Politični ogled. — Državnl vzbor bo nemara priftel svoja posvetovanja dne 17. marca ali kakor se glasijo najnovejše vesti, še le dne 23. marca. Posebno Nemci silijo na to, da se kmalu skliCe državni zbor. V proračunskem odseku bo prišlo ob tem 6asu posvetovanje o pravosodstvu in o šolah na vrsto. pri scdanjih razmerah imajo Slovani v odseku veGino in za Nemce ni torej nobenega dvoma, kako bodo glasovanja v odseku izpadla. Za to pa potrebujejo državtiega zbora, da bodo v njem zagnali krik, ako propadejo njiho\i Clani v proračunskem odseku. Ministrski predsednik Be^ck ho6e sioer nemški pasti uiti, toda žlo bo to zelo težiko. Ako se snidei sedaj državni zbor, imel bo na teden le dve segi, v prostih dneh bodo obravnave v odsekih. Zborovanje bo trajalo neprenehoma do junija, potem pa se snideja deželni zbori. , ' — V proračunskein odseku je v torek dne 10. inaroa govoril g. dr. Korošec o zahtevah kmečkega prebivalstva z ozirom na vojaštvo, Dveletna služba, dopust ob silnih gospodarskih opravkih itd. Posebno gorko se je potegaval za upeljavo kmečkega pouka pri vojaštvu ter obširno opisal, kako se v tem oziru postopa v drugih državah. Stavil je tozadevno resolucijo. Glede polkovnega jezika je zahteval, da ga častniki spoštujejo in da se zar|&s naučijo in poslužujejo jezika vojakov. 'Jezik se naj tudi plemenito goji in naj se ne pači s tujkami nasproti vojakom. Žandarmerija naj se rabi za javno varnost, ne pa za vladno politiko in za reči, za koje ni dolofiena. Kako pridejo duhovniki, učitelji, zdravniki itd. do tega. da dajejo spričevala o njihovem političnem zadržaniu. Pri aretiranjih naj postopa previdno in naj ne sili ljudi, da obstanejo svojo krivdo; to je stvar sodnije. Navaja slučaj Bratuša, v katerem je žandar še dobil križec, da je cel narod za nekaj časa vsled njegovega ravnanja bil izpostavljetn zasramovanju. Zandarmeriji se naj piJepove, da se uradno umešuje v politiko, kakor se' je to po nekod zgodilo pn zadnjili državnozborskih volitvah. — Solska vprašanja bodo prišla v kakih 14 dneh v proračunskem odseku na dnevni red. Nemci -se že pripravljajo prav pridno na bitko, kl se bo ob tej priliki brezdvomno razvila: zahtevajo, da se skliče državni zbor in ua drugi strani se približujejo vse nemške stranke, da nare&e zvezo za obrambo narodnostne premoči. Na slovanski strajii bi.bili pokli,cani Poljaki in Cehi, da kot najštevilnejši ustvarijo protiorganizacijo. Toda PoljaM se za vseslovanske reči sploli premalo brigajo, in Cehi so jih zaČeli v tej slabi lastnosti posnemati. Ce se ne bo v zadujem Času stvar obrnila na boljše, potem je slovanska večina v proračunskem odseku in v državnem zboru nezmožna, izrabljati svojo Št&vilo in mo5. —Za rudarjel Rudarski .pododsek državnega zbora je zboroval dne 10, t. m. Posvetovalo se je o rudarskem nadzorstvu in sklenilo, da se obdrži ruklarsko nadzorstvo pvi rudarskih uradih v sedanji obliki (predlog socialdeinokrfttov, da se osnuje samostojno rudarsko nadzorstvo, a podrejeno političnim oblastim, tedaj brez zadostne lastne eksekutivne moči, se je odklonil), da se osobje pomnoži za toliko, da bode mogoče premogokope vsaj šestkrat na leto, druge rudnike pa vsaj trikrat na leto tjemeljito nadzorovati, da se za usposobljenje zahteva vsaj dveali triletna praksa {sedaj eno leto), da se obvezno upeljejo povsod lokalni delavski odbori, ki naj • imenujejo rudarske nadzornike iz svoje srede, in se na ta «ia6in rudarjem samim da upliv na nadzorstvo, da se tem rudarskim zastopnikom zagotovi materielna in moralna neodvisnost od lastnikov mdnikov itd. Navzoči vladni zastopnik je izjavil, da ima vla3a že pripravljen tozadevni zakonski načrt, katerega je treba z ozirom na današnje sklepe nekoliko premeniti, in da bodo sklepi. rudarskega pododbora, oziroma pozneje socialpolitičnega odseka znatno olajŠali stališ5e montanistične sekoije proti fiuančnemu mlnistrstvu. Prihodnja seja se vrši v torek dne 17. t. m. z dnevnim redom: ureditev izplačevanja mezde rudarjem. Rudarski pododsek sestoji iz posiancev dr. Licht, Zavanski, Cingr, Schoiswohl in dr. B e n k ovi6; slednji je kooptiran v zadnji plenarni seji sooialpoiitičnega odseka. — Ozdravljenie deželnlh finauc. Vse dežele v  Avstriji so zadolžene, in med njimi ua5a Stajerska ni zadnja. Svojili dolgov ne morejo same plačati. Posebno hudo tarejo vse dežele stroSki za šolo in uč'teljsts o. Da se iznebijo dežeie velikili dolgov, ki rabijo mnogo denarja tudi za obresti, v to svrho so se vršila posvetovaaja na Dunaju. Finančni minister hoče zvišati dav&k na žganje ter iz dohodkov plačati deželne, dolgovie. Nam se to ne zdi papietno. To je samo nagrada za delanje dolgov. Neumna dežela, ki ne dela dolgov, saj država vse plaCa. Ampak deželne finance se morajo drugače' in sicer za stalno popraviti. Mnogo bi bilo pomagano deželam, ako bi država prevzela 50 odstotkov za šolskie potrebe. Slovenska kmečka zveza je po svojem predsedniku Roškarju stavila v državnem zboru že tozadevni predlog. — Naše zaliteve do železnic. Dnfli 5v t. m. je državni poslaifec dr. Korošec v proračunskerni odseku pri posvetovanju o železnicali še enkrat povzel besedo ter označil zahteve slovenskih dežel do železničnih uprav. Govornik navaja želje kmečkega prebivalstva glede prevažanja ži\ine. To prevažanje so razvija za 'današnje razmere mnogo prepočasi. Določila prometnega navodila še podjpirajo to počasnost. .V. par. 65 se dovoljuje postajniui uradoiu 4 dni fiasa,i predno so primorani prevzeti naznanjeno živino. Tudi rok za pošiljatev je po par. 47 ninogo predolgo nastavljen. Ce pa že ta določila ostanejo, potem se naj železniškim uradom ^»ove, da se smejo teh dolocil posluževati le v izrednih slučajih, uikdar pa, da bi nagajali občinstvu. Ker je že oglašeji za besedo, izrazi tudi v inienu zastopnika iz Kranjsko dr. Žitnika, željo tamošnjih koiijepejcev, dii se prevoz konj vrši po tarifu za težo in ne za prosfor, ter da se zniža normalna tarifna 1 teža za 1 konja, ki znaša setlaj 1400 kg. V imenu istega poslanca se obraCa tudi do železniškega ministra, da upliva na južno železnico, naj oskrbi za prevažanje mleka posebne hladilne vozove. Iz Kranjskega se vsako leto izvozi okoli osem milijonov litrov mlekai v Trst. Taki hladilni vozovi so potrebni tudi z-a uvoz rib v notranja mesta. V narodnem oziru se pritožuje zaradi razmer na državni železnici Celovec-Jesenice in pa Velenje-iCelje. Navaja slučaje, da so viradniki žalili Slovence s psovko ,,windisich" in se pritožuje zaradi ravnanja železniškega urada v Celovcu na^proti družbi sv. IMohorja, ki lani jii lidtel sprejfcti slovenskih voznih listov. Na progi Velenje-iCelje je1 vendar enkrat treba tudi slovenskili napisov, na cestali prečnic in čuvajnio, — Gorlška. V ožji volitvi za splošno skupino so zmagali liberaini kandikafi, za katere so glasovali tudi socijaldemokratje. To bodo lepi zastopniki kmetov, ki so zvezani z najhujglmi na^protniki kmetov. Danes je ožja Volitev v kmečkS skupini. — Na Hrvaškem je ban baron Rauch pri volitvah pogorel. Toda vedno se še nei ve, ali bo odstopil baron Rauch, ali pa bo zopet razpustil sabor in razpisal nove volitve. Neobhodno potrebno je, da si osigurajo Hrvatje drugo volilno pravico, katera bo slonela na ljudstvu in ne na uradnikih,1 kakor sedanja. Potem naj pride Rauch ali Rakodčaj, nobeden ne bo mogel vspeti proti ljudski volji. — Mažarska nepoštenost. Naš vladar je prepustil Košutovo stranko do vlade na Ogrskem, ako davoljuje leto za letom potrebne denarje za vojaštvo in ako upelje splošno in enako volilno pravico. Sedanja volilna pravioa je namreč na Ogrskem tako prikrojena, da pridejo v državni zbor večinoaa le pleme-jitfdši, judje, advokatje in kar je o«i teJi odvisno: KoŠutovci so vojaške potrebščine dovoljevali, toda sedaj bi morali dati deželi tudi novo volilno pravico. A te se bojijo, ker ž njimi izgubijo dosedanji voditelji svojo moč in ker bo prišlo tudi več zastopnikov nemadžarskih narodov v ogrsko zbornico. Za to iščejo vedno prilike, da se v zbornici delo zavla6uje. Prej so razdražili Hrvate s krivi6nimi jezikovnirai predpisi, da so obstruirali, sedaj zavlačujejo zbornično delo s prepirom o novem poslovniku. Toda nazadnje bo vendar morala priti nova volilna pravica. Ne bode vse drugo nič pomagalo. — Odprtje srbsklb mei. V politi6nih/,t?krQg|li se pripoveduje, da je odprtje srbskih mej gotova stvar. Vlada si je upala storiti ta korak, kerje za nujnost tozadevnega predloga glasovalo tudi v©C kmegkih poslancev. Kakor znano, je bil med njimi tudi Roblek, poslanec celjske Narodnje stranke., Pri tej stranki se naj kmetje zahvalijo, če bodo kmialu §e bolj padle cene domači živini,: ftlala poiiHčna na^nanlia. D n e 4. m a i c a. Portugalska nameraTa prodat,i nekatere svojih naselbin, da si pomaga iz denarnili težkoč. — V Varaždiuu je pri njekl pojedini, pri katert je bilo mnogo &astnikov, zaigrala godba cesarsko pesem. Nadutl Ogri so ziačeli demonstrirati. Ker so častniki piiotu iteniu .ugovaifjali, bi bilo prišlo skoraj do pretepa. D n e 5. m a r c a. Iz . Milatn«, poročajo, M& so prijeli ob meji nekega avstriijskega častnika, ki je risal itolijanske utMbe. — Zasedanje avstrijskcga tlržavnega zbora se zaolie 2&. t. m. — Angleški kralj Edvard je došel danjes v Paris. Jutri obišče francoskega predsednika. D n e (i. m a r c a. Angleška poslanska zboruica je sprejela zakonski naOrt, s katerim dobijo ženske volilno pravico. — Med staro- in mlado6ehi M Pragi ;je na/gtal hud razpor vsl;ed tega, ker so staipčehi nasprotovali kandidaturi jžupana Grosa. Dosedaj, je bil med obema strankama sfelenjen kompromis. — Danes je avstri;ska eskadna zapustila M.alto in je odjadrala proti Barceloni. — VjOjni odsek ima 11. t. m. sejo pod predsedstvom poslanca Pogačnika. Na dnevnem redu je: Delitev padpor družiniam rezervistov, ki so pri orožni vaji. D n e 7. mj a r c a: Istrski deželni zbor se bo sešel h kratkemu zasedanju dne 14. t. m., da reši volilno preosnovo. — Dne 22. t. m. ima društvo katoliških čeških kmetov na Moravskem v Brni občni zbor. — Kitajski, carinski urad je zaplienil neld japonski trgovski parnik. Japonska vlada zahteva parnik nazaj in ker ga Kitajska noče >izročiti, nastal je med obema državama prepirček, ki pa, tako vsaj u,pamo, ne bo imel nikakih posledic. Dne 9. m a r,c a: Finančui rainister »amerava upeljati transportni davek ;vdavek za prevažanje). Znašal bi na leto okoli 70 milijonov.; — Nemški sesar obiSče med potom na Krf italijanskega kralja. SestaJa se bosta v Benetkah. — i Avstrijska eskadra je došla v Barjcelono. Spanski kralj pride tudi t Barcelono, da si ogleda brodovje, D n e 10. m a r c a. Iz Dunaja se poroča, da se bo zvi&al davek na žganje za 40 kroli pri hektolitru. — V'St. Luisu • v Severni Ameriki je-zapetve?ika tovarna za izdelovanje vozov in livarna ustavila delo. Trideseit tisoč delavcev je brez kruha. — Ogrska ženska društva so poslala k ministru Andrasyu odposlanstvo, da bi pri volilni preosnovi tudi ženske dobile volilno praviep. — V četrtek 18. t. m. se snide hrvatskji, sabor. V Zagrebu se je bati velikih demonstracij, zato bo imela vlada pripravljeno vojaštvo. Vse 6aka z napetostjo, kaj bo. — Na Rumunskem zopet vre med kmeti. Z novo postavo niso zadovoljnj, ker ni talaa, kakor se jim je obljubila« Ib nekaterih krajev že prihajaio poročila o uporih\- — Spanski kralj 'Alfonz je danes jiošel v Bar- oeioso in sprejel v avdijener pov<Sjnika avstrijske eskadre pri Baroeloni, podadmirala Ciglerja.