal, ali je v pogodbi antikorupcijska klavzula, saj je bil v Ribnici ravno v času, ko so ga novinarji vsepovsod čakali, da bi odgovarjal le na vprašanja v zvezi ^ s Patrio. Dotaknil se je tudi predvolilnega časa in županu, podžupanu ter poslancu Jožetu Tanku, vsi SDS, dejal: »Če boste hoteli sestavljati vlado, boste morali z mano pazljivo ravnati.« Župan Jože Levstek je v kasnejšem nagovoru povedal, da je bilo za tak prenos potrebno veliko angažiranje Občine, da so ministrstvu dokazali, da obstoječa športna infrastruktura lahko v Ribnici dvigne kakovost bivanja. Želi si neko širše soglasje lokalne skupnosti o tem, kaj naj bi se na teh površinah dogajalo, v bistvu pa naj bi bile namenjene športnemu parku. Obrambno ministrstvo do njih ni imela nobenega apetita in so v strategiji upravljanja z nepremičninami določeni kot ‘neperspektivni za slovensko vojsko'. Ministrstvo ima tudi drugače povsem urejene nepremičninske odnose z Občino, je povedal Erjavec, in ima odprtih le še nekaj vprašanj: 17 vojaških stanovanj in center Ideal. Zanj je bila nedavno opravljena cenitev, a za 1,4 mio evrov vreden objekt se Občina ne bo potegovala in bo šel na razpis. V Idealu ima Občina 24%, kar znese 323.000 evrov, ki jih bo namenila za izgradnjo ali obnovo ostalih kulturnih objektov. Kultura naj bi se prenesla v območje TVD Partizana, a ta je še vedno v lasti Športne unije, ki pa po zadnjih podatkih ni zainteresirana za brezplačen prenos. Ideal naj bi bil tako dokončno izgubljen, vendar se upa na investitorja, ki bi znal prisluhniti okolju in pripeljati vsebino, ki bi obogatila mestno središče, saj ima ta objekt eno najugodnejših leg. Zanjo so se doslej večinoma zanimali trgovci. Če se bo že delalo plan za ureditev pridobljenega športnega kompleksa v Kasarni, bi morala Občina razmisliti tudi o urejanju stadiona na Mlaki, ki ima zelo ugodno lego in se je na njem še pred odhodom jugoslovanske vojske odvijala vsa šoloobvezna športna dejavnost. Zdaj se je ta stadion precej zarasel, na njem pa praviloma vadijo kinologi ali vodniki psov. Ob Bistrici bi se lahko naredila povezovalna pot s šolo oz. centrom ter se tako vzpostavil še en športni park. Tekst in foto ALENKA PAHUUE RAKITNISKI LESOJ MED NOMINIRANCI ZA POSAVSKO -DOLENJSKO GAZELO Gazelo je sicer ponovno osvojil trebanjski REM, zlato gazelo pa bodo podeljevali 22. oktobra Lesoj d.o.o. je trenutno v Ribniški dolini najbolj znan po tem, da namerava graditi veliko betonsko halo, za kar je že posekal precejšnjo gozdno površino ob poti v Grčarice. To sproža polemike tudi v občinskem svetu, saj novi prostorski akt ne dovoljuje tako drastičnih posegov izven strnjenih naselij, a lastnik podjetja se je znašel v poslovni zagati, ker je dobil ogromen posel - zmagal je na razpisu za dostavo lesnih sekancev za ljubljansko toplarno, zato potrebuje halo za skladiščenje lesa. Mnogi investitorji na našem koncu so morali zaradi starih planskih aktov upočasniti razvoj, a se tudi pri načrtovanju novega ne morejo dogovoriti s projektanti, kje bi se lahko ustrezno širili, da bi bilo to dobro za njihovo proizvodnjo, pa po drugi strani ne bi imelo bremenilnega vpliva na okolje ali videz krajine. 8 Lesoj, ki ga vodi Jože Oražem, se je letošnjo jesen znašel med tremi letošnjimi nominiranci za posavsko - dolenjsko gazelo, ker je lani prodal za 3,2 milijona evra, indeks rasti čistih prihodkov od prodaje v zadnjih petih letih pa je 458. 12. septembra je sicer ni dobil, ampak je pripadla REM-u iz Trebnjega - lani je prodal več kot šest tisoč kontejnerjev (za 23 milijonov evrov), indeks rasti pa je bil 1025. Kot regijski zmagovalec se bo 22. oktobra v Ljubljani potegoval za zlato gazelo, najbolj hitro rastoče podjetje v državi. Projekt teče že sedem let in na lestvici so se že večkrat znašli podjetni Ribničani, zadnja tri leta pa izbor gazel vodi časopisna hiša Dnevnik. Tekst in foto A. PAHUUE Heše d NOV ŠOLSKI KOMBI ZA PREVOZ 40 OTROK Ribniška šola se internacionalizira - po Kitajcih še Luksemburžani Po 12 letih je bilo potrebno šolski kombi zamenjati z novim, saj je dopolnil starost zakonske omejitve. 23.000 evrov je bilo potrebnih, da ima ribniška osnovna šola novega, plačali pa sta ga sorazmerno tako šola kot občina, ki na ta način skrbi za prevoz učencev iz naselij, ki so ogrožena zaradi medvedov. Nov kombi vozi na relacijah Otavice, Makoše, Lipovec, Dolenja vas, Blate, prevaža pa tudi prvošolčke v smeri Prigorica - Dolenja vas. Dnevno vsega skupaj 40 otrok. Ravnatelj Franc Ivanec si želi še novih investicij, čeprav so lani posodobili kemijski laboratorij, letos pa poleg novega kombija zamenjali še okna v osmih učilnicah na stari meščanski šoli. Do prihodnjih počitnic naj bi bila obnovljena vsa okna na omenjeni šoli, na novi, ki bo stara 40 let, pa bo treba menjati parket in opremiti učilnici za likovni pouk in računalništvo. Podružnična šola Dolenja vas je po lanskem neurju obnovljena, šola v Sušju pa bi rabila novo streho in asfalt pred šolo. Ribniška matična šola se bo bolj ukvarjala z urejanjem igrišč, čakajo pa tudi na ograjo ob glavni cesti proti Ljubljani. Investicije so potrebne, ne glede na to, da se je jeseni vpisalo le 835 otrok (leto poprej 869) in je padec zaznati na vseh treh šolah. V Ribnici bosta prvič samo dva prva oddelka! A se šola internacionalizira: če se je lani vpisala Kitajka, se je letos kar 6 otrok iz Luksemburga: 2 v 6. r, po eden v 7. in 8. in eden v 1. r., najmlajša pa bo delala družbo sošolcem v Dolenji vasi, Kombi naj bi srečno vozil z božjim blagoslovom, eno kratko vožnjo OKROG ŠOLE PA je UČITEUEM DOVOLIL TUDI RAVNATEU. DA BI IZKUSILI TO NOVO PRIDOBITEV. NA SREČNO POT STA JO POSPREMILA TUDI ŽUPAN IN POSLANEC JOŽE Tanko, ki je sprožil novelo, po kateri ministrstvo za šolstvo 100-pro- CENTNO FINANCIRA PREVOZ OTROK S PODROČIJ, OGROŽENIH OD VELIKIH ZVERI. NA fotografiji ravnatelj PREDAJA KUUČE ŠOFERJU KOMBIJA. Irnm K DOGODKU SO BILI POVABUENI TUDI UČITEUI RIBNIŠKE OSNOVNE ŠOLE. ker je tam samo 10 otrok. Slovenščine ne obvladajo, a delno poznajo hrvaščino, tako da bo sporazumevanje lažje. Ravnatelj je zaradi specifične situacije, na katero se bomo morali dolgoročno navaditi tudi Ribničani, saj smo v EU, ministrstvo za šolstvo zaprosil za plačilo 120 - urne strokovne pomoči, ki naj bi jo luksemburškim otrokom nudila profesorica nemščine in francoščine. Gre za družino, ki je idilično hiško v Goriči vasi in naravo našla preko interneta in se počasi že vključujejo med Slovence. Gre jim lažje kot Romom - teh bo letos razrede od 1. do 8. obiskovalo 39, nihče pa se ne bo preizkusil v 9. razredu. Ob prevzemu bila in fotografirala ALENKA PAHUUE Naslednja številka Rešeta izide 29. OKTOBRA. Gradivo ODDAJTE DO 18. OKTOBRA. PETICIJA PROTI NOVEMU OBRATU V PRIGORIŠKEM KAMNOLOMU Prigoričani, ki jih je v podpisovanje peticije povedel Matija Remic, so proti obratu za predelavo gradbenih odpadkov na območju kamnoloma v Prigorici. Tega bi rad čim prej postavil Rigler d.o.o., zato so o tej točki razpravljali tudi občinski svetniki na 6. izredni seji, ki je bila 28. avgusta. Svetniki, ki izhajajo iz Dolenje vasi, so želeli, da se pridobi tudi mnenje krajevne skupnosti in poročilo o izpolnjenih pogojih podjetja iz najemne pogodbe. Po mnenju svetnikov so na izredni seji manjkale tudi informacije o investicijskem načrtu, elaboratu o vplivu na okolje in podatki o stanju izkoriščenosti peskokopa, zato se bo ta tema obravnavala na naslednji seji. Župana je peticija, ki jo je podpisalo 400 prebivalcev KS Dolenja vas, presenetila, ker odločitev še ni padla, predvidoma pa bi dobili tudi odškodnino. AR Rešeto 9 :>i rxj i' ioci 'xri >■ „>ivx<>rxj ni rx»i Prostorski načrt občine Ribnica JAVNI INTERES NAJ PREVLADA NAD PRIVATNIM 0 Prostorski načrt občine Ribnica, ki so ga vse preteklo leto izdelovali v BIROJU ŠTUKATURA Škofljica, je bil sredi januarja letos končno razgrnjen in dan v presojo zainteresiranim. Osebno nisem prizadet zaradi morebitnih pozidav na lastnih parcelah, sem pa močno zainteresiran za bodoči urbanistični razvoj, ki bi zagotavljal smiselno pozidavo posameznega predela, še bolj pa omogočal javni interes pri načrtovanju prometne strukture. Brez dobrega poznavanja prometnih tokov v kraju in med posameznimi naselji si ne znam predstavljati dobrih prostorskih rešitev. Konec januarja sta bila dva posveta ribniške strokovne javnosti s predstavniki občine in projektanti. Vse naše sodelovanje v obliki civilne iniciative pa je bilo zelo mučno in nezaželeno. Občinske službe z županom na čelu imajo očitno najrajši, da se tudi v področje, za katerega niso usposobljeni, drugi ne vtikajo, sklicujoč se tudi, da si zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti brezplačnega svetovalca. Da sem opravil svojo državljansko dolžnost, sem na sedmih straneh pripravil svoj pogled na razgrnjeni prostorski načrt in pregledni načrt pripomb in idej na aerofotoposnetku centralnega dela občine. To je bilo dano Občini, ki je predlog posredovala tudi projektantom v Škofljici, sam sem opravil še informativni pogovor z njimi. Svoje pripombe sem posredoval tudi pristojnim na sestanku 4. februarja na sedežu RIKO HIŠE. Sredi junija, ko je bil z veliko zamudo dopolnjen prostorski načrt Občine Ribnica le dan na vpogled, sem v knjigo pripomb napisal, da pri danem gradivu, ki je bilo predstavljeno v približno desetih mapah, pogrešam predvsem načrte iz prejšnje predstavitve, ki so tvorili izhodišče za logično razmišljanje o mejah in vrsti bodočih pozidav. Sama obvozna cesta od Žlebiča do Dolenje vasi je mnogo premalo, da bi komentiral meje pozidav, pa še trasa te ceste je predstavljena v treh variantah. Na ta način predstavljene rešitve so mi izpadle kot risbe, lepo izdelane in v lepih barvah - vse za zameglitev jasnih opredelitev, ki pa ne nudijo utemeljitev na bodoči infrastrukturi (ceste, železnica, energetska preskrba, vodni režim, parki itd.). Če bo Občini ali upravni enoti ta dokument postal osnova za izdajanje gradbenih dovoljenj, se ni treba čuditi, da se bodo morali referenti še naprej odločati za rešitve po svojem preudarku in pozidavah možne koridorje novih prometnic. V posebnih mapah so bile prikazane programske zasnove OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za dele pozidav Ribniška promenada, Merharjeva cesta in Inoterm. Programska zasnova OPPN »Ribniška promenada«, ki opredeljuje pozidavo med Malo Mlako in Kasarno, predvideva izgradnjo nadstandardnih stanovanj praktično do stadiona in na vzhodu vse do ceste v Kasarno. Ne morem razumeti te pozidave, če naj bi bil ta prostor namenjen športu, ker je tam že stadion. Kje so ribniški športni delavci, da to dopuščajo, posebno z vidika bodočega razvoja in povečanega števila prebivalcev? MINISTER ZA RAZVOJ ŽICA TURK NA OBISKU V PODJETJU RIKO HIŠE V podjetju Riko Hiše je bil 5. septembra na delovnem obisku minister za razvoj dr. Žiga Turk. Obisk je opravil znotraj niza svojih obiskov visoko tehnoloških podjetij s področja trajnostnega razvoja. Minister Turk je pohvalil podjetje, ki ne samo odlično dela in se razvija, temveč s svojo tehnologijo, znanjem in inovativnostjo skrbi tudi za prispevek k varovanju okolja. »Vsako podjetje mora pripraviti svojo strategijo, kako bo reagiralo na klimatske spremembe, ni to samo naloga države. Obiskal sem okrog 10 najbolj zanimivih podjetij glede idej, izzivov in inovativnosti. Večina jih sodeluje tudi v svetu za konkurenčnost, za razvoj. Odgovor na klimatske spremembe smo postavili v osrednje področje,« je dejal minister Turk. V okviru obiska v podjetju Riko Hiše, svetovno priznanega proizvajalca lesenih masivnih hiš in prisotnega na španskem, švedskem, angleškem, italijanskem in tudi ruskem ter hrvaškem trgu, Najprej si je minister Turk skupaj z direktorjem Janezom Pucljem ogledal proizvodnjo, nato pa se seznanil z razvojem podjetja ter projekti in načrti v prihodnje. Ministra so zanimale predvsem njihove izkušnje in predlogi državi, kako bi lahko odstranila ovire in dodatno podprla razvoj podjetij, ki v izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe, najdejo tudi svoje poslovne možnosti. Podjetje je izredno pohvalil, saj »je zgled slovenski lesni industriji. je minister povedal, da je les, ki je obnovljiv vir in trajen ponor ogljikovega dioksida, še posebej zanimiv v gradbeništvu in po njegovem mnenju »pomemben predvsem v luči boja s podnebnimi spremembami, ko se nove poslovne priložnosti odpirajo tako na področju trajnostne snovne in energetske rabe lesa kot materiala v gradbeništvu in predelovalnih panogah.« Nadaljeval je: »VSIoveniji moramo poiskati načine, da gozd, ki je med našimi najpomembnejšimi naravnimi viri, izkoriščamo tako, da hkrati ohranjamo njegovo okoljsko funkcijo in maksimiramo dodano vrednost te surovine. Gradbeni sektor pri nas je izredno pomembna gospodarska dejavnost, vendar ima les, glede na naše naravne danosti v tem sektorju, še vedno veliko premajhno vlogo. Les je material, ki ga imamo v izobilju in imamo tradicijo.« Združuje ribniško tradicijo obdelave lesa s sodobnimi tehnologijami, dela pod svojo blagovno znamko z visoko energetsko učinkovitostjo ter skrbi z vrhunskimi oblikovalci za vrhunski dizajn. Kot pika na i pa je pohvalno tudi to, da imamo vrhunsko podjetje izven mesta, tako da ljudje ostanejo tu in imajo možnost zaposlitve na kvalitetnem delovnem mestu.« Minister je bil z obiskom v podjetju, ki je nastalo leta 1997 in ima danes 70 zaposlenih, v glavnem iz Kočevja in Ribnice, nekaj pa se jih vozi tudi iz Ljubljane, več kot zadovoljen. Minister je svoj obisk nadaljeval v podjetju Trimo. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ lEŠB r: JO 16 blokov na Knafljevem trgu pokurilo toliko olja kot 36 blokov Polovico toplote izpuhti v zrak! Star ogrevalni sistem in verjetno tudi nekdaj nedomišljeno ogrevanje sta kriva, da so študije o izrabi toplotne energije v javnih objektih in blokovskih stanovanjskih soseskah pokazale, da se ponekod izpušča v zrak celo 50% pridelane toplote! To vedo tudi stanovalci Knafljevega trga, ki so se dokončno odločili, da pridobijo vse merodajne informacije glede ogrevanja in tudi poiščejo nov vir toplote, če bo to potrebno. Občina namreč še vedno ni pripravila razpisa za koncesionarja, ki bi prevzel ogrevanje dela mesta na biomaso, kotlovnica na Knafljevem trgu pa kliče po čimprejšnji obnovi. Stari objekt prepušča polovico toplotne energije in jo tako več steče v prostor kot po toplotnih ceveh. Izpuhti jo toliko, da bi z lahkoto ogreli cel blok, so ponovno ugotavljali predstavniki soseske, tokrat na pogovoru s tehničnim direktorjem štajerskega podjetja Biomasa d.o.o. Omenjeno podjetje po uspešnosti sodi med 100 savinjs-ko-zasavskih gazel, med zadnjimi projekti pa je bila priključitev stanovanjske soseske v Postojni na sistem daljinskega ogrevanja na biomaso. Alarmanten podatek govori o tem, da je tamkaj 36 blokov pokurilo toliko kurilnega olja v letu dni, kot ga je pri nas 16 blokov, s tem da so strokovnjaki dejali, da se jim je zdelo, kot da ogrevajo ‘kozolec’, ker je energija tako nekontrolirano uhajala. Knafljev trg ima za primerjavo 15.500 kv.m. ogrevalne površine, za katero se porabi 2000 litrov olja na dan, v Postojni pa se je v zastarelem sistemu za 22.500 kv.m. kurilo 2800 litrov olja. David Špeh iz solčavskega podjetja meni, da bi morali za prenovo kotlovnice na Knafljevem trgu pridobiti tudi načelno soglasje Občine, zato se nameravajo ob svojem skorajšnjem obisku sestati tudi z županom, še prej pa preveriti stanje v kotlovnici in primerjati dosedanje stroške. Kolikor je Špehu že do sedaj uspelo videti, bi jo lahko hitro in brez posebnih stroškov usposobili za daljinsko ogrevanje na biomaso. »Objekt bi se sicer zrušil, a toplovodni vodi bi bili dolgi največ 200 metrov, kar bistveno poceni investicijo.« Kurilo naj bi se izključno s sekanci, ki jih ima podjetje na zalogi, po potrebi pa bi v dostavo vključilo še kakega domačega proizvajalca. Tehnični direktorje za zdaj dal le garancijo, da bi se v novem ogrevalnem sistemu energija za porabnike pocenila za najmanj 10%, manj kot bi bilo potrebno investirati, višji bi bil tudi prihranek stanovalcev, a največ do 30%. Vsak blok bi moral kupiti tudi enako toplovodno postajo, ker le na ta način daljinski sistem sinhronizirano deluje, blok pa bi stala od 5. do 6.000 evrov, skupaj z montažo. V zrak bi se sicer spustila večja količina prahu, a manj toplogrednih plinov in žvepla. Prah naj ne bi bil viden, razen ob začetku kurjenja, ko se vidi dim. Evgen Jakšič, ki je začel z organiziranim nastopom soseske in urejanjem njenih temeljnih problemov, je pridobil že več mnenj strokovnjakov in vsa so si podobna tudi s Špehovim: bolje več manjših kotlovnic kot ena predimenzionirana. Občini se tako pri njenem projektu ne hodi v zelje, se ji pa poskuša dopovedati, da časa za rešitev zmanjkuje. Stanovalce je na noge dvignila naraščajoča cena kurilnega olja ter dejstvo, da so lastniki kotlovnice, ki lahko v trenutku preneha delovati in bo treba drago plačati za njeno vzdrževanje. V primeru, da bi Biomasa d.o.o. prevzela stari sistem, bi z lastniki kotlovnice podpisali 25-letno zakupno pogodbo. Prevzeli bi tako kotlovnico kot toplovode, a lastništvo bi še vedno ostalo v rokah lastnikov stanovanj. Podjetje bi potem naredilo nove toplovode iz plastičnih cevi, energija pa bi se po vgraditvi toplotnih postaj odmerjala po števcu. Stanovalci tako ne bi več plačevali pavšala kot ga sedaj, marveč po porabljeni energiji, niti ne bi morali več plačevati poračunov. Vsak objekt bi imel lastno vodo, možne bi bile izključitve posameznikov, stanovalci pa bi imeli v rokah praktično hišno kurilnico, ki bi ji sami določali čas in temperaturo ogrevanja. Glede na zdaj znane podatke in stroške Niko Bracovič iz SPL d.d., ki skrbi za ogrevanje Prijateljevega trga, meni, da bi se investicija povrnila že v 2 do 3 letih. Težave z dragim in neučinkovitim ogrevanjem imajo tudi vse javne stavbe V MESTNEM NASELJU Procedura do novega sistema ogrevanja pa seveda ni kratka in Biomasa d.o.o. Rok Suhadolnik iz Solčave bi lahko zagotovila gretje konec oktobra 2009 le v primeru, da bi bila pogodba podpisana najkasneje do februarja 2009. »Kadar so stanovalci vzeli stvar v roke, je bila zadeva vedno hitro rešena,« ugotavlja David Špeh. Alenka Pahuue Rešeto JAVNI INTERES NAJ PREVLADA NAD PRIVATNIM Glede na probleme, ki se pojavljajo pri sprejemu prostorskega načrta, še posebno pa na napake, ki se pojavljajo na terenu celo v tem času, ko se intenzivno razpravlja o bodočem razvoju, me prihodnost zelo skrbi. Naj vas spomnim samo na nekatere: - Severna servisna cesta je preozka, pre-vijugasta in z neprimernim zaključkom pred Bregom. - Rekonstrukcija Šolske ulice je v rešitvah nesprejemljiva. Križišče pri Žulju bi moralo biti speljano iz ljubljanske smeri proti Ribnici mimo semaforja. Kolodvorska ulica je z novim križiščem skažena in nefunkcionalna. Dodatni prometni pasovi so nepotrebni, potrebni pa so bili le na Merharjev! in Šolski. - Na Trubarjevi ulici seje dovolila gradnja ograj do asfalta celo brez bankin, kot da se morajo pešci mešati z motornim prometom. - Pri Sv. Roku na križišču Bukovške in Sajevške ceste Občina ni znala zagotoviti javnega interesa po dovolj širokem pločniku za pešce, v Otavicah pa je izvedla akcijo podiranja nelegalne gradnje zaradi hudobnega soseda, čeprav ni bil ogrožen javni interes. - Zakaj je preozka Majnikova ulica in ni speljana premočrtno? - Zazidalni načrt Hrastje, ki je bil sprejet pred nekaj leti, je v zasnovi nesprejemljiv. Iz tega prostorskega načrta Strukture ni razvidna njegova odprava. - V zadnjem Rešetu berem o obnovi Marofa. Marof je prostor za prireditve in to premajhen že sedaj. Tak prostor Ribnica rabi. Vsako zgoščevanje bo razmere še poslabšalo. Zaradi povečanja prometa proti Ugarju in njegove varnosti bi bilo nujno prestaviti zid ob Cesti na Ugar za širino pločnika. O samih grajskih hlevih se razpravlja, kot da so vsestransko uporabni. Posvetujte se s strokovnjaki - vizionarji. Ta cela površina bi morala ostati rezervat za razvoj športa in za park, po njem pa tudi sprehajalna pot - promenada. Programska zasnova OPPN Merharjeva cesta. Ne strinjam se, da se v prostor vnaša tudi stanovanjski program. Tudi ni trenutne potrebe, da se ga takoj pozida. Prostor naj bi bil predviden predvsem za potrebe mesta, tudi za bodoči razvoj, ko se bo prebivalstvo povečalo. Ribnica bi se morala odločiti, kam bo dala svoje mestne službe. Menim, daje ta lokacija primerna. Razmisliti mora tudi o parkiriščih v centru, ki se s popuščanjem lastnikom parcel le zmanjšujejo. Pri programski zasnovi za INOTERM, pogrešam predvsem omejitev prostora z novo cesto in prenos javnega prometa izven tovarne. Pri rešitvi bi bilo potrebno dati večjo veljavo južni obvoznici oz. vzporedni cesti, ki poteka od Kasarne za Nemško vasjo, Prigorico in Dolenjo vasjo. Pred sprejemom prostorskega načrta si želim, da bi predvsem Občina kot investitor, ki bo odštela velike denarje za globalni prostorski načrt, kasneje pa še za podrobne načrte, pritegnila domače strokovnjake, da dajo svojo oceno in svoje strinjanje. To se po zadnji razgrnitvi ni zgodilo. Ta privatna iniciativa se želi vključiti le zaradi zagotavljanja javnega interesa, ki naj prevlada nad privatnim, in je edini porok za pravo smer urbanističnega razvoja Ribnice in vse občine. Franc Lesar 7/ ■ ii r ><»■>■ ■ ■ ■>■?->>! x/< e <>«■ > iNi i .■:«>/vinj<> OKTOBRA NA RIBNIŠKEM TRGU GASILSKI DAN! Nove zaposlitvene možnosti V KOČEVJU SE ODPIRA ZASEBNA ŠOLA ZA VARNOSTNO IZOBRAŽEVANJE Letos ustanovljena zasebna šola za varnostno izobraževanje je prva in trenutno še edina v Sloveniji, ki bo oktobra odprla vrata tudi v Kočevju. Program se bo izvajal na Srednji šoli Kočevje, kjer bosta delo s šolo v Ljubljani povezovala predavatelja IgorStošič in Jože Poštrak. Za gasilce pomeni oktober pomemben mesec v koledarskem letu, saj se v tem mesecu še intenzivnejše posvetimo preventivnemu delu na našem širokem področju. Vendar se zavedamo, da brez vaše pomoči ne bi bili tako uspešni. Zato se vam za preteklo obdobje zahvaljujemo za vašo previdnost pri še tako majhnih opravilih oziroma za zglede, ki jih s pravilnimi postopki in previdnostjo dajemo našim najmlajšim. Vsem tistim, ki pa jim kljub vsej previdnosti ni uspelo preprečiti nezgode, oziroma smo jim morali priskočiti na pomoč, pa želimo, da so se iz dogodkov naučili najboljše in bodo v bodoče previdnejši. Letos smo se odločili, da po nekaj letih zopet postavimo na ogled gasilsko tehniko in vam hkrati predstavimo taktiko pri različnih posredovanjih. Predstavili bomo nove metode in sredstva za gašenje začetnih požarov, kar je zanimivo za vsakega člana gospodinjstva. Na obisk smo povabili tudi sosednje enote, tako bo na vpogled tudi nova tehnika, ki jo pričakujemo v naslednjih letih. Prireditev bo potekala na parkirišču pred Miklovo hišo v soboto, 4. oktobra, od 8. pa vse do 16. ure, ko se bo pričela velika parada gasilk, gasilcev in gasilskih vozil, dogodku pa bo takt dajala ribniška godba na pihala. Poskrbeli bomo tudi za najmlajše z likovno delavnico, ki bo potekala čez cel dan pod vodstvom izkušenih pedagoginj. Slovesnost bo tudi na račun novega gasilskega vozila, ki nam je letos že nekajkrat pomagalo ognju pokazati naše izkušene zobe. Zato na odru ne bodo manjkali glavni sponzorji vozila, kakor tudi ne eden glavnih akterjev pri tem projektu, naš župan Jože Levstek. Vsekakor pa ne smete manjkati vi, saj je naše delo v veliki meri namenjeno prav vam, ko vam trenutek neprevidnosti lahko korenito poškoduje vaše premoženje, če že ne zaznamuje življenja. Zato si bomo obisk vsakega posameznika vzeli za velik poklon in priznanje našemu dosedanjemu delu. Z željo, da bi se srečevali le na takih veselih dogodkih, vas iz vrst ribniških gasilcev lepo pozdravljamo! Poveljnik GREGOR VIRANT Družba ČAS-ZASEBNA ŠOLA ZA VARNOSTNO IZOBRAŽEVANJE ima sedež v Ljubljani, v dislociranem objektu Gimnazije Šentvid, na Prušnikovi 74. Izvajala bo program srednjega strokovnega izobraževanja za tehnika varovanja, in sicer v tem in naslednjih šolskih letih izobraževanje za odrasle (izredni študij) in za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, od šolskega leta 2009/2010 pa tudi izobraževanje za mladino (redni študij). Po končanem programu srednjega strokovnega izobraževanja bodo tehniki varovanja usposobljeni za opravljanje zasebno-varnostnih del in nalog, kot so: varovanje oseb (varnostnik telesni stražar - body guard), varovanje ljudi in premoženja, prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, upravljanje z varnostno nadzornim centrom, načrtovanje varnostnih sistemov in izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Dijaki, ki bodo uspešno zaključili izobraževanje za tehnika varovan- ‘_______ ja, bodo usposobljeni za opravi- |\jA janje nalog v zasebno-varnostnih službah in drugih gospodarskih družbah na področju varnosti, pridobili pa si bodo tudi veliko znanj, ki jim bodo omogočala lažji prehod do poklica policista, vojaka slovenske vojske, mestnega oziroma občinskega redarja in do drugih sorodnih poklicev. Izobraževanje za mladino traja štiri leta. POMEMBNO! Nekdo, ki je končal osnovno šolo, lahko varstveno šolo zaključi v 2 letih, tisti, ki pa ima končano poklicno šolo, pa v enem letu. Tako zaključi javno veljavno šolo 5. stopnje in je tehnik varovanja. Vse dodatne informacije so vam na voljo tudi na spletni strani www.varnostno izobrazevanje-cas ali na telefonu 059 036 350 ali 059 036 351 ali E-mail: info-cas@t-2.net in cas-zasebnasola@t-2.net Izobraževanje za odrasle pa lahko, glede na vpisne pogoje in prilagojene izvedbene programe, traja bistveno manj kot štiri leta. V izobraževalni program za tehnika varovanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovnošolsko izobraževanje ali nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih. V izobraževalni prog ram tehnika varovanja za od rasle pa se lahko vpišejo tudi kandidati s končano ali nedokončano srednjo strokovno, poklicno oziroma drugo šolo. Za te kandidate bo šola pripravila skupinske oziroma individualne programe. Izobraževalni program omogoča pridobitev nacio- nalnih poklicnih kvalifikacij: varnostnik nadzornik/ varnostnica nadzornica, operater/operaterka varnostnonadzornega centra in tehnik/tehnica varovanja. Po končani srednji strokovni šoli s pridobljenim nazivom strokovne izobrazbe tehnik varovanja se bo lahko nadaljevalo študij na visokošolskih in univerzitetnih programih, najprimernejše nadaljevanje študija pa bo na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Tehnik varovanja se bo lahko zaposlil v podjetjih, ki imajo licenco za izvajanje zasebnega varovanja oziroma v zasebnovarnostnih službah in v drugih gospodarskih družbah za opravljanje nalog na področju varnosti. Z navedeno izobrazbo pa bo tudi bistveno lažji prehod v poklic policista, redarja, vojaka slovenske vojske in druge poklice formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Doc. dr. Tomaž Čas f Rešeto ČETRTI MOPEDISTICNI POTEP TOKRAT PO ISTRI, CRESU IN KRKU Po Splitu 2005, Budvi in Črni gori 2006, Sarajevu in Mostarju leta 2007 so se ljubitelji motorjev APN 4 podali že na četrti potep s svojimi mopedi. Za tokratno traso so si izbrali slovensko in hrvaško Istro in ju prevozili v slabih petih dneh. Na pot so se odpravili 23. avgusta in se po okrog 900 kilometrih 27. avgusta, vrnili v Dolenje Laze, kjer so svojo avanturo tudi pričeli. Pričakalo jih je vsaj toliko prijateljev in krajanov kot ob odhodu. Sprejeli so jih z glasbo, torto, pozdravil jih je tudi župan, sorodniki udeležencev pa so vse pogostili s sladkimi presenečenji. Pri vodnjaku na otoku Cresu. Mopedisti, zdaj tudi društva ljubiteljev motorjev APN, so se na 5-dnevno pot pripravljali kar nekaj časa, saj je bilo potrebno motorje APN 4 dobro pregledati, pri kakšnem narediti dober servis. Nekateri mopedi so namreč stari že skoraj 40 let. Letos se je ekipa še povečala, pridružil se jim je Toni Knavs, tako da je bilo mopedistov voznikov kar 17, Janez Arko in Aleš Radosavljevič pa sta bila ob vztrajnih jezdecih v spremljevalnem vozilu ter jih oskrbovala s hrano in pijačo, poskrbela sta tudi za rezervne dele, kuhanje, pospravljanje ter tankanje. Ekipo so poleg že omenjenih sestavljali še: Luka Pintar, Tone Dejak, Frenk Lovšin, Igor Šega, Edi Ilc, Rudi Ilc, Uroš Andoljšek, Ivan Šega, Matjaž Petek, Marko Klun, Janez Kljun, Brane Gore, Milan Virant, Jože Dejak, Nino Marolt in Leon Prijatelj. Osem od njih (Marko, Tone, Igor, Matjaž, Frenk, Edi, Rudi, Luka) v tem podvigu vozi že od leta 2005, ostali pa so se jim pridružili naslednja leta, saj so želeli biti člen te velike motoristične in avanturistične družine, ki se tako dobro med seboj razume in zabava. Čeprav je bila letošnja tura krajša kot prejšnja leta, pa zato ni bila nič manj zanimiva. Prvi dan so se iz Dolenjih Lazov podali preko Postojne do Kopra in po prestopu meje do Umaga in vse do Pule, kjer so prespali. Drugi dan so se podali po notranjosti Istre, tretji dan pa jih je pot iz Pule vodila preko Cresa, Lošinja do Krka, kjer so v šilu prespali. Četrti dan s Krka niso kar odšli domov, temveč so vozili preko Bosiljevega,Vinice, Črnomlja, Metlike in Gorjancev do Novega mesta ter še naprej do Kostanjevice na Krki, kjer se je spanje tako zelo prileglo. Zadnji, peti dan jih je čakala le še pot domov v Dolenje Laze. »Seveda ne gre pustiti želodčkov stradati, tako smo si privoščili slastno kosilo v Laščah, od tam pa samo še s polnim gasom proti domu,« je povedal Frenk, ki je že od vsega začetka zraven. Na poti so sicer imeli nekaj težav s sklopkami, zavorami in motorjem, a so vse težave prav hitro odpravili. Tudi z vremenom so imeli kar srečo; prvi dan so sicer malo bežali pred dežjem, sicer je bilo lepo. Ogledali so si Pub z amfiteatrom, mesta, ki so jih prevozili, pa rt Kamenjak, ter otoke Cres, Lošinj in Krk. In kam drugo leto? »Točnega načrta še nimamo izdelanega, toda s skupnimi močmi bomo prišli tudi do ideje, kam in po kateri trasi. Eno pa je že sedaj gotovo - na APN tour 2009 bomo zagotovo šli,« je pripovedoval Frenk. Zdenka Mihelič Foto Franc Lovšin ZBOR ČLANOV AMD Avtomoto društvo Ribnica vabi svoje člane na ZBOR ČLANOV DRUŠTVA, ki bo v petek, 3. oktobra, ob 18. uri, v gostilni Pri Miheliču v Ribnici. Dnevni red bo objavljen na zboru. Vabljeni! Upravni odbor AMD Ribnica, predsednik JOŽE LEBAN RESETQ.RIRNICA SIQL.NET OKTOBER 2008 Datum: NEDEUA, 12. 10. Izhodišče za A in B: Logarska dolina Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 7. oktobra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. A - varianta: Kam: KROFIČKA (2083 m) Zahtevnost: ZAHTEVNA pot Trajanje hoje: 7 ur Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar (informacije: 031/ 560 664) B - varianta: Kam: STRELOVEC (1763 m) Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje hoje: 6 ur Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjana Rozman (informacije: 041/ 847 365) Datum: SOBOTA, 18. 10. Kam: na PALEC (2026 m) in ZELENJAK (2024 m) Izhodišče: Ljubelj (1369 m) Zahtevnost: ZAHTEVNA pot, brezpotje Trajanje: 8 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 14. oktobra ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič (informacije: 041/ 415 308) NOVEMBER 2008 Datum: SOBOTA, 8. 11. Kam: na IZLET V NEZNANO Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: ca. 4 ure Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 4. novembra ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Vodja pohoda: Vodnik PD Ribnica Datum: SOBOTA, 22. 11. Kam: na VRŠIČ (1611 m)lzhodišče: Ljubelj (1369 m) Izhodišče: Kranjska Gora Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 18. novembra ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič (informacije: 041/ 415 308) Z. Mihelič IB njLaivvs! <>«■ [xjx//v m r ■ v//v 11 x/:z: Daleč od doma boj za življenje, brez dvoma, strah in stara slutnja kljujeta izžeto mi telo... Vsi moji ste z mano, to me tolaži in hrabri. O, tako rada ostala bi z vami, a nimam moči. Duša zmaguje, domov si želi. ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, tete, svakinje in prijateljice CVETKE DEBELAK roj. Krašovec z Griča hvala vsem, ki ste kot prijatelji, sorodniki, sodelavci, sosedje in znanci spremljali njeno poslovno uspešno, vendar zaradi slabega zdravja zelo težko življenjsko pot in ji takrat, ko je bilo potrebno, stali ob strani. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnih pripravah in organizaciji pogrebnih slovesnosti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili v mislih in dejanjih na njeni zadnji poti. Zelo jo pogrešamo. Vsi njeni MED TISOČ LJUDMI TUDI DEVET ‘NAŠIH’ OBDAROVANIH Z MORJEM Rdeči križ Slovenije je z dobrodelnim koncertom skupine Eroika v Cankarjevem domu zaključil nacionalno akcijo zbiranja finančnih sredstev za otroke in starostnike iz socialno šibkejših družin. Na Debelem rtiču in Punatu bo tako brezplačno letovalo še dodatnih 835 otrok in 163 starostnikov iz vse Slovenije. Iz tega naslova bo osem otrok in en starostnik iz Občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok letoval med jesenskimi počitnicami, to je od 25. 10. - 1. 11. 2008 na Debelem rtiču. Ti otroci se bodo pridružili ostalim 36 otrokom, ki so že izkoristili brezplačno letovanje v poletnih mesecih, in 82 otrokom, ki so letovali iz naslova Zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v mesecu juniju. Območno združenje Rdečega križa Ribnica se zahvaljuje vsem, ki so prispevali, da se je letovanj udeležilo tako veliko število otrok. Posebej se zahvaljujemo podjetju Inotherm d.o.o , Občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok, podjetjem Mercator, Kuss d.o.o, Maboles, Lesoj d.o.o., Kovinoplastika Lož, Andreja Oberstar s.p., Alf-f d.o.o, Lekarna Ribnica, Anica Rigler s.p., Trim spotu in anonimnim posameznikom. OZRK RIBNICA Branka Milinovič ŠOLA ZA STARŠE Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Pjotr A. Parlenko HVALA. Zahvaljujeva se dr. Anici Marolt in ostalemu osebju ZD Ribnica za hitro in nesebično pomoč. Renata in Miran Peterlin V letošnjem šolskem letu začenjamo na OŠ dr.Franceta Prešerna s projektom Šola za starše. To je precej razširjena oblika , ki jo šole in ostali ponudniki nudijo staršem kot pomoč pri vzgoji svojih otrok. Komu je namenjena? Namenjena je vsem staršem osnovnošolcev, ki se zavedajo, da je vzgoja otrok težko in zahtevno delo. Cilji šole za starše: Šola za starše bo skušala staršem pomagati odgovoriti na njihova vprašanja v zvezi z vzgojo prek obravnave določene vzgojne teme ter jim omogočila preko predavanja in pogovorov z drugimi starši osmisliti njihova vzgojna prizadevanja v korist sebe in svojih otrok. TEMA SREČANJA PREDAVATEU DATUM URA LOKACIJA 1. Kako postati starš, kakršni bi radi bili Danica Gorše 14. 10. .torek, 17.00 OŠ Dolenja vas 2. Kako otroku postaviti meje -ali znamo reči ne Danica Gorše 18.11. .torek, 17.00 OŠ Dolenja vas 3. Razvaieni otroci Danica Gorše 20.01.2009. torek. 17.00 OŠ Dolenia vas 4. Kako vzaaiati Danica Gorše 21.04.2009. torek. 17.00 OŠ Dolenia vas Zaradi organizacije prostora vas prosimo za predhodno prijavo dan pred srečanjem (v ponedeljek) med 13. in 14. uro na telefon OŠ Dolenja vas (835-04-23). Želimo vam prijetnega druženja ter veliko koristnih in uporabnih napotkov pri vzgoji svojih otrok. Danica Gorše RESET9.R!B1N! vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj, . a^> ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa 'M) kombinacije nazličnih materialov ' ----’X: *•—-,tali kovinski izdelki | ® J > manjši nadstreški t< n ■ ■ I* flH DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) GOSTINSTVO - TVR1ZEM Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali GSM: 031/760-697 Obveščamo vas, da smo v kletnih prostorih poleg gostinske sobe s 30-imi sedeži uredili še gostinsko sobo s 70-imi sedeži in posebnim vhodom, ter prenovljenimi sanitarijami. Sprejemamo rezervacije zo družinsko srečanja, poroke, rojstne dneve, obletnice, pogrebščine in zaključene družbe. VABI VAS GOSTINSTVO PUG€U www.volkswagen.si Novi Passat CC. Kdor ga vidi, ima oči le še zanj. Že v našem salonu. Peljite ga na testno vožnjo! PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU e-moil: domijan.rondelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pel. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure enija d.o.o., Bravničarjcva 5.1000 Ljubljana, irema je na voljo za doplačilo. Skupna poraba: 5,8 -10,11/100 km. Emisija CO,: 153 - 242 g/km. Slika je simbolna. VOZILA NA ZALOGI - VW Fox 1.4 z vso opremo - VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1.4tdi-80KM, Comfort & Style -VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION" -VW Golf Plus 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM-akcija "EDITION" - VWTouran 1.9 tdMOSKM, Trendline - VW Eos 1.9tdi, 2.0 tdi, z veliko opreme - VW Jetta 1.9 tdMOSKM, Comfortline - VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.0TDI, Trendline, Comfortline, Sportline - VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom - VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev, - VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje... PREDSTAVITVENA VOZILA - VW Golf V "EDITION" 1.9 TDI-66kw, Trendline, letnik 2008, krom paket, alu. 16", - VW Passat CC 2.0 TDI-103kw, nova tehnologija CommonRail, veliko dodatne opreme.... RABLJENA VOZILA - VW Golf IV 1.4, brez klime, letnik 2000, prevoženih 198000km, 1.lastnik, 2 vrat, moder metalik... - Peugeot 206 1.4-bencin, 55kw-75KM, prevoženih 22670km, letnik 2006, 1.lastnik, avtomatska klima, - VW Polo 1.2, 44kw-64KM, prevoženih 136.000km, letnik 2002,1.lastnik, klima I mmW Hiti , t ti*«, 1 ■ |f| v ''n m a 1 : &,•. *:l n-Tüpsx ’-Ir' ■ ;• v. ’ ;v/l'v'f:;: ^ /V-:." USTVARJAMO NOVO BIVANJE © RIKO Riko HiSe Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo! Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo! ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti! oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje Cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce! RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01)8361095, F (01) 8369936, E info®riko-hise.si, W Www.riko-hise.si Energijsko varčna okna - INLES ZA IMIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja leseno okno INOX diitancnlk v steklu Ug = 0.5 W/m!K Uw=0.7W/m,K ISO-68 leseno okno TERMIX dlstančnik v steklu Ug = 0.7W/m,K Uw=0.8 W/m’K ISO-110 m pvc okno Ug = 0.7 W/m’K Uw=0.9 W/m’K i!! SI82* les/aluminij okno INOX dlstančnik v steklu Ug = 0.5 W/m’K Uw<0.7 W/m!K ISO-HA VARIOTHERM Bogata ponudba oken vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. - nizek koeficient toplotne prehodnosti U„ = do 0,7 W/m2K - različni materiali: les in les/aluminij in plastika - različne drevesne vrste, zasteklitev, barv ter velika izbira dodatne opreme [^-j Vrhunska kakovost ililfiS priznana doma in po vsem svetu INLES d.d.; Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si e-mail: info@inles.si tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 MOTOMAN O o d.o.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov '"'sif' ISO 9001 Naslov: Lepovte 23,1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E-mail: info^motomanrobotec.si VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV M0T0MAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) ■ rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 TRADICIJA - KVALITETA - največja izbira zimskih avtoplaščev vseh dimenzij - ugodni predsezonski popusti - ALU in lita platišča Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hörmann že za 898 €! 10 x 2125. motorni pogon, montažo in 8.5 % DDV Akcija traja do 31. 10. 2008! Starc Matjaž s.p. Gorica vas 86 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 I IMkRSSAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. //s*. BAOIOTILIVIZUA !\ SIOVINUA l O EP. cr o* CD CD O h-* 00 u> 6\

ž in m > H Fabia Sky v Barviti ponudbi že za 12.250 € Cena velja za model z 1,41 motorjem, belo streho, elektronsko klimatsko napravo, radiom s CD in MP3, centralnim zaklepanjem z daljinskim upravljanjem, električnim pomikom prednjih stekel, ABS, 4 zračnimi blazinami, športnimi sedeži, 15" aluminijastimi platišči, usnjenim volanom, potovalnim računalnikom ... Po testni vožnji vam modelček Fabie, s katero ste se zapeljali, podarimo. www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT IN LEASING SIMPLY CLEVER Octavia Business v Barviti ponudbi že za 14.500 € Cena velja za model z 1,61 motorjem, sistemi za aktivno varnost (ABS, ASR, EBV, M SR), 4 zračnimi blazinami, meglenkama spredaj, potovalnim računalnikom, klimatsko napravo, avtoradiom s CD, električnim pomikom prednjih stekel, usnjenim volanom z malim usnjenim paketom, 16'aluminijastimi platišči... Po testni vožnji vam modelček Octavie, s katero ste se zapeljali, podarimo. www.barvitaponudba.si Slikopleskarstvo Peter Bojc, Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 i/T Pri9or'ca 79a, 1331 Dolenja vas f 1 A / 5 Tel/Fax: (01 ) 836 -41 -26 1^1 C V J ~\h ^ GSM 031 871 767 V aljosa.kosorok@volja.net GEODETSKE STORITVE ALJOŠA KOŠOROK S. P. E SITTKAIN KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADNO Rešitev:, Ime in priimek: Pošta: Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčevtrg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18. oktobra 2008. OPOZORILO ZA MALE OGLASE Ro Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo MALI OGLASI PRODAM V Otavicah prodam več njiv in travnik. Cena je 0,85 EUR. Tel.: 041 / 479 898. Ugodno prodam nagradni bon za osemdnevno potovanje v Španijo - Costa Brava. Tel.: 070 221 700. KUPIM Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine ... Tel.: 041 / 649 267. Kupim oz. najamem manjšo hišico ali bivalni vikend v širši okolici Ribnice. Možna zamenjava za enosobno stanovanje z vso infrastrukturo. Tel.: 070 221 700. A? immMM NEPREMIČNINE Franc T6HK0 s p Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNIČA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m2, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cena je 188.000 EUR ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI LJUBLJANA - strogi center (Kersnikova), prodamo poslovni prostor v izmeri 100,05 m2, v tretjem nadstropju in dve kleti v izmeri 13,04 m2 z urejeno etažno lastnino, zgrajeno 1.1980, vsa infrastruktura, parkirišča v sosednji parkirni hiši, skupna cena je 335.000 EUR. GRADBENE. PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenom gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TACEN - v starem delu prodamo gradbeno parcelo v izmeri 470 m2, vsa infrastruktura na parceli, cena za m2 je 285 EUR, gradnja je možna takoj. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cena je 46.900 EUR. RIBNICA - HRASTJE, prodamo dve gradbeni parceli v izmeri ca 1500 m2, dostopna pot odmerjena, infrastruktura še ni izdelana, cena za m2 je 27 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dv orišcem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 je 3,0 EUR. RIBNIČA - center, oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje, zgrajeno 1.1979, v izmeri ca. 60m2, v četrtem nadstropju, vseljivo v začetku oktobra, cena najema za en mesec je 260 EUR, predplačilo, garancija. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, Na podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica (Ur. I. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU (velja od 15. 8. 2008) Zakup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR število možnih strani - 8 Zakup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR število možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4x1/16 ali kombinirano Zakup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1/4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1/2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani - 1 NAROČANJE OGLASOV Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej. V skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. 1. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti ustrezne listine o identiteti: - pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev, - samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in obrtno dovoljenje. Programski svet »REŠETA« RESETO.RIEW1CA -^|j!C^ET KVIZ ZAVAROVALNICE TILI A (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj povezanega s pokroviteljem nagrad ... 1. Pa smo jih preživeli, te Ribniške dneve, a ne? Nekateri navdušeno, drugi manj, nekateri delavno, spet drugi uživaško ..., skratka, lepu je blu. Opa, kaj pa je zdaj to ... lepu je blu? N fraza društva upokojencev Ribnica Z naslov zmagovalne skladbe letošnjega festivala narečnih popevk P slogan ljubiteljev morja 10. Za konec se bomo ustavili še pri zgodovini današnjega dne: 29. septembra leta 1547 se je rodil španski pisatelj Miguel de Cervantes Saavedra, avtor romana ... T Don Kihot A Ljubimec lady Chaterley P Bratje Karamazovi 2. B A E Ja, lepu je blu. Pa ima s pravilnim odgovorom kdo od spodaj naštetih kakšno povezavo? Kakšno, si razložite sami, zanima me, če jo kdo sploh ima? Marko Burger Medard Pucelj Nikola Radič 3. No, ‘slabu ni blu’ niti na semnju oz. Urbanovi noči. Se še spomnite, kdo je bil generalni pokrovitelj Urbanove noči? P Pivovarna Union V Zavarovalnica Tilia K Petrol 4. In če temu pokrovitelju k eni izmed črk prislonimo geometrijski pravi kot, dobimo ime, ki goduje ... tasfii slsm dbphnhö db HE ©tote, MS D 30. januarja R 14. marca G 30. septembra IMted ptAIrrai Ftitemi b©m® Hm® islmbsi i hpäh raiDondl (duirite pitetel, Ikä jph pdktamjjn 5. Če malce bolje pogledamo tole sliko, vidimo ... R slalomske zavoje Bojana Križaja H človeško ribico med spanjem O nov razpoznavni znak Zavarovalnice Tilia ZSÄUDWÄlUNlIlüÄ ÜIUlÄg dLda piridtemiite) tečstipa p(@ä@wi!faibi, l^hniöfOiL 6. Zanimivo, a ne? Kakšno zvezo ima to s ...? Dobro, bom drugače vprašal. Kaj menite, zakaj je to tako? O ker listje jeseni odpada, tudi z lipe L ker je to znak skupine SavaRe J ker... pa kaj zdaj mene tukaj ‘elasticiraš’? 7. Kje pa si znak v Ribnici lahko ogledamo z bližnje perspektive? Pravilna rešitev 8. številke Rešeta je: RIBNIŠKI SEMENJ Nagrade, majice in obeske za ključe, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, prejmejo: N Na Kolodvorski ulici 9, nasproti Mercatorja V Med župniščem in Miklovo hišo LAURA HOČEVAR, Lipovec 14 a, 1331 DOLENJA VAS B Saj v Ribnici nimamo Postojnske jame _________________________________________________________________ MAJA KUUN, Zapuže 3, 1310 RIBNICA 8. Pojdimo še malo na fižolov dan, ki je bil 13. septembra v Hrovači. JAKI GUMILAR, Podgora 13, 1317 SODRAŽICA Ob številnih fižolovih specialitetah nas je zabaval tudi... ANA ČAMPA, Otavice 31 a, 1310 RIBNICA I Tamburaški orkester Sodražica C ansambel Fižolčki MATEVŽ POBEGA, Gorenjska cesta 23 a, 1310 RIBNICA M mešani pevski zbor Hrovaški slavčki 9. B C Poleg njih so, sicer po dežju, peli in plesali tudi člani... Gornikove dinastije iz Hrovače FS Lončki iz Dolenje vasi združenih Prelesnikovih družin Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. resetq.ribniqa S1QL.NET E'3 1 (VI v/>1.1^ m INJ/W51 URBANOVA H NEPOZABNA m NOC PONOVNO " S Al Tončka in Marko sta v svojo sredino vzela Toneta Košmrua in Pop designa. V petek pred Ribniškim semnjem je radio Urban pripravil že četrto Urbanovo noč, ki je postala znana ne samo po Ribniški dolini z okolico, temveč vse naokoli, do Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Primorske, da o Ljubljani ne govorimo, vedno jih pride veliko od vse povsod. Nastopili so ognjevita Saša Lendero, Manca Špik, Alenka Gotar s Sonsi, ki so skupaj nastopili tudi čez teden dni na 46. Slovenski popevki, prav tako Tina Gačnik Tiana, ki je tam za skladbo Morje in nebo prejela nagrado strokovne žirije Slovenka popevka 2008 za mladega perspektivnega avtorja/ izvajalca. Na Urbanovi noči so nastopili še domačinka Petra Stopar s čisto novo skladbo, pa Sexplosion, Taya, Lybra, trebušne plesalke Belly so s svojim nastopom kar dvakrat dvignile temperaturo precej hladnega večera, z akustičnimi izvedbami priljubljenih slovenskih pesmi so zažigali Duble truble, zapela je bivša foksi-ca Tanja Žagar, pa prenovljeni Foxy Teens, primorski Malibu, borec za mir Gianni Rijavec in Big Ben, sveže poročena Natalija Verboten, Pop Design pa ni nastopil, saj je pevec Miran Rudan zbolel. Prisoten pa je bil popdesignovec Tone Košmrlj, ki se je večtisočglavi množici opravičil, da so zaradi bolezni Mirana morali nastop odpovedati. Na Urbanovi noči pa je že svojo četrto rojstnodnevno svečko upihnil tudi Radio Urban. Torta je bila izzivalna Tava slastna, so v en glas pritrdili slavljenci. Tudi letos so prižgali neverjeten ognjemet, ki se ga je videlo in slišalo daleč naokoli, nabiti stadion Ugar pa je navdušeno spremljal tako glasbenike na začetku, ko so šele segrevali ozračje, do vrhuncev večera z najbolj priljubljenimi pevci in skupinami ter čudovitim ognjemetom. Slišati je bilo, da že komaj čakajo peto Urbanovo noč, ki bo gotovo nekaj posebnega. KONCERTI Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec oktober smo izbrali nekaj prireditev za vas: - Hladno pivo, legendarni rokerski bend iz Hrvaške, 3. oktober, Križanke - Living Colour, britanski funky rock band, 1. oktober, Cvetličarna Mediapark - Boris Novkovič, pop pevec iz Hrvaške, 16. oktober, Cvetličarna Mediapark - Alicia Keys, soul diva, dvorana Dražena Petroviča,10. oktober Zagreb V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko in SNG Dramo. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki:836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! SDS Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Alenka Gotar s Sonsi Zahvala volivkam in volivcem volilnega okraja Ribnica Spoštovane volivke in volivci, zahvaljujem se vam za izkazano podporo in zaupanje na nedeljskih državnozborskih volitvah. Zahvaljujem se tudi vsem podpornikom in prostovoljcem za vse besede in dejanja podpore, brez katerih ne bi dosegel tako izjemnega rezultata. Spoštovani, tudi vtem mandatu se bom po svojih najboljših močeh zavzemal za naše kraje in za program, ki sem ga napovedal. Upam, da bom imel kaj pokazati. Še enkrat najlepša hvala. Jože Tanko resetq.rirnica SIQL.NET MARKO ZAKRAJŠEK, DOBITNIK ZLATE PLAKETE V LJUBEČNI Na letošnjem tradicionalnem tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne je Ribničan Marko Zakrajšek na diatonični harmoniki dobil eno izmed zlatih plaket Ljubečne 2008. Letos so organizatorji, KUD Ljubečna in njegov zagnani predsednik Janez Šabec, priredili že 28. tekmovanje in ga spoštujejo vsi, ki so se nanj uvrstili ali ga kako drugače spremljajo. To je srečanje in tekmovanje najboljših slovenskih diatoničnih harmonikarjev. Na več kot desetih predtekmovanjih zadnja leta nastopa preko 360 harmonikarjev, v finale pa se jih uvrsti deset odstotkov ali manj. Strokovna komisija ima tako vsako leto težje delo, saj se kvaliteta nastopajočih iz leta v leto viša in le vrhunski strokovnjaki zaznajo tisto pravo kvaliteto. Letos so opazili tudi Marka in ga zlato nagradili. Marko Zakrajšek, 17-letni (konec decembra bo postal polnoleten) dijak Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, igra harmoniko komaj pet let. Januarja 2003 se je je začel učiti pri Tonetu Lovšinu, kjer se je učil dve leti, nato je nadaljeval šolanje dve leti pri Tomažu Pustotniku (Vinje pri Ljubljani). Zdaj ga starši eno leto vozijo v Podljubelj k Mirku Šlibarju. To se nam zdi neverjetno... »Je kar naporno, toda, ko vidimo, da se trudi in da tako zagnano vadi ter da prihajajo tudi uspehi, je ves trud poplačan,« pravi mama Andreja, ki Marka skupaj z družino spremlja tudi na tekmovanjih. Ljubečna je razred zase, tam se igra in posluša samo vrhunsko glasbo in »ja, moram reči, to ni za vsako uho. Saj to ni igranje kot na veselici, temveč so to prave arije, kar pa ni za v kakšni družbi poslušati,« je dopolnila in pohvalila Marka mama Andreja. »Res je, ti venčki so že prave arije, in na to tekmovanje z vsemi predizbori sem se pripravljal celo leto. To je državno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko ali frajtonarico po domače. Tekmovalci so razdeljeni v 4 kategorije plus vet- Rešeto erani. V moji kategoriji nas je nastopilo trinajst« Popoldne so imeli še revijalni del, ki je potekal pred gasilskim domom Ljubečna in številnim občinstvom. »Ta del,« pravi Marko, »je namenjen bolj občinstvu za poslušanje in uživanje. Komisija se je odločila že dopoldne, toda rezultatov ni razkrila do konca tekmovanja. Včasih k njeni odločitvi pripomore tudi revijalni del. V tem delu sem zaigral ‘Ko harmonika zapoje' Franca Miheliča. Vzdušje je bilo fenomenalno, zares super.« In je bilo kaj treme v tekmovalnem delu? »Ja, res sem imel tremo, popoldne pa je bilo čisto sproščeno.« Iz Ribniške doline z okolico na takem tekmovanju ni bil še nihče, tako je Marko zares razred zase. Na Ljubečni je bil letos drugič, pred dvema letoma je dobil bronasto priznanje, letos pa kar zlato. Toda če pogledamo, koliko truda, vaj in intenzivnih priprav je bilo v tem letu, ko si je Ljubečni in pripravam čisto vse podredil, da je skladbi odlično zaigral, potem se ne čudimo njegovemu uspehu. Marko tudi ni čisti zelenec med prejemniki priznanj in pokalov na tekmovanjih, čeprav intenzivno tekmuje šele dve leti. »Prvo tekmovanje in prvi pokal, ki sem ga dobil, je bilo konec julija 2006, ko sem na Tekmovanju harmonikarjev Ratež 2006 na Dolenjskem pri Novem mestu prejel 2 pokala, bil sem tretji v kategoriji in tretji v skupnem seštevku. Zmagal sem na tekmovanju pri Urški v Zamostcu 200, bil absolutni prvak (zmagovalec vseh kategorij) v Dolskem 2007, podprvak za Martinovo harmoniko na Martinovo soboto v Črnomlju 2007, istega leta sem se udeležil tudi mednarodnega tekmovanja harmonikarjev pri Avseniku, dosegel 4. mesto na tekmovanju za pokal Rutarjeve harmonike maja 2008, bil drugi v Besnici na tekmovanju za prvaka Gorenjske 2008, in tudi drugi na prvem tekmovan- ju na diatonično harmoniko za zlato žabico Blatne Brezovice sredi maja 2008 (organizator Ansambel Svetlin).« In na Ljubečni je v svoji kategoriji prejel skupaj s še tremi tekmovalci zlato priznanje. Marko ne igra samo harmonike, temveč tudi bas in ritemkitaro. Z bratom Juretom (baskitara, klaviature) imata tudi ansambel Zakrajšek, v katerem poje Nastja Maček iz Podklanca in ritemkitaro igra Klemen Jakob z Gradeža pri Turjaku. Vadijo enkrat tedensko, ko se dobijo kar pri Zakrajškovih in vadijo, razen če imajo tisti teden že kje ‘Spil'. Njihov mentor je Mirko Šlibar, Markov profesor. Letošnje šolsko leto pa bosta Marko in Jure pričela z učenjem solo petja v razredu profesorice Mateje Stražar na ribniški glasbeni šoli. Igranje v ansamblu z bratom in Nastjo, Klemnom mu je tako všeč, da ga ne bi zamenjal za nič na svetu, kajti dobro se razumejo in mu je zares fajn. Kaj pa če bi prišel Slak in ga povabil k sebi? nas je zanimalo. »Ne, ne bi odšel iz našega ansambla. K Slaku bi šel zraven samo za kakšen projekt, ne pa za vedno.« Želi si igrati narodno-zabavno glasbo, najbližje pa so mu venčki. Kakšne cilje ima v prihodnje? »Uspeti si želim z našim ansamblom in izdati CD ansambla. Sam pa bom z učenci mojega profesorja Šlibarja oktobra tudi začel snemati CD. Želim si iti tudi na evropsko prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. EP je vsakič drugje, lani je bilo npr. v Italiji.« Kaj pomeni, če zmagaš na Ljubečni? »Če zmagaš absolutno, si državni prvak. To postane le eden. Nekoč si res želim postati absolutni prvak Zlate harmonike Ljubečna in s tem državni prvak.« In kaj opažajo organizatorji in vsi, ki spremljajo to tekmovanje in predizbore že vrsto let? »Ja, da ljubezen do harmonike narašča, tudi zaradi Ljubečne.« Zdenka Mihelič Foto: arhiv Marka Zakrajška POD KOSTANJ PO KNJIGO! Ne zamujajte dogajanj pred nosom! Študentje so vam prinesli knjige po znatno nižji ceni, kot bi jo morali plačati v trgovini - odvisno od obrabljenosti in povpraševanja. Bolšji sejem učbenikov, skript in druge študijske literature je bil 4. septembra na dveh stojnicah pred Gradom. Kot je bilo videti, bi se dalo dobiti iz prve študentske roke tudi kako koristno informacijo za študij nasploh. Reklame je bilo malo manj, tako da so pogrešali naval bodočih izobražencev, a si ne delajo sivih las, kajti leto 2009 bo kmalu prineslo okrog. AP t?5 rvR i;i > rxi/x^>i rs/i i ■ * j i>r\/i i ORATORIJ 2008 PLUS - Kje si? Gnila jabolka, piškava ali štrudelj? EKOVRTEC RIBNICA - EKONOVICE »Kako ste?« »Štruuudeeeelj!« se je zaslišalo iz množice navdušenih oratorijcev plus. Verjetno se vse tole zdi malce zmedeno, zato naj pojasniva. Letošnji oratorij plus je potekal v soboto 30. avgusta. Pripravilo in vodilo ga je 31 mladih animatorjev, udeležilo pa se ga nas je 29 ljudi, mladih po srcu. Z ženo sva za oratorij plus slišala pri maši. Spraševala sva se, kako je videti oratorij, na katerem so običajne vloge voditeljev in udeležencev zamenjane. Bila sva enotnega mnenja, da utegne biti zanimivo. Dejstvo, da nisva poznala nikogar izmed animatorjev, naju ni motilo. Pa še za varstvo naših najmlajših navihancev je bilo poskrbljeno. Lahko bi rekla, da naju je premagala radovednost, zato sva se tudi prijavila. Dogajanje na oratoriju plus je bilo pestro in zanimivo, predvsem pa veselo in zabavno. Že uvodna dramska igra o Adamu in Evi nas je spravila v smeh. Nadaljevali smo s poučnimi delavnicami, kjer smo se učili šivati, izdelovati mozaike, mostove iz testenin, papirnate rože in vetrnice ter še marsikaj drugega. Imeli smo organiziran »pohod« na vrh cerkvenega zvonika, od koder smo imeli čudovit razgled na Ribnico z okolico. Velika igra je bila namenjena izpolnjevanju nalog, s katerimi smo se učili premagovati 7 glavnih grehov. Če je bil kakšen greh pretežak, pa smo morali opraviti pokoro v obliki plesne koreografije. Imeli smo tudi prav posebno mašo na jasi pri Lepovčah. Zvečer nas je obiskal čarodej Jani, nato pa smo se ob ognju še pogovarjali in si izmenjali vtise. Geslo oratorija plus je bilo: »Kje si?« Pri pogovoru v skupinah smo razmišljali, se spraševali in si zaupali, kje smo v našem življenju, kje smo na naši poti do večnosti, predvsem pa, kje smo v našem odnosu do Boga. Oratorij plus je potekal v znamenju jabolk. Med oratorijem plus so nas animatorji večkrat vprašali, kako se počutimo. Odgovorili smo lahko bodisi »gnilo«, kar pomeni slabo, »piškavo«, kar pomeni srednje dobro, ali pa »štrudelj«, kar pomeni super. Morda se je ob začetku dneva še našel kdo, ki je rekel »piškavo«, kmalu pa smo vsi v en glas kričali »štruuudeeeelj!« Štrudelj pa imamo vsi zelo radi, mar ne? Pravzaprav nisva vedela, kaj naj od oratorija plus pričakujeva. Vsekakor pa je bil ta dan tako poln lepih vtisov, da sva hvaležna Bogu in vsem organizatorjem za čudovito izkušnjo. V imenu vseh udeležencev bi se rada iz srca zahvalila mladim animatorjem, da so pripravili tako pester, zabaven in domiseln program. Vsem tistim, ki se letošnjega oratorija plus niste udeležili, naj bo to v spodbudo, da se ga udeležite naslednje leto. BERNARDA IN ROK OSOJNIK Foto animatorji Oratorija plus REŠETO LAHKO NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.: 051/ 641 021 Ob zaključku ekobralne značke so mladi ekologi in ekologinje prejeli pohvalo za likovne in literarne prispevke, ki so nastajali s pomočjo njihovih družin. Družina Čampa je v ekobralni hahrbtnik prispevala zanimivo sporočilo: MATI ZEMUA SE JE ODLOČILA, DA BO POSTAVILA NOVA PRAVILA! SAMO S ČISTO DEŽEVNICO SE BO UMIVALA, SMETI BO PA PRED NAŠA VRATA DALA! AVTOMOBILE BO NA DRUG PLANET POSLALA, NAM PA LE KOLESA IN ČELADE DALA. VSE ŠMINKE, SPREJE, LAKE IN ODPLAKE SPODILA BO IZ HIŠE VSAKE. Z ELEKTRIKO IN VODO BOMO VARČEVALI, VSE STROJE NA DOPUST POSLALI. KO TAKO PREZRAČILA BO TA NAŠ SVET, VESELE BODO PTICE SPET, ŽIVALI IN CVETLICE, SPET BODO TU KRAUICE. Za sodelovanje pri zbiranju odpadnega papirja se zahvaljujemo vsem, ki imate radi naš planet, še posebej pa donatorjem, staršem in krajanom, saj smo ga v preteklem šolskem letu s skupno voljo zbrali kar 12 ton in tako ohranili 180 dreves, hkrati pa zmanjšali količino odpadne in onesnažene vode. Tudi v šolskem letu 2008/09 se bomo trudili za ohranitev okolja in povabili tudi vas. (p)ostanite eko Koordinatorka: MOJCA SEVER MRHAR 25 zlatih ankarančkov Piše: Darinka Suuevič MOŠKI IN ŽENSKI PRINCIP V VZGOJI Če je bil otrok še pred petdesetimi leti podrejen in je moral ubogati starše, pa je kasneje začelo veljati načelo, da mu je treba dati vso pozornost in slediti njegovim interesom. On lahko sodeluje pri ocenjevanju v šoli, preko skupnosti učencev, dijakov tudi o vseh drugih aktivnostih. Starši mu dajo proste roke pri izbiri trenutnega trenda in stila oblačenja, glasbe, drugih interesov - vse to izbira tudi njegovo družbo. Vse je res in prav, da je otrok center dogajanja, da soodloča, izbira, ni pa prav, da že v predšolski dobi in tudi še kasneje začnejo starši tako popuščati, da veliko odloča sam, da dobi večino stvari, ki jih hoče in velike materialne nagrade za ocene, uspeh v šoli, za opravljeno delo doma (pometanje dvorišča, sesanje...). Skratka, dobiva nagrade za svoje obveznosti doma, jih celo pogojuje, čeprav je član družine, do katere ima svoje odgovornosti. To je slaba popotnica za kasnejšo osamosvojitev in samostojnost, saj je samoumevno, da za vse osnovno poskrbijo starši še pri njegovih tridesetih letih. Starši mu nevede kratijo zaznavanje svojih zmožnosti, meja in s tem ustvarjalno srečo. S takim načinom ne razvija odgovornosti; če pa te ni, otrok preraste starše, tako da mu le-ti že v osemletki ne morejo nič, kot rečejo sami, nimajo moči nad njim, kaj šele v srednji šoli. Samoumevno je, da mora zvečer ven, čez vikend na zabavo, »žur« do poznih jutranjih ur, ki mu izpije energijo, da se pobira dva dni, nato pa že živi od pričakovanja novega »žura«. Obveznosti niso prve, ker tudi tekom vzgoje niso bile. Pa vendar so bile. Res kontradiktorno. Starši so bili prepričani o tem, tako so vzgajali »v svojih glavah«, v praksi se vedno ali mnogokrat pa ni izšlo tako, ker je bilo zastavljeno premalo trdno, prevečkrat so bili prisotni prej opisani dejavniki. Vzgoja je kompleksen, odgovoren in permanenten proces, ki se nikoli ne konča, tudi ko odrastemo in smo res odgovorni sami zase, Petošolci ribniške osnovne šole smo bili od Preverjali smo tudi plavanje in podelili 25 prvega do šestega septembra v poletni šoli v priznanj BRONASTI ANKARANČEK, 39 priznanj naravi. 80 otrok je spremljalo pet razredničark SREBRNI ANKARANČEK in 16 priznanj ZLATI (Mira Miše, Andreja Oblak, Mojca Jelušič, Sonja ANKARANČEK. Pogorelc in Petra Vidoni, ki je nadomeščala S sredstvi sponzorjev (Inotherm, Tomas šport, učiteljico Vido Arko) ter štirje športni pedago- Trim šport, Petek transport, POINT - Krajc gi (Dušan Erčulj, Janko Ilc, Aleš Pugelj, Tadej Stane, Prevozništvo Iztok Pucers. p.) smo nabavi- Levstek). Bilo je lepo vreme, zato smo pri pouku li majčke za učence in učitelje. Na majčkah je in plavanju lahko realizirali vse načrtovane natisnjen logotip naše šole v naravi in sponzorji, naloge. Otroci so spoznali in raziskovali rastlin- ki so prispevali sredstva. Vsem, ki so namenili stvo in znamenitosti na samem terenu, osvojili sredstva za izvedbo ŠVN, se zahvaljujem v imenu tehniko plavanja in jo nadgrajevali, kvalitetno in učencev in učiteljev. pestro preživljali prosti čas, razvijali prijateljstvo, Za uspešno delo in prijetno vzdušje se lepo zah- medsebojno pomoč in se navajali na samosto- valjujem vsem udeležencem ŠVN, učencem pa še jnost. Izvedli smo športni, kulturni, naravoslovni enkrat iskreno čestitam za osvojena priznanja. ko živimo le od dela svojih rok - saj nas tedaj uči in vzgaja življenje. Trdna zasidranost v zdravo življenje se prične že v najzgodnejšem otroštvu. Toliko dejavnikov je, da nikoli ne vemo, kako se bo izšlo, a vendar moramo vztrajati. Kako? S pozitivnim odnosom in zaupanjem, ki nam vlivata moč, saj nam dajeta energijo, in s ciljem, ker brez njega ne vemo, kje bomo pristali. Samo ne počnimo vsega in za vsako ceno, kar danes žal ne velja. Pogosto je v ceno preveč vključeno zdravje. Včasih so ljudje opazovali naravo, ji sledili, evolucija je bila usklajena z njo. Danes želimo z znanstvenimi dosežki preseči naravo, katere del smo. To pomeni, da želimo preseči sebe, zato nam stalno zmanjkuje časa, saj smo kar naprej v tekmi, ki jo narekuje družba: biti dober, uspešen, doseči vse materialne cilje, biti«in«. Žrtve so velike, kajti so delo in zahteve ega, ne ljubezni. Smo žrtve časa in družbe, žrtve vseh vlog, ki jih igramo kot otroci, starši, partnerji, uslužbenci...Torej začenjamo že v otroštvu, ko naj bi igrivost in neposrednost pomagala ali bila ključna dejavnika pri spoznavanju življenja, pridobivanju znanja in odgovornosti. V teoriji to slišimo velikokrat, obstajajo tudi različne metode za takšno delovanje. Uspešno se prenašajo v prakso, če ne jemljemo preresno oz. neživljenjsko vseh zahtev in predpisov institucij, torej družbe. A tedaj lahko kaj kmalu pademo, saj zaradi naglice in natrpanosti najrazličnejših obveznosti in zahtev ne moremo biti tako igrivi in neposredni. Občutek imam, da se vrtimo v krogu, če ne poznamo svojih meja, če si ne priznamo pomanjkljivosti in vidimo le tuje napake. Življenje postane preprostejše, ko se zavedamo, da za vse obstaja izhod, če se nehamo nenaravno naprezati, če zaupamo in delujemo iz ljubezni. Zaupanje in ljubezen imata tisto magično moč, ki jo potrebujemo vsi. Če sta iskreni, bosta dali moč, normalno tlakovano pot, rešitev, izhod. Če ni tako, se bosta obrnili proti nam. Ko trezno opazujemo svoje življenje in dogodke, ki si sledijo, sčasoma razvijamo notranje sposobnosti za zaznavanje, prepoznavanje: Ko nekaj čutimo z vsem srcem in nam je jasno, razumsko prepoznavno in razložljivo, vemo, da je to tisto pravo. Čl oi> /v ■><> «soi.i; <1 ■■<><■ 1 ODVRTELO SEJE ŽE 33 LET RIBNIŠKEGA SEJMA... Tradicionalni ribniški semenj, ki je vsako prvo nedeljo v septembru, je še vedno največja tovrstna etnografska prireditev pri nas. V Ribnico je prišlo kar 90 rokodelcev. Seveda je bilo največ suhorobarjev in lončarjev, v Gradu pa je potekal tudi 9. Rokodelski festival, v okviru katerega so se predstavili rokodelci iz številnih krajev Slovenije. Videti in opazovati pri delu je bilo moč izdelovalke idrijskih čipk, kovača, ple-tarja, oblikovalce stekla in usnja ter številne druge zanimive rokodelce. V sprevodu po glavni ulici so se pred uradnim odprtjem predstavili krošnjarji, narodne noše, Ribniški pihalni orkester, brez katerega si že ne predstavljamo sprevoda, pevci in ostale nastopajoče skupine ... vsi skupaj pod geslom Ribniški kulturni utrip. Kulturni utrip so po ribniškem trgu ponesli tudi članice Društva podeželskih žena Ribnica in njihove pevke Vesele Ribn'öanke in harmonikarji Kluba harmonikarjev Urška iz Zamostca, ki so znani po številčnem podmladku. Kinološko društvo Ribnica, ki je še posebej ponosno na psico Ulo in njenega lastnika Andreja Tomšiča, leta 2006 sta postala celo ekipna svetovna prvaka v sledenju, se je predstavilo s šolanimi psi. Prvič smo lahko opazovali gorske kolesarje, mažorete pa so tako vrtele palice, da ni čudno, da vedno znova dosegajo tako dobre uspehe, doma in na evropskih prvenstvih. Vaško etnološko turistično društvo Hrovača je vabilo s fižolom ribn’čanom na fižolov dan v Hrovačo, v Gradu pa so se predstavili še s frekvenco Radia Mlajku. V sprevodu so sodelovali tudi Lončki, otroška folklorna skupina KUD-a France Zbašnik iz Dolenje vasi, pa tako zelo aktivno Turistično društvo Grmada, ki je nastalo že pred 53 leti, predstavilo se je s športnimi aktivnostmi kot tudi z zmagovalci 2. Tekmovanja v igranju na klavirsko harmoniko, ki je edinstveno v Sloveniji. Nastopili so tudi mladi narodnozabavni glasbeniki: ansambel Zdomarji, ki se lahko pohvali z udeležbo na festivalu Graška gora poje in igra, kjer so osvojili srebrnega pastirčka, ter ansambel Zakrajšek, katerega član, Marko, je z diatonično harmoniko na 28. Zlati harmoniki Ljubečne osvojil zlato plaketo. Društvo VETER Breg je zbudilo občudovanje v srednjeveških oblačilih iz njihove dramske uprizoritve Willingrain ali grad na Bregu, katerega odlomek so kasneje v Gradu tudi odigrali. V uradnem odprtju semnja, kjer je na začetku ribniško himno zapel oktet Gallusl je slavnostni govor pripadel ministru za razvoj dr. Žigi Turku, ki je nadomestil napovedanega predsednika vlade RS Janeza Janšo. V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa nas je nagovoril generalni sekretar zbornice dr. Viljem Pšeničny. Med gosti so bili župan Arcevie, poslanec Janez Drobnič, bivši minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj ter župana občin Sodražica in Velike Lašče. Letošnje leto je uradni del in celotno odprtje potekalo zelo hitro, tako da se je množica lahko do enajstih dopoldne zbrala na osrednjem kulturnem programu domačih ustvarjalcev kulturnega utripa v Gradu, kjer jih je pričakala večina ustvarjalcev, ki se je predstavila že v sprevodu. Celodnevno dogajanje, ki je sledilo, je poskrbelo čisto za vse okuse in želje, od športnih aktivnosti s plezanjem po ribniškem zvoniku do zabavnega programa ribniških študentov za Zavarovalnico Triglav, do domačih dobrot in različnih zvrsti glasbe, ki jo je bilo moč slišati in se nanjo zavrteti. Prav gotovo pa je največji aplavz med nastopajočimi ansambli prejel legendarni Lojze Slak, ki so ga prišli poslušat in se na njegove brezčasne skladbe zavrtet ljudje od blizu in daleč. Dež, ki je na vsem lepem začel liti ob osmih zvečer, ni skazil dobre podobe sejma, ki pa gaje, po občutku in pričevanjih, obiskalo nekoliko manj ljudi. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Društvo veter Klub harmonikarjev Urška k3 «m* HiSßSma ?8 Dr. Žiga Turk (v sredini) po mamini strani izvira iz vasi blizu Ribnice, TAKO DA SE JE V NAŠEM OKOUU POČUTIL PRAV DOMAČE, JE DEJAL. UPA, DA NAM BO S 3. A - RAZVOJNO OSJO BOUŠE TUDI V PRIHODNOSTI IN SE BOMO REŠILI POČASNE VOŽNJE DO LJUBLJANE. KOT MINISTER ZA RAZVOJ PRIČAKUJE UMIK DRŽAVE IZ GOSPODARSTVA, »NE PA RAZPRODAJE PREMOŽENJA ZA vsako ceno«. Podjetjem pa je po njegovem treba pomagati z nižjimi DAVKI IN MANJŠO ADMINISTRACIJO, DA BODO LAHKO ENAKOVREDNO SODELOVALA V TRŽNI TEKMI. »OD LESENIH ŽLIC DO RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA VESOUSKE LADJE ZNAMO IZDELOVATI - IN TO JE POT ZA NAPREJ.« (OP. AP) ESE RIBN’CAN, A NE URBAN Fižolov dan kljub popoldanskemu dežju privabil veliko število ljudi Vaščani Hrovače so se pred desetimi leti povezali v Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, da bi bolj poglobili medsebojne vezi. Sčasoma so druženje obogatili z novim poslanstvom - ohranjanjem izročila, ki je bilo in je vpeto v njihovo vas. Tudi danes temu sledijo. Ne le zase, temveč za vse tiste, ki so radi del njihovih dogajanj. Tako so Hrovačani 13. septembra že tradicionalno pripravili popoln dan za vse, ki imajo radi fižol. Pregnal jih ni niti dež, ki je popoldne začel padati in ni nehal. So se pa tudi Hrovačani potrudili in postavili že pred začetkom za vsak slučaj ogromen šotor, pod katerim so ljudje radi posedeli, jedli in prisluhnili programu. Znani kuhar Damian je napravil fižolovo rižoto. Poleg trojke je bilo moč poskusiti Gornikovo fžolavo župo, Jevčev kis'1 fžou, pa Dragove polnjene paprike, Stankovo fžolavo musako, Jajževo ekspres fžolavo giban'co in še in še zanimivih jedi, vse do pasulja, ki se je kuhal kar v vojaški Dve stvari sta se dogajali prvič: stavnica ... Že drugo leto fižolov dan krasi bogati slogan ribn'öan, a ne Urban, s čimer izpričujejo, da je tudi lokalna avtohtona sorta fižola, imenovanega ribn’öan, del naše dediščine, ki jo sicer uspešno predstavlja simbolni lik Ribn’öana Urbana. Ko so Hrovačani povedali, jih z velikim ponosom navdaja podatek, da je veljal naš fižol za najbolj prodajanega v stari Kranjski. V Hrovači ne želijo, da gre v pozabo ali izginotje, zato mu tradicionalno namenjajo pozornost vsako drugo soboto v mesecu septembru na kulinarično-etnološki prireditvi. Letošnje leto so Hrovačani pripravili okoli 50 različnih fižolovih jedi s Škrabčevo fižolovo torto na čelu, ki »jo je zares spekla Andreja Skrabec, kandidatka stranke Zares na volitvah naslednjo nedeljo,« kot je rad poudaril povezovalec programa Marko Modrej. kuhinji. Na voljo so bili tudi kuharski recepti in ribn'öan na prodaj, a je tako hitro pošel, da za drugo leto že razmišljajo, kako bodo ta problem rešili. Kot vedno pripravijo tudi nekaj novih stvari, da je ta tradicionalni fižolov dan vedno znova posebej mamljiv in zato tudi vedno zelo dobro obiskan. Letos so pripravili za najmlajše na ogled lutkovno predstavo Fižolček, Ogelček in Slamica, v delavnicah so lahko delali razne izdelke s fižolom velikanom na čelu. Prvič so sodelovali tudi plesalci otroške folklorne skupine Lončki iz Dolenje vasi, za vse bolj hazarderske narave so prvič odprli stavnico (koliko ribn’čanov je v peharju), prvič so se predstavili Fantje od fare, moški pevski zbor, ki jih vodi Aljaž Vesel iz Sodražice. Poje jih 11 in so skupaj pol leta, njihov vodja pa se uči solo petje pri baritonistu Marjanu Trčku. Brez vaških pevk in Tabmuraškega orkestra Sodražica, ki nastopa na fižolovem dnevu tudi že tradicionalno, seveda tudi tokrat ni šlo. Radio Mlajku nam je natrosil najnovejše čenče in predvsem volilno obarvane novice vaškega dogajanja, ljudje pa so pokali od smeha. Za ohranjanje tradicije in kmečkih opravil so tudi letos prikazali opravila za spravljanje fižola ribn'öan: mlatenje, pajtlanje in prebiranje. Kljub močnemu nalivu sta tudi letos mlatila in pajtlala Gornikov France in Ančka, izluščenega ribn'öana pa ... in VAŠKA TRGOVINA so prebirale tudi ostale vaščanke. Hrovačani so res ne samo družabni in skrbni glede tradicije in dediščine, temveč tudi podjetni z najrazličnejšimi zanimivimi idejami. Tako so prvič pripravili vaško trgovino, ki je odlično zaživela. Na stojnici je bilo moč kupiti svežo in vloženo zelenjavo, sveče, zapestnice, verižice, košare, med, žganje, domači jabolčnik, male grablje, slike na lesu, sodčke, sadne sokove ter kamne v poslikavi žabic in pikapolonic za srečo. Kot je povedala Patricija Miletič, članice VETD Hrovača, so trgovino postavili prvič, in sicer za promocijo Hrovače, da se v vasi kaj dogaja že pred samim fižolovim dnevom ter »da tudi Hrovačani pokažemo, kaj znamo vse narediti.« Poleg domačih kuharskih mojstrov sta bila tu tudi mojster Slavko Adamlje, ki je že skoraj pravi Hrovačan; in prvič tudi znanec s televizijskih zaslonov - kuhar Damjan, ki vse po vrsti navdušuje ob sobotnih popoldnevih. Kot nam je povedal mojster Damjan, sicer zares kuhar po poklicu, zaposlen v Hotelu Marina v Izoli, je v Hrovači skuhal, in to kar večkrat, rižoto s fižolom in zeleno: »To jed sem pripravil in skuhal tudi v sobotni oddaji na TV. In ko smo kuhali, moja gostja je bila Nuška Drašček, mi je Maruša Prelesnik, ki oddajo pomaga oblikovati, v smehu predlagala - ‘ja, to bi pa lahko pri nas na fižolovem dnevu skuhal.’ In ker rad kuham ter bi želel, da ljudje moje jedi poskusijo tudi v živo, ne samo začutijo preko TV, sem se povabilu takoj odzval.« Kakšne sestavine je uporabil priljubljeni kuhar, skoraj bi lahko rekli slovenski Jamie Oliver, za svojo rižoto s fižolom in zeleno? »To so čebula, česen, steblo in listi zelene, fižol, maslo, parmezan, oljčno olje, sol, poper, žafranika in origano.« Seveda me je zanimalo, ali je uporabil ribn'öana? »Ne, nisem uporabil ribn'öana. Za zdaj še vedno prisegam na italijansko sorto fižola borlotti,« je v smehu razložil Damjan. Verjamemo, da so hudomušni Hrovačani z Gornikovim Francetom na čelu do konca fižolovega dneva že uspeli prepričati Damjana, daje namesto italijanskega fižola začel uporabljati ribn’öana. TI 0 Spremljala in fotografirala ZDENKA MIHELIČ Iešeto no iv/>i5i I BRALCI PISEIO______________ Z GAJBICAMI SE NE DELA REDA NA JAVNEM PARKIRIŠČU V tem pismu bi želel opozoriti na perečo problematiko parkirnih prostorov blokovskih naselij v Ribnici. Trenutno stanje je, da je razpoložljivih parkirnih mest manj kot avtomobilov, in stanje gre samo na slabše. Razmere velikokrat silijo v to, da so na družino po dva ali celo trije avtomobili, kar nastalo situacijo samo slabša in med stanovalce seje nervozo, nekateri stanovalci so že pričeli s tako imenovanim lastninjenjem parkirnih mest oz. postavljanjem gajbic. Situacija postaja nevzdržna in velikokrat pripelje do verbalne komunikacije, ki ni v ponos nikomur od nas, kar ustvarja negativno klimo, ki se počasi širi po Ribnici. Velikokrat se pri uveljavljanju volje uporablja argument moči - bolj ali manj resne grožnje itd., kar resno otežuje sobivanje. V blokih živijo ljudje različnih nazorov, narodnosti, izobrazbenih in starostnih struktur, življenjskih prepričanj, navad, želja in še bi lahko našteval. Pa vendarle smo vsi državljani Republike Slovenije, v kateri veljajo določeni zakoni, ki jih moramo, ne glede na vse našteto, upoštevati in spoštovati. Žalostno je, da očitno nekateri niso dovolj dobro seznanjeni z zakoni ali pa mislijo, da zakoni za njih ne veljajo in jih ne priznavajo ter sami postavljajo meje zakona. Takšno stanje pa že opozarja na alarmantno situacijo, ki lahko hitro uide nadzoru. Rad bi poudaril, da je potrebno ljudi ozavestiti predvsem v naštetem: - Parkirni prostori so namenjeni vsem prebivalcem in obiskovalcem. - Lastninjenje, prisvajanje ali postavljanje ovir na parkirni prostor je v nasprotju z zakonom, za kar je predvidena tudi denarna kazen. (povzetek iz zakona: 113. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4) (3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti. (8) Z g lobo 60.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena. - Vsi prebivalci stanovanjske enote imajo enake pravice do uporabe vseh razpoložljivih parkirnih prostorov ne glede na število avtomobilov, lastnih in so v uporabi. Gre za princip, kdor prvi pride, prvi melje. - Staž bivanja v stanovanjski enoti ne pomeni izbirne prednosti uporabe parkirnega prostora in z uporabo le - tega nima nikakršne povezave. Stanovalci, ki so se v enoto preselili pred kratkim, imajo enake pravice uporabe parkirnega prostora kot drugi stanovalci. Mogoče bo to pripomoglo vsaj v ozaveščanju in seznanilo sostanovalce z njihovimi dolžnostmi in pravicami. Mogoče pa bo celo spodbudilo občino, da začne razmiljati tudi o oprijemljivih rešitvah, npr. o novih parkirnih prostorih. Stanovalec bloka LIKOVNA DELAVNICA V ROGAŠKI SLATINI Že ob ustanovitvi Društva likovnega ustvarjanja Ribnica smo se člani dogovorili, da bo ena glavnih dejavnosti izmenjavanje izkušenj, druženje in ustvarjanje na likovnih delavnicah. Tako smo v mesecu avgustu na povabilo naše članice in prijateljice Milice Koštrun ustvarjali na njeni domačiji v bližini Rogaške Slatine, kamor prihajata z možem Slavkom vsak prosti trenutek iz Ljubljane. Dogovorili smo se, da se dobimo že 15. avgusta popoldan, tako da bomo z delom lahko pričeli takoj v soboto zjutraj. Na cilj smo prispeli v poznih popoldanskih urah, čakala sta nas prijazna gostitelja in miza, polna domačih dobrot. Prisrčno smo se pozdravili in si oddahnili od dolge vožnje. Kasneje nas je Milica popeljala po hiši, ki je prava galerija v malem. Vsepovsod je čutiti njeno umetniško dušo in vsak prostor je nekaj posebnega. Prav na vsakem koraku smo lahko občudovali njene slike in unikatne izdelke iz keramike. Milica namreč prav tako kot čudovito slika, rada ustvarja z glino. Še posebej blizu ji je raku tehnika žganja. Svoje znanje z veseljem prenaša naprej, zato upam, da jo bomo kmalu lahko gostili v Ribnici. Po prijetnem večeru smo se ravno odpravljali k počitku, ko je narava pokazala svojo moč. Okrog desete zvečer se je razbesnelo neurje, ki je pustilo za seboj pravo razdejanje in nam je malce prekrižalo načrte za sobotni dan. V soboto zjutraj smo si najprej ogledali posledice, ki jih je pustilo za seboj slabo vreme. Žalosten je bil predvsem pogled na vrt, kjer smo še prejšnji večer nabirali zelenjavo za pripravo kosila in občudovali sončnice ter buče, ki smo jih hoteli uporabiti kot motiv za ustvarjanje. Razkrilo je del strehe na skednju, zato smo vsi skupaj poprijeli za delo in v dobri uri je bilo opravljeno. Vmes je že posijalo sonce, zato se je tudi razpoloženje bistveno popravilo. Ugotovili smo, da smo pravzaprav imeli srečo, saj so bile posledice neurja v neposredni okolici veliko hujše. Po zajtrku smo se dobro razpoloženi, čeprav rahlo utrujeni, lotili slikanja, kiparjenja, oblikovanja gline in v dveh dnevih je nastalo kar nekaj lepih izdelkov. Vmes je bilo seveda dovolj časa za druženje, izmenjavo izkušenj in znanja, kar je tudi bistvo likovnih delavnic. V nedeljo, ko smo si ogledali nastala dela, smo bili več kot zadovoljni. Občudovali smo slike, na katerih so žarele sončnice in buče, škratek z lajno, narejen iz gline, je zamišljeno gledal v svet, lesena štorklja pa se je proseče ozirala v nebo in prosila naravo milosti. Kot piko na i smo si ogledali v bližini Rogatca še muzej na prostem, kjer imajo restavriranih nekaj objektov iz preteklega obdobja. Tako smo si med drugim ogledali kovačijo, žago, trgovino in staro kmečko hišo. Popoldne smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in si obljubili, da se bomo letos vsaj še enkrat srečali in ustvarjali skupaj. M. ŽUNIČ ^ PREMALO PROSTORA ZA PREVEČ SMETI Tak pogled se nam je spet nudil na ribniškem sejmu. Za tako velike prireditve bi morali biti po mestu razporejeni dodatni večji smetnjaki. Sicer pa se ljudje iz blokovskih naselij pritožujejo, da se tudi pri njih dogaja podobno - premajhni zabojniki za smeti in preredek odvoz le-teh. Spet stanovalci iz individualnih hiš pa opozarjajo, da Komunala okrog skupnih zabojnikov pušča nesnago. Torej bo treba napraviti red in čistočo. 30 Rešero NE KDO GA NAJBOLJŠE SKUHA... KDO GA NAJBOLJŠE MEČE? Takšne zabave pri nas pa še ne. Miran Šilc, ki ima tudi svoj Šilc portal, na katerem objavlja zanimivosti iz Ribnice, se je domislil tekmovanja v metanju krompirja. Če je bilo prejšnje leto še bolj tipanje terena, je bilo zdaj povsem uradno, s prijavami, pravili in z nagradami. Okrog 200 ljudi je prišlo 24. avgusta h cerkvi Sv. Lenarta v Nemški vasi, vedeli pa so, da tekma ne bo lahka. Krompir so dobili na tekmovališču, vsak tekmovalec pa je lahko prinesel tudi svojega - težo in obliko je lahko izbral sam. O zmagovalcih je odločal domet! Domet je razdalja od sredine črte, ki jo tekmovalec ne sme prestopiti, do točke, kjer je krompir prvič prišel v stik z zemljo. Pravila so bila že vnaprej znana tudi na spletni strani, kamor so se tekmovalci prijavljali. Prišli so lahko vsi, ne glede na spol ali starost, ker posebne predispozici-je seveda niso pomembne. Nagrada pa je bila vsestransko uporabna: motika! AP, Foto Grozdana Medved Uradni rezultati Tekmovanja v metu krompirja 2008 Tekmovanja se je udeležilo 49 tekmovalcev, ki so se pomerili v MOŠKI, ŽENSKI in OTROŠKI kategoriji. V moški kategoriji je bilo 29 tekmovlacev, tako da je bila konkurenca kar huda. Najboljši dosežek je bil 80,3 metrov, ki sta ga dosegla dva tekmovalca, tako da je o zmagovalcu odločal drugi met. Zmaga je tako šla Tomažu Bartolu (80,3m), drugo mesto je dosegel Matjaž Pogorelc (enak dosežek kot zmagovalec, vendar s slabšim drugim metom), tretje mesto pa je zasedel Mitja Govže (79,3). V ženski kategoriji je bilo 10 tekmovalk. Najdlje je vrgla krompir Katarina Šilc (40,2 m), drugo mesto je zasedla Inge Pegan (37,2 m) in tretje Maja Arko (34,9m). V otroški kategoriji je bilo prav tako kot v ženski 10 tekmovalcev. Najboljši met je izvedel Gregor Arko (42,3 m), drugo mesto je zasedel Tomaž Levstek (40,0 m) in tretje Črt Arko (34,7 m). Miran Šilc PRVI MESEC ORKESTRSKE SEZONE Tako kot se v šoli prične z mesecem septembrom novo šolsko leto, tako pričenjamo tudi v Ribniškem pihalnem orkestru z novo delovno sezono. Predvsem prva četrtina je namenjena pripravam na naš samostojni koncert, ki ga bomo organizirali v mesecu decembru. Pravzaprav smo videti kot prvošolčki, saj dobimo predse nov glasbeni program, ki ga moramo na vajah obdelati in »izpiliti«, da bo na koncu branje tekoče in z vsemi poudarki. Tu smo vsi na začetku, zato se nam lahko brez bojazni in treme pridružijo novi člani. V tem mesecu sta se orkestru korajžno pridružili dve novi članici, učenki GŠ Ribnica, Eva Levstek na tolkalih in Petra Rigler, alt sakso-fonistka, pričakujemo pa, da se nam bo morda pridružil še kakšen učenec, ki že primerno obvladuje instrument. Pravzaprav se meseca septembra še najbolj spominjamo po Ribniškem semnju in tudi letošnji, 33. po vrsti, nam bo ostal posebej zapisan, saj smo gostili godbenike Pihalnega orkestra Breg iz Doline pri Trstu. V Gradu smo jim člani Ribniškega pihalnega orkestra pripravili potrebno tehnično opremo za izvedbo samostojnega, promenadnega koncerta v popoldanskih urah. Pripravili so pester in simpatičen program, zato smo prepričani, da so bili poslušalci z izvajanjem in izborom skladb zadovoljni. Posebno se za pomoč pri izvedbi gostovanja zahvaljujemo Turističnemu društvu Ribnica, za povezavo na koncertu pa Marku Modreju. Gostje so bili nad Ribnico in sejmom navdušeni tako, da so se zvečer po prvih deževnih kapljah odpravili proti domu z obljubo, da bodo Ribnico in širšo okolico še obiskali. To pa je bil tudi naš namen, saj ima Ribnica kaj pokazati, vendar se tega vsi skupaj premalo zavedamo. Tudi za prihodnje leto v orkestru načrtujemo nova spoznanja in dogovore za sodelovanje z orkestri in godbami, morda tudi iz tujine. Upamo, da bomo v Ribnico zopet pripeljali koga, ki še ne pozna naših krajev, znamenitosti in zgodovine, zagotovo pa pozna izdelke suhe robe. Povezovalni člen pri sodelovanju pa bo seveda glasba, ki nas vse skupaj druži in ne pozna meja. Stanislav Grebenc, predsednik KUD Ribniški pihalni orkester Rešeto 31 C ^«7 E I INJ f 1 Svetovni pokal Ugar 2008 FRANCOZ ZASLUŽENO OSVOJIL NAJPRESTIŽNEJŠO ZMAGO Na Posestvu Ugar se je v nedeljo z zadnjo, zares izjemno kvalitetno preizkušnjo, tekmo svetovnega pokala v preskakovanju zaprek, nadvse uspešno končal tridnevni konjeniški turnir UGAR FEI World Cup 2008. Najprestižnejša zmaga na veliki nagradi, ki je štela kot kvalifikacijska tekma za finale svetovnega pokala v Las Vegasu, je več kot zasluženo pripadla Francozu Kevinu Stautu, ki je nastopil z 9-letnim žrebcem Le Prestige St Loi. Organizator turnirja Posestvo Ugar je zopet odlično opravil svoje delo in za logistično ter organizacijsko izjemno zahteven projekt prejemal čestitke z vseh strani. V tretji ponovitvi je prireditev, zlasti tekmo svetovnega pokala, obiskala množica gledalcev (sicer manj kot lansko leto), ki so navdušeno spremljali nastope sve tovne konjeniške elite in dokazali, da vrhunski konjeniški šport vsekakor sodi v Slovenijo, kar je poudaril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, tudi častni predsednik prireditve Ugar 2008. Kocijančič je na novinarski konferenci po glavni sobotni tekmi Grand Prix dejal: »Zelo sem zadovoljen, da ljudje tukaj na tako nesebičen način investirajo v razvoj konjeništva, kot to dela gospod Rudež. Tu imamo opravka z vrhunskim tekmovanjem, svetovnim pokalom na najvišji ravni. Na poti so tudi tekmovalci in tekmovalke, ki se kosajo s svetovnimi vrhunskimi tekmovalci in upam, da bo v naslednjih dveh letih nekdo dozorel, ki bo sposoben uvrstitve in udeležbe na olimpijskih igrah.« Na Ugarju 2008 so gledalci videli vrhunsko športno-konjeniško predstavo, na kateri so se jahači iz 23-ih držav v parkurju predstavili s preko 200 konji in se potegovali za nagradni sklad v skupni vrednosti 90.000 EUR, kar je v zgodovini naše samostojne države najvišji nagradni sklad. Med udeleženci tekmovanja so bili tekmovalci iz Turčije, Bolgarije, Češke, Grčije, Slovaške, 3? Francije, Irske, Velike Britanije, Švice, Rusije, Madžarske, Poljske, Nemčije, sosednjih Italije in Avstrije ter celo iz eksotičnih Bermudov, pa daljne Avstralije in Nove Zelandije. V glavni nedeljski tekmi FEI World Cup, tekmi za svetovni pokal, so se v zelo zahtevnem parkurju višine 1,50 metra izmed 40 tekmovalcev uvrstili v finale oziroma baraž le štirje, brez napak pa sta jahala le zmagovalec, Francoz Kevin Staut, in drugouvrščena Britanka, Hannah Paul na Siriusu III. Tretji je bil Bolgar Angel Njagolov z 9-letnim žrebcem Baloufinom. Parkur je že drugo leto zapovrstjo na Ugarju domiselno in nadvse upoštevajoč tako konja kot tekmovalca postavljal konjeniški mojster Kanadčan Michel Vaillancourt, ki je na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976 prejel srebrno kolajno v preskakovanju zaprek. Prvi tekmovalni dan na Posestvu Ugar, ki ga je zaznamoval tudi obisk učencev iz šol, je bil zares povsem mednaroden, saj so štiri preizkušnje pripadle štirim različnim narodom. V soboto sta se izmed 23 nastopajočih držav proslavili Poljska in Nemčija, saj sta zabeležili vsaka po dve zmagi. Poljska v prvih dveh tekmah, Nemčija pa na zadnjih dveh. Nemec Jürgen Kurz, lansko leto drugouvrščeni na tekmi svetovnega pokala na Ugarju, je s svojo zelo odzivno kobilo Aisho osvojil največjo tekmo sobotnega tekmovanja, tekmo za veliko nagrado - Grand Prix pokrovitelja Inotherma. Bil je boljši od vseh 52 drugih tekmovalcev, saj je v tehnično zahtevnem parkurju našel najhitrejšo in idealno pot preko vseh zaprek. če so bile sobotne tekme v znamenju poljskih in nemških konjenikov, potem lahko za nedeljsko, paradno tekmo turnirja - preizkušnjo svetovnega pokala- zapišemo, da je bila prava predstava francoskega konjeniškega stila. Francoski jahač Kevin Staut je s svojim konjem Le Prestige St Loi, ki ga je dobil šele pred mesecem dni, zares suvereno opravil s tehnično izjemno zahtevnim parku rjem. Napeta tekma, veliko odličnih tekmovalcev in tudi precej nastopov, ki so bili do predzadnje in zadnje ovire brez kazenskih točk, a se jim na koncu ni uspelo uvrstiti v finale. Nastopilo je veliko odličnih jahačev, med njimi tudi več udeležencev olimpijskih iger, tako Avstrijec Anton Martin Bauer s Castellom 66 (udeleženec Ol v Sydneyu in Atlanti), Bolgar Rossen Raytchev s konjem Capoccino (Ol 2000 in 2004) ter Rusinja Ljubov Kochetova z Aslanom s še prav svežimi spomini z Olimpijska tekmovalka Rusinja Ljubov Kochetova z Aslanom, s svežimi spomini na Ol v Pekingu. udeležbe na Ol letos v Pekingu. Med deseterico tekme svetovnega pokala ni bilo žal nobenega slovenskega jahača. Najboljša slovenska uvrstitev na nedeljski glavni tekmi je bilo 15. mesto aktualnega državnega prvaka v preskakovanju ovir Luka Založnika, ki je nastopil s Pastellom, Urh Bauman pa je z Loving Dancerjem III končal na 34. mestu. Po zadnji in hkrati najpomembnejši tekmi tridnevnega turnirja je spet sledila novinarska konferenca, na kateri so sodelovali najprej seveda zmagovalec Kevin Staut, drugouvrščena Hannah Paul, postavljalec parkurja Michel Vaillancourt ter predsednik organizacijskega odbora in lastnik Posestva Ugar Jurij Rudež. Vodila jo je mednarodna tiskovna predstavnica Deirdre Stoker Vaillancourt. Zmagovalec Kevin Staut je kanadski poklicni jahač, ki nastopa za Francijo, v Sloveniji pa je nastopil prvič. Nad Ugarjem je bil navdušen: »Čudovito je tu, vse pohvale in čestitke organizatorjem za izjemen dogodek in lep prostor, tekmovališče. Zagotovo se bom vrnil tudi prihodnje leto.« Za njim so že opazni uspehi, med njimi gotovo izstopa 8. mesto na veliki nagradi v Aachnu. “Konja, s katerim sem nastopil, še ne poznam prav dobro, saj mi ga je sponzor pripeljal šele pred mesecem, tako da pred tekmovanjem nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Niti nisem vedel, kako hitro naj jaham, saj tekmovalcev, ki so tekmovali pred menoj, nisem videl in tako nisem imel prave primerjave. Zmage sem zato še toliko bolj vesel, da mojega sponzorja niti ne omenjam. Parkurji so bili zelo zahtevni, zame še posebej, saj nisem vajen postavitev Michela Vallancourta. So pa bili zares super," je povedal ves nasmejani Staut, ki trenutno jaha 10 konj in veliko potuje od tekme na tekmo. Tako bo tudi zmago, pravi Staut, »praznoval kar na letališču, potem pa tudi ne bo časa, saj se bom pripravljal že na naslednjo tekmo in potoval naprej«. Britanka Hannah Paul, ki z Ugarja potuje naprej na tekmo v Zagreb, trenutno jaha kar 16 konj, od tega 8 mladih, zanjo pa je bil to prvi plasma v 'iBŠEFO Podeljevalci na tekmi svetovnega pokala pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav: predsednik organizacijskega odbora in lastnik Posestva Ugar Jurij Rudež, dr. Tomo Čas v imenu Zavarovalnice Triglav TER PREDSEDNIK 0KS IN ČASTNI PREDSEDNIK PRIREDITVE UGAR 2008 JANEZ Kocijančič. tekmovanjih svetovnega pokala. V Slovenijo je prišla preskusit sebe in Siriusa III, pritegnil pa jo je, nič ni skrivala, tudi visok nagradni sklad 90.000 evrov. “Prijetno sem presenečena nad izvrstno organizacijo turnirja. Podlaga na tekmovališču je idealna, enako pa velja za spremljajoče objekte. Zanimivo mi je bilo tudi, kako dobro so bile obiskane petkove jutranje tekme, nad otroki sem bila navdušena. Čisto drugače je namreč tekmovati pred množico ljudi, ki te kar ponese," je povedala mlada Angležinja. Oblikovalec parkurjev, odlični in vedno nasmejani Michel Vaillancourt, dobitnik srebrne kolajne na Ol leta 1976 v Montrealu, je v Ugarju gostoval že drugo leto zapored. “Parkurje postavljam tako, da so dovolj prijazni do konja, vendar tehnično zahtevni, da lahko najboljši pokažejo, kaj znajo. Nekoč sem bil tudi sam jahač in naredil sem parkur, ki bi ga tudi sam jahal," je zadovoljno dejal Kanadčan, ki je nad Ugarjem navdušen, večkrat jim je namenil tudi aplavz, prav tako se v vsako tekmo tudi popolnoma vživi. Predsednik o r g a n iz ac i-jskega odbora Jurij Rudež je bil zelo zadovoljen s tekmo, predvsem pa s številom in kvaliteto tekmovalcev ter odlično postavljenim parkurjem. Letošnja novost v okviru tekmovanja je bil dobrodelni projekt, kjer so od vsake prodane vstopnice dobiček namenili za ribniško osnovno šolo za razvoj športa ter na ta način vsem otrokom omogočili lažjo udeležbo na športnih dnevih in šoli v naravi. Slovenski odbor Unicefa pa bo za otroke iz Burkina Faso prejel del sredstev, zbranih s prodajo VIP - aranžmajev. Da projekt ne bo zgolj donacija, so ribniški otroci lahko preko različnih aktivnosti spoznavali življenje afriških otrok in ga primerjali z našim. Na Posestvu Ugar je poleg odličnih in adrenalina polnih športnih tekmovanj bilo mogoče videti tudi predstavo dresurnega jahanja, pa nastop Western jahačev, v parkurju pa so se predstavili tudi slovenski maratonski kolesarji, ribniški pihalni orkester in ribniške mažoretke. Urša Jaklič, predstavnica posestva Ugar za stike z javnostjo, je potrdila, da bo tudi drugo leto na Ugarju tekma za svetovni pokal FEI World cup. Hkrati je vse navdušene povabila v sredo in četrtek, 1. in 2. oktobra letos na tekmovanje v dresurnem jahanju FEI World DRessage Challange 2008. Prireditve se bodo udeležili predvsem slovenski dresurni jahači, tekmovanje pa bosta sodila Marian Elizabeth Cunningham iz Peruja in Peter Engel iz Nemčije. 1. oktobra se tekmovanje prične ob 9. uri in si sledi po nalogah od uvodnega razreda do osnovnega, srednjega, nadaljevalnega in razreda Prix St. Georg. Četrtek, 2. oktobra, bo postregel z uradnim treningom 14 najbolje uvrščenih tekmovalcev. Vabljeni. Zdenka Mihelič Foto Z. Mihelič in Arhiv Ugarja Eksotika na Ugarju: tekmovalec Patrick Nisbett z BERMUDOVS K0KICAMI. OB NJEM HANNAH PAUL S PRIZNANJEM ZA 2. MESTO NA GLAVNI TEKMI FEI WORLD CUP UGAR 2008. Uspešen Za ribniške rokometaše se je 13. septembra pričela nova sezona. Članska ekipa letošnjo sezono spet nastopa v prvi državni ligi, ki letos nosi ime 1.MIK državna rokometna liga. Teden kasneje so s tekmami pričeli tudi v vseh nižjih starostnih kategorijah. Društvo s svojimi ekipami nastopa v vseh šestih starostnih kategorijah, od mlajših dečkov B, do mladincev, ki svoje tekme igrajo v sobotnih dopoldanskih urah. Povečano zanimanje pa je opaziti tudi v vseh selekcijah MINI rokometa (1. - 4. razred OŠ) tako v Ribnici kot v Dolenji vasi. Članska ekipa je že preživela prvi dve koli v novi sezoni. V prvem kolu so v spektakularni domači predstavi nadigrali lani četrto uvrščeno ekipo prvenstva in letošnjega finalista super pokala, Trimo iz Trebnjega. Visoko prednost so si priigrali že v prvem polčasu, ko so povedli z 12:5. in jo uspeli brez težav zadržati do končnih 25:22 v korist domačih. V drugi tekmi letošnje 1.MIK -rokometne lige je ekipa RD Ribnice RIKO Hiš gostovala pri ljubljanskem Slovanu. Domači trener Tomšič ni mogel računati na poškodovana Škaperja in Koširja, gostje pa so nastopili v popolni postavi. Že v prvem napadu gostov se je zgodil eden ključnih trenutkov tekme, ko je igralec Slovana Hrvatin pri izvajanju 7-metrovke zadel gostujočega vratarja Torla v glavo. Sodnika sta ocenila, da je šlo za nameren strel in domačemu igralcu pokazala rdeči karton, Torla pa je v vratih vse do konca tekme zamenjal Grm. RIKO hiše Ribničani so z obema predstavama pokazali, da imajo letos kvalitetno ekipo, ki se lahko enakovredno kosa z vsemi ekipami v ligi in da je ribniškim gledalcem v dvorani Športnega centra Ribnica spet zagotovljen pravi rokometni spektakel. Prvi polčas je minil v izenačeni igri z dobro obrambo na obeh straneh in Ribničani so na odmor odšli z zadetkom prednosti. Drugi polčas sta zaznamovala oba sodnika, ki sta s svojimi nepredvidljivimi odločitvami pogosto silila v ospredje dogajanja na igrišču. V 50. minuti je bilo še neodločeno, po seriji izključitev gostov pa so domači uspeli povesti s tremi zadetki prednosti, kar se je na koncu izkazalo kot neulovljiva prednost. Zadnje minute so tako minile v neuspelih poskusih lovljenja rezultata in odličnih obrambah domačega vratarja Vrana. Številni gledalci, ki so se iz Ribnice odpravili na obisk tekme kot tudi igralci in strokovno vodstvo, so se po koncu tekme upravičeno spraševali, kakšna so sploh pravila rokometne igre, saj so bila ta, kot kaže, jasna samo obema sodnikoma, ki sta bila s stalnimi spremembami kriterija in čudnimi odločitvami glavna akterja tekme. Mlajše selekcije društva so tokrat _ vse tekme odigrale v domači dvorani. Mlajši dečki A in B so se pomerili z vrstniki SVIŠA iz Ivančne Gorice ter enkrat zmagali in enkrat izgubili. Starejši dečki A in B ter kadeti so odigrali tri tekme proti Krki iz Novega mesta in vse tri tudi dobili. NATAN HOJČ, Foto arhiv društva .Rešeto ■ >i f%j i r ■ ä:i>ir> :■ i'/xx/xe Pametne rastline, nespametni ljudje? (2. del) Moč zelenega čaja V prejšnji številki smo že omenili pozitivne lastnosti, ki jih ima zeleni čaj na naš organizem. Največ zaslug znanstveniki pripisujejo močnim antioksidantom. Pomembno je tudi delovanje čaja na razkisanje telesa, česar tudi rakave celice na marajo. Novejša dognanja usmerjajo pozornost na katehine v zelenem čaju, ki preprečujejo nastajanje novih žilic v tumorjih in tako zavirajo njihovo rast. Tein v zelenem čaju deluje kot naravno poživilo, ne da bi ob tem zaviral resorpcijo hranil, tako kot recimo kofein v kavi. Deluje zelo blagodejno na črevesno sluznico in pomaga omejevati kvasovke. Seveda vse našteto velja le za uživanje kakovostnega zelenega čaja in ne cenenih zrnletkov v filter vrečkah. Najboljši čaji vsebujejo le ročno nabrane vršičke in nepoškodovane lističe. Pri tem ne gre za zadovoljevanje petičnežev, temveč za preprosto dejstvo: največ varovalnih snovi je v vršičkih in mladih poganjkih. Vprašajte se, zakaj nabi- rate smrekove vršičke in ne uživate smrekovih vejic? Zakaj vršičke kopriv in ne starih listov? Največ dobrega je rastlina rezervirala za mladi poganjek, ki potrebuje vse moči, da se razvije. Zato so čaji, pri katerih nabirajo le poganjke, neprimerno bolj bogati z antioksidanti, encimi, barvili in rastnimi faktorji. Težava je v tem, da vršičke lahko poberemo le ročno. Takoj ko so na delu stroji, je nabiranje manj natančno in se lističi hitreje poškodujejo. Da bi se moč čaja ohranila, je pomembno, da vršički pridejo do vas nepoškodovani. S tem namenom jih nekateri pridelovalci celo ročno zavijejo v kroglice (takšna sta Dragon Pearl ali Gun Povvder). Tudi druge vrste kakovostnih zelenih čajev boste prepoznali po tem, da se, ko jih prelijete, listi lepo odprejo in niso poškodovani (White monkey, zeleni junan...). Cim drobnejši so delci, toliko težje je ugotoviti, koliko je čaj zares kakovosten in koliko je že oksidiran. Zato je praviloma tisto, kar dobimo v filter vrečkah, le slab približek dejanskemu okusu in Odločite se za odlično preventivno in dopolnilno terapijo. Obnovite svojo energijo, premagajte stres, razgibajte telo, odpravite telesne bolečine in psihične težave, poskrbite za odpornost, prebavo, krvni tlak, maščobe, postavo, koncentracijo, notranji mir in še marsikaj drugega. Preizkušen Sistem Joga v vsakdanjem življenju vam ponuja vaje za dušo in telo ter druženje ne glede na vaša leta. Začetna vadba joge se bo pričela v oktobru, ob 20. uri, in sicer ob četrtkih v Poslovni stavbi na Riku v Ribnici in v Srednji šoli v Kočevju. Začetna vadba bo tudi v Velikih Laščah, Sodražici, Fari in Loškem Potoku. Ne razmišljajte, naredite nekaj zase. Pokličite po telefonu: 041 316 989 ali 8369 900. Vadbeni program za mišično moč, gibljivost, pokončno držo, ravnotežje in sprostitev je namenjen vzdrževanju zdravega okostja. Društvo joga v vsakdanjem življenju vas vabi na redno vadbo proti osteoporozi ob sredah, ob 30. uri v Ribnici, v poslovni stavbi Riko, v Srediyi šoli Kočevje pa ob torkih ob 18. uri 30. Informacije na tel. št.: 041 316 989. lastnostim zelenega čaja. Pri tem so japonski zeleni čaji izjema. Pri vzgoji so deležni vrhunske skrbi, nato jih fino zmeljejo in zapakirajo v posebne vakuumsko zaprte filter vrečke, zato ne izgubljajo na kakovosti in so poznani kot močen antioksidant. Med vrhunske japonske čaje, ki so naprodaj tudi v filter vrečkah, sodijo: Sencha, Genmaicha, Sencha Gokuyo ... drugi pomemben kriterij je način pridelave. O tem boste zelo malo prebrali v knjigah o čaju, vendar prav ta podatek loči čaj, ki lahko prispeva k vašemu zdravju, in čaj, ki lahko predstavlja dodatno breme. Na Japonskem imajo tako stroga pravila, da lahko njihove vrhunske čaje enačimo z ekološko certificiranimi. Z nakupom nekoliko dražjega izdelka dobite nekajkrat več efekta. Pazljivo izbirajte, če želite imeti od njih tisto, kar vam lahko dajo! Pripravila Andreja POGORELC, povzeto po novicah Skupaj za zdravje človeka in narave in člankih Sanje Lončar OPRAVIČILO V želji, da ne pozabimo na naše nadobudne plavalce, sem za avgustovsko številko Rešeta spisal prispevek o udeležbi in uspehih naših mladih plavalcev na poletnih državnih prvenstvih. Zgodil se mi je velik in neljub spodrsljaj in sem pozabil zapisati ime in dosežke Maje GUDURAŠ. Maja je bila večkratna državna prvakinja že v zimski sezoni, prav tako pa je poletno sezono kronala z zlatimi medaljami in osvojitvijo naziva državne prvakinje v kar nekaj disciplinah svoje kategorije, kategorije mlajših deklic. Vem, da ne morem popraviti članka v avgustovski številki, vendar se Maji in ostalim prizadetim globoko opravičujem, Maji pa sporočam, da ni izpadla iz mojih misli in pisanja namenoma. Maja, upam, da moj spodrsljaj ne bo ovira na tvoji zelo uspešni športni poti. Lepo te pozdravljam in ti želim še veliko plavalnih uspehov. RIHARD PAVLIN 34 HEšero KAJ MORI NAŠE RIBE? Velik pogin rib v Goriči vasi Pogin rib in celega ribjega zaroda na jezu v Goriči vasi, le nekaj metrov od Komunale in čistilne naprave, ni nov pojav - na žalost. V neposrednem območju čistilne naprave naj bi se zgodil že večkrat, a nikoli tako množičen, kot je bil 8. septembra, je povedal predsednik ribiške družine Ribnice Miro Merhar. Pred dvema letoma seje na istem mestu, pod mostom in nad njim, valila šamponska pena, ki naj ne bi ugonobila rib. Jih je pa zato dokončala neznana snov, kije omenjenega dne dopoldne prišla v Bistrico. Priče so najprej pomislile na bližnjo čistilno napravo, a je direktor Komunale Jože Zakrajšek očitke zavrnil. »Mehansko biološka čistilna naprava v Ribnici deluje normalno, je pa res, da potrebujemo tudi napravo za ostala naselja, Grič, Hrastje...« Mrtve ribe so bile na odseku 150 metrov, zato direktor domneva, da je nekdo vrgel v potok kako kanglico z nevarno snovjo. Zanikal je tudi namigovanja, da bi se te odpadne vode, tako kot pred dvema letoma, izlile iz cisterne, namenjene podjetju Technochem, ker jih tisti teden sploh še niso pripeljali. Merhar kljub vsemu želi, da bi neka neodvisna institucija ocenila, ali čistilna naprava res brezhibno dela in kaj dejansko prečisti. Ljudje, ki naj bi se na te procese spoznali, pripominjajo, da naš tip čistilne naprave ne zazna fosforja, dušika in snovi, ki jo npr. vsebujejo šamponi za pse, a so zelo nevarni. Le nekaj take tekočine namreč zadošča, da se voda zastrupi in ji kemikalije odvzamejo še tisto malo kisika, ki ga v tem obdobju ostane ribam. Ribe so namreč očitno hlastale za zrakom. Potem ko so ribiči dvignili nivo vode, da bi ribe hitreje spravili iz zastrupljene vode preko jezu, pa seje voda začela tudi peniti. Policijska inšpektorja sta sicer odvzela vzorce vode, enako pa so storili tudi ribiči, da jih bodo poslali na analizo. Najhuje je, da varovanje okolja zakonsko ni dovolj dobro dorečeno, je dejal Miro Merhar, in je vse prepuščeno naključju oz. je veliko lukenj: »Vsi se obnašajo, kot da to ni njihova stvar.« Ribiči nimajo ocene, kako množičen je bil TOKRATNI POGIN RIB. VIDELI SMO UNIČENE CELE RIBJE ZARODE, KLENE, POSTRVI, GLAVAČE, GLOBOČKE ... Skrajno mučni so bili prizori, ki jih imamo tudi na POSNETKIH, KO RIBE HLASTAJO ZA ZRAKOM, NATO PA V HIPU POGINEJO IN JIH VODA PO DOLOČENEM ČASU Z DNA DVIGNE NA POVRŠJE, KJER PADAJO MRTVE ČEZ JEZ. NA PRIZORIŠČU SMO BILI LE NOVINARJI, RIBIČI, NAJBLIŽJI SOSEDJE, POKLICAN JE BIL DIREKTOR Komunale, policijska inšpektorja, ki sta VZELA VZORCE, IN NIHČE VEČ. KDO DA SO NARAVOVARSTVENIKI? Miro Merhar (levo) in Jože Zakrajšek (desno) UGOTAVLJATA, KDO BI LAHKO BIL KRIVEC TOKRATNEGA VELIKEGA POGINA RIB. NA FOTOGRAFIJI JE LEPO VIDNO, KAKO SE CEL RIBJI ZAROD BORI ZA ZRAK. Ni JIM BILO VEČ POMOČI. Ribiči so z mrežo odstranjevali ribe in jih ODNAŠALI NA PRIMERNO ODPADNO MESTO. Spremljala ALENKA PAHUUE Vabljeni v zavetje tradicije, znanja in umetnosti! Škrabčeva domačija v Hrovači bo povezala dva eminentna dogodka v praznovanje desete obletnice. Škrabčeva domačija praznuje desetletje življenja s slovensko umetnostjo, znanostjo in podjetništvom ter peto obletnico Ustanove patra Stanislava Škrabca na pragu nove hiše umetnosti in v družbi slovenskih jezikoslovcev v petek, 10. oktobra 2008, ob 18. uri pred Kersničevo kovačnico v Hrovači. Na slovesnosti bo Ustanova patra Stanislava Škrabca oznanila imena študentov slovenistike, slavistike in klasične filologije, ki so se uvrstili med njene štipendiste. Stvarno in moralno priznanje za študijsko delo jim bo predala rektorica ljubljanske univerze prof. dr. Andreja Kocijančič. Posebna pozornost bo posvečena dr. Martini Orožen, letošnji dobitnici nagrade Ustanove patra Stanislava Škrabca za izjemne dosežke na področju slovenskega jezikoslovja. Drugi vrhunec srečanja bo odprtje prenovljene Kersničeve kovačnice. Ohranjena v bistvenih potezah in arhitekturno osvežena bo častitljiva stavba poslej nudila prostor umetniškim predstavitvam. V zaokroženo okolje Škrabčevega skednja in domačije jo bosta slovesno umestila prof. dr. Andreja Kocijančič in Janez Škrabec. Janez Dovč, Boštjan Gombač. Mateja Starič. Aleš Hadalin. Martin Krivec in Sergej Randjelovič so glasbeni oblikovalci slovesnosti. Hrovača 42. B10 Ribnica. T: *386(011 837 26 20. F: +386(0)1 836 99 36 E: info@skrabceva-domacija.com, W: www.skrabceva-domacija.com | E: info@skrabceva-ustanova.si, W: www.skrabceva-ustanova.com Vstaneva Stanislava Škrabca 0 KERSMlCEVA KOVAČNICA HROVAČA