Leto LXVII Poffnln« pTafana T RofovInL i LIubTjanT, v sofiolo, 'dne 7. oktobra 1939 Stev. 230. Jena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva In uprave: 40-01, 40-09, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan i]ntra] razen ponedeljka ia dneva po praznika Čekovni račun; Ljubljana itevilka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka b. Pomen stališča Turčije Evropa ne sledi razgovorom med turškim* zunanjim ministrom in sovjetskimi komisarji nič manj napeto, kakor je sledila razgovorom med Cianom in Hitlerjem. Italija in Turčija sta si s svojim zadržanjem v sedanjem krvavem sporu med zapad-liima veledemokracijama in Nemčijo stekli položaj, ki more biti za njega nadaljnji razvoj in konec odločilnega pomena. Ker se nista vezali ne z enim ne z drugim taborom tako, da ne bi mogli v najugodnejšem trenutku čisto po svoji volji in izključno v svojem interesu poseči v potek dogodkov na di-plomatičnem področju in bosta, kakor kaže, mogli še dolgo ohraniti svojo vojno moč nedotaknjeno, sta vojskujoči se stranki primorani ozirati se na njuno stališče in sta v svojih sklepih od njiju močno odvisni. Turčija in Italija moreta, dokler bosta ohranili polno svobodo akcije, brzdati vojne cilje enega in drugega tabora ter vplivati na preusmeritev ene in druge politike in zato je več ko verjetno, da bosta ostali nevtralni prav do zadnje možnosti. Ker obe državi vodi v sedanjem pretresu želja po miru, ki naj bi zopet ustvaril pravo ravnovesje sil v Evropi, v katerem si moreta tako Italija, kakor Turčija še utrditi svoj položaj kot velesili, je njuno zadržanje velike važnosti tudi za ostale nevtralne države, ki lahko po neizprosni vojni veliko ali celo vse izgubijo, dočim morejo po pravičnem miru le pridobiti. Saj sta ravno Italija in Turčija državi, ki jima je življenjski interes, da ne bi bili izpostavljeni pritisku sil, ki bi mogle postati premočne in ju ogrožati. Turčija je enako ko Italija predvsem in-teresirana na tem, da se ne potegne v vojsko Balkan, oziroma da bi bil prost vsakega pritiska, ki bi mogel iz njega napraviti območje tujega vpliva in pozorišče diplomatične borbe in vojaških akcij v prid ene ali druge stranke. To je postalo še posebno važno po paktu med Nemčijo in. Sovjeti, ki zahteva tem večje pozornosti, čim bolj so v temo zakriti njegovi cilji. V času, ko so postale žrtev te diplomatske poteze že tri neodvisne države in narodi, je dolžnost vseh, ki mejijo na prostor, na katerem se igra vrši, da ne nudijo nikomur, kdor bi hotel nastali položaj izkoristiti v kakšne ekspanzivne namene, prilike za to. Balkan je velik in važen življenjski prostor, in če so države, med katere je razdeljeno njegovo območje, edine, je ni sile, ki bi mogla v škodo njihove neodvisnosti napraviti tak poizkus, kakor se je zgodil ob Baltiku. In če upoštevamo, da imata na Balkanu izredno važni poziciji na zapadu in na vzhodu Italija in Turčija, bomo razumeli, kako je za ves naš jugovzhod življenjske važnosti, kako sta usmerjeni v tem nevarnem momentu Ji dve državi. Kolikor so dozdaj znani potek in rezultati razgovorov v Berlinu in Moskvi, moremo biti samo zadovoljni. Nihče na južnem in jugovzhodnem prostoru Evrope počenši z Madžarsko pa do Bospora na eni in najjužnejša rta Apeninov na drugi strani ni voljan plačati cene za račun stranke, ki bi si na ta način hotela zagotoviti zmago, da svojemu partnerju vrže v žrelo kakšen kos Balkana ali mu dovoli vpliv, ki bi mogel postati nevaren neodvisnosti njegovih narodov. Če pogledamo zemljevid, bomo takoj razumeli in le odobrili držanje Turčije, ki ne more dopustiti, da bi si kdo prilastil preko Dnjestrovega toka ustje Donave in v zvezi s kakšnim svojim prijateljem, ki meji ob ta velevažni prostor na jugu, mogel od Turčije odrezati Tracijo in tako zagospodovati Bosporu, Marmari in Darda-nelam ter tako odpreti pot v Balkan tuji sili, da bi iz zveze svobodnih držav postal vazal kakšni avtokraciji, ki so se je balkanski Slovani in neslovani otresali že v carskih časih. Zato je pozdraviti vztrajno odločnost Turčije, ki ni hotela Črnega morja prepustiti enemu in si je uspešno zagotovila svojo svobodo in pravice v morskih ožinah, da ne bi to morje postalo vojno pozorišče oziroma oporišče za širjenje nezaželjene tuje ekspanzije z vzhoda na zapad med narode, ki so ponosni na svojo svobodo in odklanjajo vsako varuštvo. Ker se to stališče strinja s stališčem Italije, ki prav tako ne more trpeti, da bi bila izpostavljena takemu pritisku na prostor Sredozemskega morja na eni in na srednjo Evropo na drugi strani, moremo reči, da sta obe državi tako v Berlinu kakor v Moskvi povedali besedo, ki bo koristila miru, kateri ne sme sloneti na nobeni prisilni nadvladi, ampak le na sodelovanju kulturnih narodov. Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru Treba je sklicali konferenco velesil filauni nftffAr Priznanje stanja, ustvarjenega na vzhodu Ulflalll UUgUli vi . , i . ii . 2 J po nemsko-sovjetski pogodbi Berlin, 6. okt. Ij. Danes 6e Je v KronoperI v Berlinu točno ob 12 pričelo izredno zasedanje nemškega državnega zbora, kakor je bilo napovedano. Po otvoritvenih običajnostih je na govorniško tribuno stopil Adoll Hitler, ki je imel poldrugo uro trajajoč govor, v katerem je podal stališče in smernice nemške vlade k zadnjim dogodkom in podal tudi predloge, ki jih nemška vlada stavi mednarodnemu svetu v svrho vzpostavitve rednih od-nošajev. Med Nemčijo in nekdanjo Poljsko Hitler, katerega so ob njegovem nastopu vsi Slani državnega zbora sprejeli z dolgotrajnim pozdravljanjem, je najprej govoril o vojni na Poljskem. Poudarjal je silne napore, ki jih je nemška vojska morala premagati, preden je^zlomiia poljski odpor, dasi je bil brezsmiseln in že vnaprej obsojen na neuspeh. Ostro je grajal ukrepe poljskega vodstva — koliltor ga je sploh bilo, je dejal — ki je vso Poljsko izpremenilo v eno samo trdnjavo in tako vojno razširilo na V6e kraje in na vse prebivalstvo. Nato je navajal, kako je on kot vrhovni poveljnik nemške vojske ponovno dal ukaze, da sme napadati samo vojaške objekte in da je tudi zadnjim poljskim oboroženim postojankam — varšavsko predmestje Praga in polotok Hela — treba prizanašati. Poljskega odpora nikakor ni mogoče primerjati Alcazarju v Španiji, kjer se je pokazala vse drugačna organiziranost in disciplina kot pa na Poljskem. Nato je navajal junaštva posameznih oddelkov vojske in zlasti pohvalil generala Blaskovitscba, za tem pa je pozval državni zbor, da vstane in je z besedami zahvale in počastitve navedel število Nemcev, ki so v teh bojih s Poljsko padli. »Nemcev, ki so največ žrtvovali, ki so dali svoje življenje, je bilo po uradnih podatkih do 30. septembra 10.573, ranjenih pa je bilo nad 30 tisoč 322. Pogrešanih pa je 3419. Z zavzetjem polotoka Hela je bila vojna s Poljsko zmagoslavno končana, poljska vojska je bila uničena, poljska država pa je razpadla v lastnem neredu. Nemški vojski je padlo v roke 126.000 ujetnikov in silne množine vojnega plena.« Nato je govoril o nekdanjih poljskih propa-gandističnih zahtevah, ki 60 zahtevali veliko nemškega ozemlja, češ da je do 29% naseljeno s poljskim prebivalstvom, na pr. v vzhodni Prusiji, štetje pa je pokazalo, da je poljskega prebivalstva komaj 2%. Ves ta boj proti Nemčiji je Poljska vodila pod krinko demokracije in v tihem zavetju zahodnih »demokracij«. Toda Poljska še tistega ozemlja ni mogla dostojno urediti, kar ga je imela. Hitler je tu omenjal slabe poljske ceste, zanemarjeno rečno plovbo, in se zgražal nad splošno neurejenostjo poljske uprave, ki je vso državo gnala v čimdalje večje razsulo. Na tisoče in tisoče Nemcev je moralo zapustiti svoje domačije, ker v območju bolne poljske države niso mogli več živeti Človeka vredno življenje. Vse obmejno ozemlje so Poljaki preplavljali s propagandnim materialom, z brošurami in letaki, v katerem so meje med Nemčijo in Poljsko postavljali na Labo in 6e navduševali za »civilizatorično misijo« Poljske. Zaničevali so nemško orožje in nemško vojsko, ker so so zanašali, da jih varujeta dve zahodni velesili. Toda ni želel videti nemško vojsko pred seboj poljski analfabet, ampak Rydz Smygli in ostala varšavska gospoda. Na ponovne in sprejemljive nemške ponudbe 60 odgovorili s splošno mobilizacijo. Tedaj je bila nemška potrpežljivost izčrpana in ni preostalo drugega kot udariti nazaj.« Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Nato je Hitler prešel na zgodovino sedanjega razmerja Nemčije do Sovjetske Rusije. »Razmerje med Nemčijo in Rusijo ni noben zavozlan problem. Ko sta si ti dve državi obljubili, da ju njihov notranji režim ne zanima in da vprašanje notranjega režima pustita oh strani, ni bilo nobenega povoda več za' nezaupnost ali sovražnost. Mednarodni kapitalisti bi seveda radi videli, da bi si bili ti dvo državi v laseh, toda želja se jim ne bo izpolnila. Nenapadalni pakt med Nemčijo in Rusijo je že pred Zadnja poljska četa se Ie vdala Berlin, 6. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Vodja rajha in vrhovni poveljnik oborožene sile je obiskal včeraj čete osme armade pred Varšavo in pregledal revijo posameznih divizij, ki so se udeleževale borb pred Varšavo. Pri Kocku vzhodno od Lublina je danes ob 10 dopoldne položilo orožje okrog 8.000 vojakov poljske vojske pod poveljstvom poljskega generala Klcberja. To so zadnji ostanki poljske vojske. Berlin, 6. oktobra. AA. DNB: Po novi določitvi fipmilfo-snvietske meje na Poljskem so sovjetske čete Začele zapuščati kraje okoli Suvalkija. Na podlagi tega (dogovora so že v četrtek začele v te kraje marširati enim mesecem napravil popoln preobrat v nemški cunanji politiki. Zveza med Nemčijo in Rusijo jo najpopolnejše jamstvo miru in stalnosti v tem delu Evrope. Tako imenovanim demokracijam je ta zveza neljuba predvsem zato, ker je protinemški propagandi izbila orožje. Prej so Nemčiji vedno očitali, da hrepeni po svetovnem gospodstvu, da sega po Ukrajini, po Uralu, iz te zveze pa morajo spoznati, kako so bili vsi ti očitki neosnovani. Potegnili smo mejo in si obljubili, da znotraj teh meja vsaka država sama skrbi za mir in red in da nobena ne bo ničesar storila v škodo druge. Poljske ne bo več V Evropi je treba ustvariti nov red, ki bo imel več možnosti gospodarskega življenja in ki bo bolj upošteval etnografske zakono. Nemčija In Rusija sta trdno sklenili, da so bosta med seboj podpirali. Nemška vlada ne bo nikdar dovolila, da bi med njo in Rusijo kdaj vstala Poljska. Vsak tak poskus se bo ponesrečil in se mora ponesrečiti. Tisti, ki so doslej sodili o tem vprašanju, niso prav nič poznali zgodovine. Poljsko jo ustvaril Versaj in Zveza narodov, ki je prav zaradi trdovratnega zagovarjanja nemogočega Ver-saja izgubila svojo pravico do obstoja, postala je smešna. Pravijo, da je nemška zahteva po širšem življenjskem prostoru krivična, ni pa krivica, če toliko manj Angležev živi na toliko večjem prostoru! Versaju se je posrečilo razbiti gospodarske enote, ni se mu pa posrečilo razbiti ljudstev — ljudstva so ostala in bodo vedno ostala!« Nemčija nima nobenih zahtev več Nato je govoril o odnošajih Nemčijo do posameznih držav. Dejal je: »Napetost v mednarodnem življenju ni od nemških zahtev, ampak od protinemške propagande.« Nato je navajal prijateljske odnošaje ki jih ima Nemčija do Danske, Švedske, Norveške, Nizozemsko, Belgijo in Švice, ki slone na nenapadalnih paktih ali na drugačnih pogodbah. O Jugoslaviji, Bolgariji in Italiji je s tem v zvezi dejal, da so prav tako v prijateljskih odnošajih z Nemčijo. Z Jugoslavijo je takoj po priključitvi Avstrije navezal nove stike; prijateljstvo z Italijo pa sta z ducejem že ponovno slovesno potrdila. Poudarjal je, da Nemčija ali nemška vlada do teh držav nima prav nobene zahteve in da tudi ni nobene točke, ki bi mogla vzbujati nezaupanje ali kaliti dosedanje prijateljske odnose. Nato je prešel na razmerje do Francije in je dejal: »Zahteve, ki smo jih nekdaj imeli do Francije, smo jasno opredelili. To je bilo edino Posaarje. Z vrnitvijo posaarskega ozemlja, kar je Francija sprejela in priznala, je odpadla tudi ta zahteva in vsi problemi. Ali je kaka francoska vlada, ki bi mogla potrditi, da se je Nemčija kdaj obrnila nanjo s kako zahtevo, ki bi bila proti francoskim interesom? Pač pa smo večkrat izrazili željo, da se opustijo stara sovraštva.« Na naslov Anglije je dejal: »Nikdar in nikoli nismo nasprolovali angleškim interesom. Pač pa smo se morali večkrat braniti pred angleškim vmešavanjem v nemške interese. Preseneča nas to za čudo sovražno stališče angleških državnikov do Nemčije. Mir v Evropi pa bo edino takrat, ako se Anglija in Nemčija med seboj razumeta.« Najprej: potrditev stanja, kakor je Nato je govoril o pomenu nemško - sovjetske zveze za stalhost in mir v Evropi in je dejal: »Ta zveza jo omogočila znosno in trajno ureditev evropskega razmerja. Rusko-nemška zveza je odpravila Versaj in to ni povzročilo zmeda, ampak šele ustvarilo znosno stanje. Predmet bodočih mednarodnih razgovorov in pogajanj more biti samo: potrditev tega stanja. Nemška vlada je vsak čas pripravljena na pogajanja. Toda, če pa narod svoje pravice ne doseže mirnim potom, mora seči tudi po orožju. To si jaz morem privoščiti. To bo najbolj potrdil potek bodočih dogodkov. Palestina najbolj dokazuje, da bi bilo za Anglijo najbolje, če bi se bolj ukvarjala z lastnimi skrbmi kot pa s skrbmi drugih. Anglija bo morala še veliko storiti, da bo v svojih protektoratih ustvarila tak red kot ga je Nemčija v svojem. Če bi kdo hotel ustvariti še kak drugi Versaj, se bo takemu poskusu večmili jonski narod uprl z orožjem v roki. To ne bi ljilo drugega kot Versaj pred dvajsetimi leti, ki jc rodil desetletje napetosti in zmede, potem pa propadel. Mednarodno življenje teži in obremenjuje še mnoga druga vprašanja, ki niso v zvezi samo z Nemčijo, rešitev manjšinskega, židovskega vprašanja, splošna varnost mednarodnega razmerja Itd. Sedaj, ko sta Nemčija in Rusija odpravili versajsko Poljsko in s tem v tem delu Evrope zajamčili mir — velesile so jima za to jamstvo lahko hvaležne — se moro o vseh teh vprašanjih začeti pogovor. — Nad Evropo še visi vprašanje kolonij, ki ni vprašanje sile, ampak elementarna zahteva, treba je urediti mednarodni denarni promet, doseči varnost pomorsko trgovino in uničiti morsko roparstvo, ustvariti vzdušje miru in sigurnosti in oboroževanje zmanjšati na pametno mero. Samo z rešitvijo vseh zaprek se more roditi znosno stanje in človeštvu koristno mednarodno sodelovanje. Konferenca je nujna! Da dosežemo ta cilj, bodo veliki narodi prej ali slej morali stopiti skupaj in se pogovoriti. Nemška vlada pa razume, da k taki konferenci ni mogoče kar tako brez priprav. Res je tudi, da je čas, ko grme topovi in so narodi mobilizirani, malo primerno okolje za take razgovore. Zato je pametno in razumno, da se sprožijo pogajanja, preden so žrtvuje na milijone človeških življenj in na milijarde ljudskega premoženja. Francozi so obstreljevali Saarbriicken, nemško topništvo Miilhausen, Francozi so z letali napadli Karlsruhe, nemško letalstvo se je spustilo nad francoska mesta itd. In to uničevanje gro brez konca no samo po suhem, ampak sega tudi na morjo, saj danes ni nobenega otoka več (dolgotrajno odobravanje). Nekega dne pa bosta Francija in Nemčija pač moral i priti skupaj h konferenci. Zna pa tudi nemški narod držati orožje v rokah. Vsi naj pa vedo, da se november 1. 1!)18 nikdar več ne bo ponovil. Gospod Churchill misli, da bo — ako moja ponudba ne bi bila sprejeta — zmagala Anglija. Jaz pa nobeno sekundo ne dvomim, da bo zmagala Nemčija, tudi če bi Francija in Anglija mojo roko zavrnili. In gospod Churchill naj ve, da šo nikdar v zgodovini ni bilo dveh zmagovalcev.« S tem je Hitler končal. Maršal Goring se mu je zahvalil za njegov govor in dejal, da je danes nemški narod bolj kot kdaj koli prej trdno za svojim voditeljem in da so vsi poskusi, ločiti narod od voditelja, prazni in že vnaprej obsojeni na neuspeh. Ko je večkrat poudaril, da nemški narod slejio zaupa svojemu voditelju, mu je slepo pokoren in gre slepo za njim. kakor ukaže, je dejal: »Državni zbor je zaključen.« — Člani državnega zbora so nato stoje zapeli himni Nemčija nad vse in »IIorst-Wesselovo pesem«. Potek tega izrednega zasedanja so oddajalo vse nemške radijske postaje in vse svetovne radijske postajo v Evropi in Ameriki, Odmev Hitlerjevega govora nemške čete. Nemci bodo zasedli okraj Suvalki v treh etapah. V sredo so se sestali zastopnilu Nemčije in Rusije v poslopju cariname vzhodnopruskega obmejnega mesta Merunen. Nemški podjjolkovnik in poveljnik sovjetske brigade, čigar vojaštvo je zasedlo okraj Suvalki, sta se v tovariškem razgovoru sporazumela glede načina predaje in prevzema teh krajev. V četrtek so sovjetske čete začele zapuščati te kraje, nemška pehota in pionirji so pa na štirih krajih prekoračili mejo. V nekaj urah so nemške čete prispele na določeno mejo. Danes je na programu zasedba Suvalkija, 7. oktobra bo pa vsa pokrajina do litovske in ruske meje v nemških rokah. Italija sprejela nemške predloge prijazno Rim, 6. okt. lj. (Štefani). Časopisje prinaša Hitlerjev govor, v katerem je nakazal pot, kako bi se mogla Evropa izogniti svoji tragiki in morda še bolj tragični bodočnosti. Fiihrer postavlja dve točki, ki omogočata miren izhod: Nemško-ruska zveza, ki je odpravila vse, kar bi moglo privesti do kakih trenj med tema dvema državama in je torej odstranila veliko nevarnost za vso Evropo, dalje pogodbo in zveze z baltiškimi državami, ki imajo skupno meje z Nemčijo. Druga točka, na katero Hitler opira svoje upanje mirne ureditve, pa je dej-stvo; da Nemčija nima nobenih zahtev do ostalih držav v Lvropi in je sama prežeta želje po prijateljskem sodelovanju tudi s Francijo in Anglijo. Govoril je tudi o prijateljskem razmerju med Nemčijo in Italijo in dejal, da sta z ducejem na slovesen način potegnila nepremakljivo mejo, ki loči Nemčijo od Jtalije. L odpravo versajskega miru je dana možnost, postaviti mednarodno sodelovanje in evropske razmere na nove temelje. _(Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Dolgotrajno deževje in topleje. »Slovenija in njena avtonomija« Pod tem naslovom prinaša belgrajska »Politika« od 6. oktobra iz Zagreba tole poročilo, ki ga v informacijo prinašamo dobesedno: »Jutrišnji »Hrvatski Dnevnik« prinaša kratko beležko z naslovom »Slovenija in njena avtonomija«. V tej beležki »Hrvatski Dnevnik« piše: »Zadnje čase se je do3ti pisalo o prenosu raznih kompetenc tudi na Slovenijo. Pri tem se je naglašalo, da so slovenske razmere drugačne kakor hrvaške. V Ljubljani sta ustanovljena tudi dva odbora, ki naj delata na tem. Kakor pa izvemo, Slovenci žele, da bi se najprej izvedla organizacija Hrvatske v smislu sporazuma od 27. avgusta, nakar bi se načela organizacija vse državne skupnosti in bi ob tej priliki bilo rešeno tudi vprašanje kompetenc Slovenije.« — Ne vemo sicer, odkod ima »Hrvatski Dnevnik« te svoje informacije, pač_ pa lahko izjavimo, da so nepravilne ter ne soglašajo z dejanskim stanjem, niti z izjavami naših vodilnih mož. JRZ in KSS za senatne volitve v drinski banovini V Sarajevu je bila 5. t. m. predkonferenca JRZ za senatne volitve. Kakor poročajo listi, bo drinska banovina volila 5 senatorjev. Po poročilih listov je bilo sklepano takole: »Ker bo v drinski banovini voljenih 5 senatorjev, so delegati JRZ obravnavali tudi to, da bi glavni odbor moral en senatorski mandat ponuditi Hrvatski seljački stranki. Potemtakem bi za volitve v senat v drinski banovini kandidiral po en Hrvat- katoličan, en musliman, en domač Srb ter dva Srbijanca. Od muslimanov bo kandidiral minister Džafer Kulenovič, od bosanskih Srbov Ljubomir Pantič, od Srbijancev pa Miloje Rajakovič in Vojko Cvrkič. Ni pa še znano, koga bo HSS kandidirala.« Kaj je zdaj naloga SDS Samostojna demokratska stranka (SDS) je izjavljala, da je prava predstavnica vseh Srbov na Hrvatskem ter je kot taka sodelovala s HSS celih 12 let. Kot taka je bila ob sporazumu deležna tudi udeležbe v vladi v Belgradu in v Zagrebu. V tem oziru zdaj zagrebški »Obzor« piše, kake naloge čakajo SDS v novih razmerah. Med drugim takole pravi: »Da bi SDS mogla uspešno sodelovati s HSS v novem političnem položaju, mora v svoje vrste zbrati večino Srbov v banovini Hrvatski. To je v splošnem državnem interesu, prav posebno pa v interesu sodelovanja Hrvatov in Srbov v banovini Hrvatski. Do zdaj je žal večina prečanskih Srbov glasovala za vse bivše režime, kar je slabo odmevalo v hrvatski javnosti. SDS je prav zato, ker je smatrana za srbsko stranko, dobila važne javne položaje, s katerih more uspešno delati i za splošne i za srbske interese. Da bi pa SDS kot predstavnik Srbov v banovini Hrvatski mogla imeti še večji javni vpliv, ji morajo srbski volivci dati zaupanje na prihodnjih senatnih volitvah... SDS pa se mora tudi čimprej samoodločiti, ali bo ostala izključno srbska stranka, ali pa bo, kakor doslej, imela v svojih vrstah poleg srbske večine še majhno število Hrvatov. V hrvatski javnosti bt bil brez dvoma mnogo lepši odmev, ko bi SDS bila izključno j srbska stranka. Treba je namreč računati z občutljivostjo širokih ljudskih slojev, ki mnogo dajo na zunanje manifestacije političnih organizacij. Jasno pa je, da bi SDS, ako bi ostala srbsko-hrvatska stranka, ne mogla naglašati svojega srbskega obeležja, kar bi se neugodno pokazalo v srbskem življu.« Nato list naglasa, da bi v tem primeru lahko nastajale tudi druge srbske stranke, ki ne bi bile naklonjene HSS. Svetuje SDS, na] izbere za voditelja Adama Pribičeviča, ki sicer ni politik, ki pa s svojim imenom lahko pritegne mnogo Srbov v SDS. — Kakor bi sledilo iz tega članka, položaj SDS na Hrvatskem nikakor ni rožnat. Nerodno bi bilo tudi, ko bi SDS postala izključno srbska stranka ter bi vsi njeni hrvatski pristaši morali v HSS, da bi potem gospod Vilder, dejanski vodja SDS, moral iz svoje stranke, ker ni Srb, marveč Hrvat. Zato ni verjetno, da ln se te »Obzorove« pobude dale kaj kmalu uresničiti. Glasila za starokatoličane Zagrebški odvetnik dr. Dragotin Tomac je v Zagrebu začel izdajati polmesečnik »Glas naroda«. Izdajatelj je na listu označen obenem za urednika in lastnika tega lista. List je izdajatelj namenil za propagando za starokatoličanstvo, torej za odpad od katoliške Cerkve, katero imenuje — klerl-kalizem. Pravi, da je ta klerilcalizem enak sovražnik naroda kakor kapitalizem in alkoholizem. — Značilno, kako se lahko ruši verski mir v državi v takih časih, ki bi zahtevali v smislu postav največje strpnosti. Dalmatinski učitelji zahtevajo hrvatsko učiteljsko društvo Iz Šibenika poročajo hrvatski listi, da je dne f. oktobra tamkaj zborovalo učiteljstvo šibeniškega okraja, ki je poslalo brzojavne pozdrave marša-latu dvora, dr. Mačku in banu dr. šubašiču. Za sklep je bila sprejela ta resolucija: »Pozdravljamo doseženi sporazum Hrvatov in Srbov. Veselimo se obnove in preporoda Hrvatske ter izražamo svojo vdanost predsedniku dr. Vladku Mačku in hrvatskemu narodnemu vodstvu. Izjavljamo, da bomo vse svoje skromne moči posvetili delu za prosvetni in gospodarski dvig obnovljene Hrvatske. Zahtevamo, da preneha sekcija JUU v Splitu ter da Be obnovi »Savez hrvatskih učiteljskih dru-štava u Zagrebu«, ki se bodo v njem včlanila vsa okrajna učiteljska društva dalmatinske Hrvatske. Pozivamo vsa okrajna učiteljska društva dalmatinske Hrvatske, naj se izjavijo z nami solidarna v zahtevi, da se ukine sekcija JUU v Splitu ter obnovi zveza hrvatskih učiteljskih društev v Zagrebu. Prosimo tovariše in tovarišice, naj takoj ustanove učiteljska društva po okrajih, kjer še niso ustanovljena, ter naj še ona pristanejo na naše sklepe.« G. Vilder se zavzema za nove volitve V glasilu SDS »Nova Riječ« v Zagrebu Je g. Vilder priobčil člnnek, kjer govori, da je treba nuino razpisati volitve, ker bi bilo, kakor pravi gospod Vilder, po volitvah na Hrvaškem devet desetin manj nezadovoljnosti kakor je je zdaj. Na Balkana nobenih izprememb Turčija sklene s Sovjeti pakt na podlagi spoštovanja sedanjega stanja na jugovzhodu Evrope Romunija se nima ničesar bali Bukarešta, 6. okt. Agencija Štefani poroča: Po vesteh, ki prihajajo is Moskve, se pogajanja Saradzogla s sovjetskimi državniki približujejo koncu in bo jutri podpisan sporazum med obema državama. Zdi se, da bo ta sporazum vseboval omejitev, s katero se bo Sovjetska Rusija obrezala, da bo spoštovala dejansko stanje na Balkanu, Črnem morju in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. London, 6. okt. A A. Reuter: Po vesteh, ki prihajajo iz Sofije, je dejstvo, da je Saradzoglu podaljšal svoje bivanje v Moskvi, zbudilo v tukajšnjih krogih prepričanje, da se bo ohranilo dejansko stanje v jugovzhodni Evropi. Poročila iz Bukarešte poudarjajo, da je turški tisk večkrat v zadnjih dneh poudarjal to prepričanje, in da ga je zastopal zelo odločno. Turški tisk je uverjen, da obstoji možnost, da se skupni interesi Rusije in Turčije spravijo v sklad z obveznostmi Turčije do njenih zaveznikov. Prav tako smatrajo turški politični krogi, da bo sovjetska Rusija na kompromisni način rešila vprašanje pakta o Črnem morju. Bukarešta, 6. okt. lj. Diplomatski krogi so izvedeli, da so se razgovori turškega zunanjega ministra z zastopniki Sovjetske Rusije približali zaključku in da bo jutri že podpisana tozadevna pogodba. Merodajni krogi pričakujejo, da bo med določili pogodbe tudi izjava, š katero se Sovjetska Rusija obvezuje, da bo na Balkanu, ob Črnem morju in v vzhodnem delu Sredozemskega morja spoštovala stanje, kakor je (»status quo<). London, 6. okt. AA. Havas: Carigrajski dopisnik »Daily Expressa« poroča, da je turška stranka narodnega edinstva sklicala izredni kongres stranke. Na kongresu bodo razpravljali o najnovejših predlogih Sovjetske Rusije. Catcncui Ustanovitev balkanskega bloka je nujno potrebna Če ne bo miru, bo vsa Evropa postala torišče popolne anarhije Bukarešta, 6. okt. Romunski zunanji minister Gafencu je sprejel domače in tuje novinarje ter jim podal naslednjo izjavo: Če ne bomo napadeni, bomo nadaljevali dobre odnose z vsemi sosednimi državami. Menim, da bo v primeru, če ne bo vzpostavljen red, zlasti ideal miru, zavladala v kratkem anarhija na vsem evropskem kontinentu. Torej Evropa ne bo več takšna, kakor je danes. Romunija je mirna, vendar pa je pripravljena. Če bo treba, bomo svojo državo branili. Zunanji minister Gafencu je odklonil komentar glede bolgarskih zahtev po južni _Dobrudži, vendar pa je poudaril, da sovjetska Rusija ne zahteva Besarabije. Ustanovitev balkanskega bloka miru bi bila v popolnem skladu z romunsko zunanjo politiko. Vse je odvisno od uspeha pogajanj turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi. Iz razgovora z Gafencom so časnikarji posneli, da je Romunija pooblastila Saradzogla, naj v Moskvi zastopa njene interese. Atene, 6. okt. o. »Assyrmato«« prinaša razgovor z romunskim zunanjim ministrom Gafencom, ki je izjavil: Sedanja romunska vlada izraža brezpogojno željo Romunije, da ostane izven spopada. Poskusili bomo vse, da se vojna in njene strašne posledice ne približajo Balkanu in to še bolj, ker smo bližje prizorišču vojne. Ohranili bomo nevtralnost in dali zavetišče tisočem Poljakom. Še naprej pa bomo ohranili prijateljske od-nošaje z Nemčijo in z Rusijtv. London: Dela se na bloku nevtralnih držav na jugovzhodu Zemunska vremenska napoved: Vreme se ho nostonno zboljšalo od zapada, vendar pa bo še precej oblačno zlasti na severovzhodnem delu, kjer bo še dež. London, 6. okt. b. Kot odgovor na rusko akcijo na jugovzhodu Evrope objavljajo »Times« po« ročilo iz Bukarešte, da se delajo končne priprave za ustvaritev bloka nevtralnih držav. »Time6« j dalje poročajo, da se zboljšujejo tudi odnosi med Romunijo in Madžarsko. Aktivnost nemške diplo-I macije v Bukarešti je nov dokaz za to, da se po j vzpostavitvi odnosov med Rusijo in Nemčijo ti dve državi prizadevata v drugi smeri in nimata časa za spletke v tem delu Evrope. »Times« javljajo, da prihaja sedaj iz Nemčije v Romunijo veliko število praznih vagonov, ker bo Nemčija nakupila razno blago, ki ga potrebuje. Romunska vlade sprejela zahteve Ukralsncev v Bukovini in Besarabiji Berlin, 6. okt. AA. DNB.: Po vesteh iz Bukarešte, je romunska vlada ponovno pozvala bivšo ukrajinsko narodno stranko v Romuniji, naj pošlje svoje delegate na pogajanja ali pa, da postavi konkretne zahteve. Vodstvo stranke je sestavilo spomenico, v kateri odgovarja na to ponovno vabilo romunske vlade. Spomenica obsega 20 točk: Ukrajinska stranka zahteva, da se na popri-šču kulturne politike takoj uvede ukrajinski jezik kot obvezni predmet v vseh ljudskih šolah v Ukrajini in Besarabiji, v vseh občinah, kjer se nahaja ukrajinska večina. Dalje naj se dovoli ponovno izhajanje ukrajinskih listov. Ukrajinci zahtevajo potem, da se vsaj štirje Ukrajinci imenujejo v vrhovni svet Narodne fronte, ter da morajo biti župani v ukrajinskih vaseh in krajih Ukrajinci, ..... da se v černovicah Imenuje ukrajinski pomočnik mestnega župana. ...... Dalje zahtevajo, da se Ukrajinci, ki so dovršili univerzitetne študije, postavijo v državnih in občinskih službah in da se vrnejo na svoja mesta, ▼ ukrajinskih mestih in občinah ukrajinski uradniki in učitelji, ki so bili premeščeni. Romunska vlada je sprejela ta minimalni program na svoji včerajšnji seji. Prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo Rim, 6. oktobra, lj. Iz Budimpešte poročajo, da tamošnji politični krogi pričakujejo skorajšnje i poglobitve dosedanjih »vez meu Madžarsko in Jugoslavijo. Povod sa to poglobitev dosedanjih zve« sta dali dve pobudi, od katerih je ena izšla iz italijanske strani, druga pa i neke druge. V Romuniji vlada nacionalne unije? Bukarešta, 6. okt. b. V romunskih političnih krogih so vedno glasnejše govorice o možnosti rekonstrukcije romunske vlnde. V novo vlado naj bi vstopili predstavniki vseh političnih strank, ki imajo zaslombo med ljudstvom. Proti komunistom v Franciji Francoski komunisti za Hitlerja In Stalina Pariz, 6. oktobra, d L Dejstvo, da so se bivgi komunistični poslanci izrekli za sovjetsko-nemške mirovne ponudbe, je v Franciji vzbudilo silno ogorčenje. Enodušen odpor se kaže celo pri socialistih. Iz tega je razvidno, da je ogromna večina francoskega naroda v svojem mišljenju enotna. Od 72 bivših komunističnih poslancev se jih je 48 priključilo novoustanovljeni, tako imenovani »delavsko-kmečki stranki« in ta skupina^ se je z vso močjo zavzela za Hitlerjevo pobudo. Francoska javnost smatra, da gre v tem primeru za bogato plačane ljudi, ki so orodje sovražnikov Francije in ki bi radi ločili Francijo od Anglije in jo razorožili, kakor so to delali tedaj, ko so imeli oblast v roki. Pariz, 6. oktobra, b. Sodišče je izdalo nalog za aretacijo komunističnih narodnih poslancev Ra-meta in Bontea, ki sta voditelja »stranke delavcev in kmetov«. Policija ju doslej še ni našla. Pariz, 6. oktobra lj. Vlada čimdalje ostreje nastopa proti komunističnim poslancem, ker jo pri nekaterih preiskava našla veliko materiala, ki jih obremenjuje in njihovo domoljubje kaže v slabi luči. Vsi komunistični voditelji bodo postavljeni pred sodišče. Amerika preti z ukinitvijo dipl, odnosa-jev s Sovjetsko Rusijo zaradi komunistične propagande Rim, 6. oktobra. AA. Štefani: Po vesteh iz New« yorka je preiskava, izvedena glede vprašanja »Proti* ameriške delavnosti«, pokazala, da obstoji v Združenih državah močna komunistična propaganda, ki jo finančno podpira sovjetska vlada. Newyorški listi predvidevajo v zvezi s tem možnost prekinitve diplomat« skih odnosov med Združenimi državami In Sovjetsko Rusijo, kajti eden izmed pogojev za obnovitev diplomatskih odnosov med obema državama od leta 1933 je bil ta, da se Sovjeti vzdrže sleherne komunistične agitacije v Združenih državah. Mussolinl sprejel Mackensena Rim, 6. oktobra, b. Davi ob 10 je predsednik vlade Mussolini sprejel v beneški palači v navzočnosti grofa Ciana nemškega veleposlanika grofa von Mackensena. Grožnja Nemčije Evropi: v Ce ne sklenete miru, boste imeli boljševiško revolucijo Rim, 6. okt. b. Zaradi vmešavanja Sovjetske Rusije v daljni razvoj evropskih dogodkov ponatiskuje »Giornule d'Italia« članek »Berli-ner Borsenzeitung«, v katerem pojasnjuje vlogo Rusi je takole: Rusko - nemški sporazum je spremenil položaj v Evropi in pokazal, da je Velika Britanija izgubila pravico, da kot razsodnik odloča na evropskem kontinnentu. Sporazum med Berlinom in Moskvo je bil storjen zaradi tega, da se ohrani svoboda v Evropi. Hitler ni Napoleon, Napoleon je šel v Moskvo z namenom, da premaga Rusijo in da odloča o usodi Evrope. Njegov imperializem je propadel. Tudi Nemčija je šla v Moskvo, vendar so njeni cilji povsem nasprotni od onih Napoleona in je torej nemški realizem dosegel velike uspehe. Nemci se zbližujejo z Rusijo, s katero hočejo določiti končno mejo skupnih interesov, da se tako dosežejo vsi predpogoji za trajno ravnotežje in pravičen mir v Evropi. Če pa bosta Velika Britanija in Francija za vsako ceno izzvali splošni evropski spopad, se bosta izpostavili največjim nevarnostim. Novi spor v Evropi bo dovedel neizogibno do radi-kalno-socinlnega preobrata in uničil dosedanji plutokratski sistem, katerega predstavniki se zanašajo na prazne upe, da bodo z uničenjem Nemčije okrepili svoj ppložaj. Ribbentrop: pa| i i i . i ^ Js Tudi Latvija se je morala vdati Sovjetom Sedaj pa je na vrsti še Litva 4. Pogodbenic! ne bosta sklepali nobenih sporazumov ali zvez, ki bi bile naperjene proti kateri od njiju. 5. Izvedba te pogodbe ne «me v ničemer kršiti neodvisnost državnega, gospodarskega in socialnega reda v obeh državah. Zemljišče sovjetskih oporišč ostane latiška last. Pogodba bo veljala 10 let in se bo sama po sebi podaljšala, če je nobena država ne bo odpovedala. Tako je tudi Latvija prišla pod dejansko nadoblast sovjetske Rusije, ki popolnoma vojaško kontrolira obe latiški pristanišči na odprtem morju in pa tudi dohode do same Rige (400.000 prebivalcev), ki je glavno me6to dežele. Sedaj je vsekakor na vreti Litva, (53.242 kvadr. kilometrov — 2,400.000 prebivalcev), s katero se tudi že pripravlja slična pogodba. Vse tri baltske države v sedanjih razmerah nimajo nobene možnosti, da bi se mogle nasilju Sovjetije zoprstaviti. Sovjetija torej temeljito izrablja popolno svobodo, ki jo je dobila s svojimi pogodbami z Nemčijo, čeprav slednja morda ni računala, da jo bo Stalin tako hitro in tako temeljito izrabiL Stolnica v Rigi. — Na Letonskom je pol milijona katoličanov, ki ta organizirani v 150 župnijah. Stalin hiti, da izrabi izredno ugoden položaj tla svojih zapadnih mejah, potem ko je bila razbita sporazumno z Nemčijo poljska država. Njegov nadaljni cilj je, da spravi pod oblast Moskve baltiške države, Estonijo, Letonijo in pa Litvo. Estonija Je morala prva kapitulirati in prepustiti Sovjetom 6trategično izredno važna otoka Osel in Dago, ki jih bodo Sovjeti utrdili ter s tem zavarovali morski prehod v finski zaliv, kjer je njihovo glavno oporišče v Vzhodnem morju Kronstadt. Razven tega je Estonija morala Sovjetom odstopiti tudi Paldiski (Baltski Port), ki ga bodo Sovjeti zgradili v močno pomorsko oporišče. Paldiski je malo mestece s 1200 prebivalci, ki ga je že Peter Veliki dal utrditi kot pomorsko bazo in je imelo veliko vlogo v švedsko-ruski vojni ob koncu 18. stoletja. S tega mesta namreč je mogoče nadzirati dohod do Kronstadta in Ljenin-grada. Zato 6e večkrat imenuje kar naravnost Gibraltar Vzhodnega morja. Dejstvo, da Sovjeti idobivajo v svoije roke tako važne strateške točke, utegne roditi posledice, katerih daljno6ežnosti sedaj še ni mogoče pregledati. Poslej se sovjetski Rusiji ni treba več bati, da bi mogel sovražnik injeno brodovje zapreti v finski zaliv, ker obvlada najvažnejša paroplovna pota v vzhodnem delu iVzhodnega morja. Ne sme se podcenjevati, da je med temi poti tudi ona, po kateri gredo švedslti transporti železa v severno nemške luke. Gotovo je, da v Nemčiji ekspanzija Sovjetije nad baltskimi državami ni ljuba, ker je s tem konec gospo-dujočega položaja Nemčije v Baltiškem morju. Ribbentrop se je ob 6vojem zadnjem obisku v Moskvi prizadeval, da bi Sovjete odvrnil od baltskih držav, dosegel pa je po informacijah švedskega tiska samo toliko, da jih Sovjetija ne bo kratko in malo zasedla in priključila Sovjetski Evezi, ampak, da si bo prilastila le važna pristanišča in otoke ter nad baltskimi deželami izvajala protektorat, ki je podoben onemu, ki ga ima Nemčija nad Češko-Moravsko. Druga država, ki je, kakor je bilo pričakovati, {prišla na vrsto, je Latvija (65.791 km2 z dva milijona prebivalci). Včerajšnja poročila sporočajo, da je Sovjetija tudi z Latvijo, potem ko jo je ■ustrahovala z mobilizacijo na njeni meji, sklenila pogodbo, s katero dobi v upravo dvoje nad vse važnih pristanišč Libavo (60.000 prebivalcev) in Vindavo (25.000 prebivalcev). Ti dva pristanišči eta za Sovjetijo izredne važnosti, ker sta vse leto Itrosti ledu in imata dobro železniško zvezo z za-edjem. Pogodba z Latvijo ije podobna oni z Estonijo in v glavnem naslednje določa: 1. Pogodbenici si bosta ob napadu ali nevarnosti napada po kaki evropski velesili na njene obmorske ali kopne meije prišli na pomoč. 2. Sovjetska Rusija bo preskrbovala latvijsko armado z orožjem po ugodnih pogojih. 3. Latvija priznava Sovjetom pravico, da ei za varstvo svojih koristi v latiških pristaniščih Libavi in Vindavi uradi vojna oporišča za mornarico in letala. Oporišča si lahko uredi tudi v obmorski ožini, ki zapira dohod do zaliva Rige in ki leži med otokom Osel in celino. V teh oporiščih bo sovjetska Rusija na 6voje stroške vzdrževala določeno število čet in letalskih sil. „Poljska bo zopet vstala" Pariz, 6. oktobra. A A. Havas: Danes je bila v katedrali na Montmartru svečana žalna služba božja za padlimi Poljaki. Službe božje, katero je bral kardinal Verdior, so se udeležili vsi člani poljske vlade. Kardinal Verdier je pred vrati sprejel predsednika poljske vlade generala Sikor-skega in njegove sodelavce. Popeljal je šefa nove poljske vlade na prostor, ki je bil zanj določen, nato pa je glasno dejal: »Poljska bo oživela.« Nato je general Sikorski odgovoril: »Prepričan sem, Etninenca.« Po evangeliju je imel kardinal Verdier govor, v katerem je poudarjal edinost Francijo in Poljske v molitvah. Z ganotjem je govori! o junakih, ki so na Poljskem prelili svojo kri, ter izrazil svoje prepričanje, da bo Poljska spet vstala. Svečanost se je zaključila z besedami kardinala Verdiera, s katerimi je hotel vliti hrabrost in upanje pred težko dolžnostjo. Po končani svečanosti je množica, ki se je zbrala pred baziliko, priredila članom poljske vlade prisrčne manifestacije. Indi zahtevajo dominionski položaj Rim, 6. okt. b. V zvezi z razgovori, ki jih je imel vice kralj Indije s predstavniki indijskega kongresa in drugimi zaupniki Gandija, beležijo tukajšnji listi poročilo iz Londona, da je Velika Britanija zaradi sedanjega položaja v gvetu pripravljena dati Indiji položaj dominiona. Sovjetska Rusija gospodar Baltika Samo Finska se upira - Grožnja Moskve, da nastopi s silo London, 6. oktobra. Predsednik finske vlade je odklonil povabilo, da naj pride v Moskvo sklenit s Sovjetsko Rusijo pogodbo. Radio Moskva je nato dodal sledeči komentar h koraku finske vlades Zaradi odklanjanja finske vlade, da pošlje v Moskvo zunanjega ministra, ki bi sklenil trgovinsko pogodbo, si Sovjetska Rusija pridržuje pravico, da v zvezi s tem izda svoje ukrepe. Sovjeti stavijajo Estoniji nove zahteve Helsinki, 6. oktobra, z. »Neue Zflricher Zei-tung« poroča, da so nastala med Rusijo in Estonsko velika nesoglasja. Ruska vojaška delegacija, ki je prišla, da v podrobnostih določi ruska oporišča, je postavila mnogo obsežnejše zahteve kakor pa je bilo prvotno dogovorjeno v Moskvi. Poleg obalnih oporišč zahtevajo sedaj Rusi tudi več oporišč v notranjosti Estonske, čemur pa se estonska vlada odločno protivL Napetost je zaradi tega znova narastla. Kopenhagen, 6. oktobra, b. »United Press< poroča, da so naknadne sovjetske zahteve v Estonski globoko odjeknile. Potrjujejo poročila o možnosti vladne demisije. Razen tega napovedujejo tudi odstop vodstva estonske vojske. Reval, 6. oktobra. A A. DNB: »Baltic Times« obširno razpravlja o novi estonsko-sovjetski trgovinski pogodbi ter smatra, da je ena najvažnejših določb te pogodbe odredba o ravnotežju trgovinske bilance med obema državama v višini 18 milijonov estonskih kron letno. Estonsko-sovjetski promet se bo s tem zvišal na štirikratni dosedanji obseg. List navaja nato listo blaga, ki ga bosta Estonska in Sovjetska Rusija dobavljali druga drugi, ter naglaša posebno tranzitno klavzulo, ki daje Estonski, katere zveza z Atlantikom je prekinjena zaradi dveh blokad, pravico uvažati in izvažati blago čez luke Ledenega in Črnega morja. Tudi Litva v težkem položaju Moskva, 6. oktobra, b. Litovski minister Urbis se je vrnil iz Moskve v Kovno. Pričakujejo pa, da bo v nekaj dneh zopet odpotoval v Moskvo. Kovno, 6. oktobra, b. »United Press« poroča iz litovskih političnih krogov, da je v sovjetski predlog Litvi vkjučena tudi zahteva, da litovska vlada dovoli, da sme Sovjetska Rusija poslati na njeno področje svoje vojaštvo. Prav tako ji mora odstopiti letalska oporišča. Med Litvo in Sovjetsko Rusijo bo podpisan pakt o medsebojni pomoči. Berlin, 6. oktobra. AA. DNB: Iz Moskve poročajo: Včeraj sklenjeni sovjetsko-latiški pogodbi o vzajemni pomoči ima kot dodatek skupno izjavo o značaju sovjetsko-Iatiških pogajanj. Ta izjava pravi: Obe stranki soglasno zastopata stališče, da se bo v interesu izvedbe pakta o vzajemni pomoči pokazalo kot potreben činitelj medsebojno zaupanje, ki je tako dolgo vrsto let dosedanjega prijateljskega razmerja prevevalo obe državi. Ker sta obe pogodbenici postavili ta pakt o vzajemni pomoči na trdna določila mirovne pogodbe in pakta o ne-napadanju, ki že obstojita med obema državama, potrjujeta obe pogodbenici ponovno in brez pridržkov priznanje suverenih pravic obeh držav in načelo o nevmešavanju v njune notranje razmere. Prepričani po dolgoletni izkušnji, da različnost vladavin ne tvori nobene zapreke za koristno sodelovanje med njima, izjavljata obe pogodbenici ponovno, da bo tudi v novem položaju, ustvarjenem po novem paktu o vzajemni pomoči, vsaka od njiju spoštovala državno, socialno in gospodarsko ureditev sopogodbenice in tako obnovila miroljubno in prijateljsko sodelovanje med obema narodoma. Človek nad drugimi V Parizu je izšla knjiga, ki nam slika življenje in delo Cecda Rhodesa, kateremu se ima briUki imperij zahvaliti za Južno Afriko. Ta mož, ki so mu nadeli ime Napoleon Južne Afrike, je tip sodobnega človeka, ki nima nobene vere v ničesar nadprirodnega, se ne čuti vezanega po nobenem nravstvenem zakonu in pozna samo uspeh, katerega je treba doseči z vsemi sredstvi, ki se ne delijo v dobra in zla, ampak samo v služeča namenu na eni in v protismotrena na drugi strani. Že po postavi je bil Rhodes atlet, okroglega obraza, ogromnih čeljusti, debelih ustnic in ostrih oči, iz katerih je govorilo zaničevanje. Zavojeva-nje Južne Afrike z njenimi bogatimi diamantnimi polji je začel na lastno roko, seveda je v prvi vrsti zavojeval z denarjem, ki ga je nakopičil milijarde. Moč njegove volje ne pozna nobene m je, je pa brezobzirna in surova. Ne pozabi niti najmanjše žalitve, je tiran in zahteva, da ga vsak uboga brezpogojno. Njegovo maščevanje je neusmiljeno. Vsaka stvar na njem je preračunana, celo njegova dobra volja ali njegova jeza. Nikoli se ni trudil, da bi si pridobil simpatije, ker mu niso bile potrebne. Tujega mnenja ne upošteva in se ne zmeni za najhujše grožnje svojih sovražnikov. Pojma in dejstva vesti ne pozna. On ve samo, ali je uspel ali ni uspel in kako mora svoj neuspeh popraviti. Zase ima eno moralo, čreda, med katero šteje vse svoje soljudi, mora slediti drugi. Smehljajoč je dejal, da kdor hoče napraviti jajčnik, mora jajca razbiti, to se pravi, kdor hoče doseči svoj cilj, mora tudi izbrati primerna sredstva. Cecil Rhodes je bil prepričan, da ima vsak človek svojo ceno, to se pravi, da je mogoče kupiti vsakega. Značilno je, da je ženske zaničeval; ko je bil na tem, da poroči hčerko črnega poglavarja, ki je bila izredna lepotica, katero je rabil za to, da bi si utrdil svoj vpliv med črnimi domačini, se je stvar razbila na tem, da oče hčeri ni hotel dati dogovorjene visoke dote. Rhodesov edini užitek je bil zaslužiti denar, kopičiti uspeh na uspeh in si pokoriti čim več ljudi. Podoben condottierom renesanse, je bil iz istega lesa kakor Robert Clive in Warren Hastings, ki sta zavojevala Indijo — Napoleon je bil bolj človeški. Mož bi spadal popolnoma v naše stoletje. To je tisti »Herrenmensch«, ki je postal vzor sodobnega oblastnika. Spomenik Svobode v Rigl Mesec pomorske vojne živahna delavnost nemških podmornic Belgijski dnevnik »Borzijanski odmev« je objavil dosedanje izgube vojujočih in nevtralnih držav na morju. Od teh izgub je izvzeta samo Italija. Velika Britanija je izgubila 35 ladij s 154.427 tonami, Nemčija je izgubila 6 ladij z 21.277 tonami, Norveška je izgubila 4 ladje z 12.294 tonami, Finska 7304 tone, Švedska 7200 ton, Belgija dve ladji z 8968 tonami, Francija 6097 ton, Rusija 1858 ton, Danska 1095 ton, Grčija 4150 ton in Holandska 1514 ton. Toliko tonaže je bilo potopljene v mesecu septembru. London, 6. okt. t. Mornariško poveljstvo poroča, da je neka podmornica potopila angleško trgovsko ladjo »Glenfarg«. Potopljeni parnik je imel 876 ton. Posadka se je rešila, le en mornar je na posledicah ran umrl. Pariz, 6. okt. AA. Havas: Iz Santiaga ▼ Čilu poročajo: Vrhovni poveljnik čilske vojne mornarice je dal zastopniku Havasa tole izjavo: Neki častnik, ki službuje v pristanišču v Valparai6U, je 5. oktobra ob 4.10 opazil v pristaniču periskop neke podmornice. Očitno gre za nemško podmornico. Pariz, 6. okt. AA, Havas: Iz Stockholma poročajo: Švedski pomorski strokovnjaki sklepajo iz dosedanjih izkušenj, da 60 nemške vojne ladje začele delovati po novem načrtu in da nastopajo po novi taktiki Isti krogi mislijo, da bodo v bodoče nemške podmornice delovale na mnogo večji površini in ne samo v Kattegatu, Skagerraku in Severnem morju. Po sodbi švedskih strokovnjakov, sodeluje nemška vojna ladja »Admiral Scheer« ki se je pojavila na Atlantiku, skupaj 6 celo mrežo podmornic. Obenem se opaža, da je nemška vojna mornarica poslala rušilce patruljirat na zahodno obalo Švedske in v druga morja. Na zapadni fronti Pariz, 6. oktobra, b. Francosko vojno poročilo se glasi: Pretekla noč je bila relativno mima in je prišlo le do neznatne delavnosti Zahodno od Saarbriickna so delovale le posamezne patrulje. Vojni opazovalec »Petit Parisienac je mnenja, da bodo skušali Nemci prodreti med Reno in Moselo. Kancler Hitler je nemškemu vojnemu poveljstvu izrazil »voje nezadovoljstvo zaradi tega, ker se francoske čete med Saaro in Moselo nahajajo povsod na nemškem ozemlju. Pariz, 6. oktobra. AA. Uradno sporočilo od 6. okt. zjutraj se glasi: Noč mima. Delavnnost patrol zlasti jugozahodno od Saarbriickna. Berlin, 8. okt. Poročilo vrhovne nemške komande: Na zahodu slaba topniška delavnost. Sicer je dan potekel mirno. Premirje med Japonci in Kitajci? London, 6. oktobra, lj. Angleška vlada je generalu Čangkajšeku sporočila, da s svoje strani ne bo ugovarjala, ako se med Kitajsko in Japonsko sklene premirje. Največja ameriška eskadra London, 6. oktobra. AA. Reuter poroča iz Sandiega t Kaliforniji: Ameriška eskadra, ki šteje 29 vojnih ladij ter 106 letal, kakor tudi veliko število manjših pomožnih edinic, je odplula nocoj proti Havajskemu otočju. Eskadri poveljuje vice-admiral Andrews. Ko prispe eskadra v Pil Har-bor, bo na Havajskem otočju skoncentrirano veliko število ameriških vojnih ladij, kolikor jih še ni bilo nikdar v zgodovini, razen v primeru vaj. V Washingtonu izjavljajo, da je pot te eskadre na Havajsko otočje bila predvidena že pred več meseci ter da ni v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. m Volitve v senat Belgrad, 6. oktobra, m. V predsedništvu vlade je bila danes od 11 do 2 popoldne seja izvršilnega odbora JRZ. Od Slovencev so se udeležili seje predsednik senata dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Krek in bivši senator Franc Smodej. Na seji so razpravljali o vseh tehničnih vprašanjih, ki pridejo v poštev pri bližnjih senatorskih volitvah. Prihodnje dni bo glavno strankino tajništvo razposlalo potrebna navodila vsem banovin-skim tajništvom v državi. Belgrad, 6. okt. Na podlagi § 48 zakona o volitvah senatorjev je pravosodni minister izdal avtentično tolmačenje § 6, odst. 2 omenjenega zakona. Tolmačenje pravos. ministra se glasi: Odstavek 2 § 6 zakona o volitvah senatorjev z dn« 30. septembra 1931, v zvezi z odst. 2 in 3 § 5 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino, se mora z ozirom na novo ustanovljeno vrhovno sodišče v Ljubljani razumeti tako, da v državni odbor pride predsednik vrhovnega sodišča v Ljubljani, ali pa njegov namestnik, če je predsednik zadržan. Zborovanje zavarovalnic Belgrad, 6. oktobra, m. Pod predsedstvom Bože Brzakoviča so bile danes in včeraj plenarne seje Zveze zavarovalnic in njenih tarifnih odborov. Obravnavale so se važne tekoče zadeve in so se določile smernice za delo zavarovalnic v današnjem položaju. Ugotovljeno je bilo med drugim, da se v jugoslovanskih zavarovalnicah ni pojavila nobena motnja v rednem poslovanju ter naše zavarovalnice lahko prenesejo vsak čas vse rizike v našem gospodarskem življenju. Iz Slovenije so se udeležili sej podpredsednik Zveze zavarovalnic dr. Dermastja, generalni ravnatelj banke Slavije dr. Ivan Bole in ravnatelj Vzajemne zavarovalnice Ivo Martelanc. Osebne vesti Belgrad, 8. okt. m. Postavljen je za primar nega zdravnika splošne državne bolnišnice v Ljubljani dr. Janko Pompe; za apotekarico splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 7. pol. skup. je postavljena Nikolaja Grasselli. Z odlokom finančnega ministra je postavljen za računovodjo 9. skup. pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Josip Zalokar. Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic je po potrebi službe prestavljen Stevan Solga, administrativni uradnik računovodstva pri ljubljanskem žel. ravn. v računovodstvo generalnega žel. ravn. v Belgradu. Z odlokom ministra za soc. pol. in narodno zdravje je postavljen za sekundarnega zdravnika 8. poi. skup. v zdravilišču Topo Išči ca dr. Ivan Smrečnik. Belgrajske novice Belgrad, 6. oktobra. AA. Finančni minister je podpisal odlok, da se zvezi Jugoslovanskih čebe larskih društev in zadrug. Zvezi čebelarskih za drug v Jugoslaviji, Srbski čebelarski družbi, Zvezi zadrug gospodarske sloge v Zagrebu, Slovenskemu čebelarskemu društvu v Ljubljani ter drugim čebelarskim zadrugam in društvom, ki niso včlanjena v zgornjih zvezah, dovoli nabava sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel. in to največ 5 kg sladkorja za vsak panj. Sladkor se lahko nabavi potom prodajne centrale za sladkor ter se mora v sami tovarni denaturirati Belgrad, 6 oktobra, m. Te dni je bil v Bel gradu podban Banovine Hrvatske dr. Krbek. Sprejet je bil tudi pri gradbenem ministru dr. Kreku s katerim sta predebatirala o prenosu kompetenoe gradbenega ministrstva na Banovino Hrvatsko. V vseh točkah načrta uredbe je bil dosežen ponolen sporazum. Naša zunanja trgovina Komaj se je začela vojna na evropskem vzhodu in za njo na evropskem zahodu, so tudi za našo zunanjo trgovino nastopili popolnoma novi problemi. Predvsem so nastali problemi prometnega značaja, ki so pa bili kmalu v veliki meri rešeni, ker se je promet z Nemčijo kaj kmalu v veliki meri normaliziral in ker nam je ostala še nevtralna Italija, kamor je lahko šel nemoteno naš izvoz in tudi tranzit za zahodne evropske države. Toda s pomorsko vojno in sploh z zaostritvijo gospodarske vojne je vseeno pretila velika nevarnost, da ne bomo mogli vzdržati obsega naše zunanje trgovine na prejšnjem obsegu. Toda agrarna struktura naše države, ki ima tudi znatne vire surovin, je povzročila, da smo postali ob politiki naše nevtralnosti iskan partner za zunanjo trgovino. To dokazuje prihod nemške delegacije v našo državo, ki je prišla z izrecno željo, da se povečajo trgovinski stiki med obema državama, kar je razumeti predvsem v tem smislu, da hoče Nemčija na eni strani sploh povečati svoj uvoz iz naše države, na drugi strani pa posebno uvoz onih predmetov, za katere so ji zaprti nabavni viri v prekomorskih državah. Vprašanje je tu edino v obliki plačilnega prometa, ker je jasno, da more Nemčija plačati svoj uvoz le z izvozom. Niso nam znane podrobno razmere v Nemčiji, da bi lahko precenili produkcijsko in izvozno kapaciteto njene industrije v sedanjem njenem vojnem stanju, tako da bi iz tega lahko sklepali na nemške plačilne možnosti. Vsekakor pa bo morala Nemčija še naprej izvažati industrijske izdelke, ker drugače ne bo prišla do potrebnih surovin, živil in živine. Tudi Italija hoče poglobiti svoje trgovinske stike z nami. Iz Belgrada je prišlo poročilo, da bo prihodnji teden prispel tja g. Mass, glavni ravnatelj oddelka za zunanjo trgovino iz Rima pei ministrstvu za valute in devize. Njegov prihod ima namen razpravljati o izvozu pšenice in koruze v Italijo. Pri tem nam prihaja v dobro dejstvo, da je naš klirinški račun z Italijo za nas pasiven za okoli 140 milij. din, kar moramo izravnati z našim izvozom. Nemčija in Italija sta danes najvažnejša partnerja v naši zunanji trgovini. Tako je šlo v prvi polovici letos 26.92% vsega našega izvoza v Nemčijo, 12.63% v češkomoravski protektorat, v Italijo 9.98%.Nasprotno je prišlo v prvi polovici letos 44.09% vsega našega uvoza iz Nemčije, 6.78% iz češkomoravskega protektorata in 11.75% iz Italije. Skupno je znašal delež Nemčije in Italije obenem s protektoratom pri izvozu 49.53%, pri uvozu pa 62.62%. Tudi z ostalimi sosednimi državami je računati, da bomo vzdržali obseg zunanje trgovine, če ga ne celo povečali. To velja zlasti za Romunijo, Bolgarijo in Grčijo ter event. tudi z Madžarsko. Veliko vprašaje je, kako bo obnovljen promet s Poljsko, kjer je naš partner postala Nemčija, ki namerava definitivno zadržati vse kraje, odkoder je prihajalo največ industrijskih predmetov iz Poljske k nam, t. j. iz vzhodne gornje Slezije. S tem je pričakovati še večjega povečanja važnosti Nemčije kot našega trgovinskega partnerja. Težji je problem za našo prekmorsko trgovino, kjer se bojimo posledic vojne na morju in ne moremo tvegati naših ladij, da nam jih zaplenijo s tovori vred ali pa celo potope. V tem oziru pa tudi glede stališča Anglije v trgovinski politiki nasproti naši državi, je važna izjava, ki jo je včeraj izdalo angleško propagandno ministrstvo po uradni agenciji Reuter, kar smo objavili v delu naše včerajšnje izdaje in zato danes to poročilo še enkrat navajamo v informacijo naših bralcev. »Z ozirom na to, da se v gotovih krogih govori, da bo jugoslovanska zunanja trgovina z Veliko Britanijo utrpela veliko škodo zaradi sedanjega vojnega stanja v Evropi, izjavlja informacijsko ministrstvo, da so te vesti tendenciozne in brez vsake osnove. One temelje na dveh predpostavkah: Na prvem mestu pravijo, da Velika Britanija ne bo v stanju vzdržati svoje dosedanje zunanje trgovine. Toda stanje je prav nasprotno. Kakor je sam g. Chamberlain izjavil uradno, se Velika Britanija pripravlja na možnost dolgotrajne vojne. Z ozirom na to dejstvo, se mora vzdržati angleška zunanja trgovina. Začasna prekinitev trgovine z Veliko Britanijo se ima izključno pripisati prehodom iz mirnega v vojno stanje. Čas bo pokazal, da bo Velika Britanija in njeni zavezniki v stanju preskrbovati Jugoslavijo z njej najpotrebnejšimi proizvodi, ker bodo drugi viri tujega izvora onemogočeni. Na drugem mestu pravijo, da prekomorska trgovina z Anglijo danes ni varna. Omenja se potapljanje nevtralnih trgovskih ladij po nemških podmornicah, toda v tem primeru je treba naglasiti, da so ta potapljanja omejena samo na Baltiško morje, kamor je britanskemu brodovju iz geografskih razlogov nemogoče priti. Na vseh drugih morjih je britanska mornarica že zagotovila svojo nadmoč in s tem uspešno in sistematično uničuje nemško podmor-niško delavnost. Sistem konvojev (spremstvo trgovskih ladij po vojnih ladjah) se vedno bolj razširja.« To pomeni za nas važno dejstvo, da je Velika Britanija pripravljena še nadalje prodajati nam važne proizvode za našo porabo in obenem se tudi navaja, da bomo lahko važne proizvode dobili samo s pristankom Velike Britanije. To je važno za nas, ker smo glede velikega dela surovin navezani na dežele, ki so v sklopu britanskega imperija. Naša zunanja trgovina z Anglijo predstavlja važen sektor naše zunanje trgovine sploh. Saj smo v prvi polovici letos izvozili v Anglijo 7.84% vsega našega izvoza, nadalje v Egipt za 1.15, v Palestino 0.36, v britsko Indijo 0.34, v Južno Afriko 0.22% itd. Na drugi strani je znašal delež uvoza iz Velike Britanije v prvi polovici letos 6.02% vsega našega uvoza, nadalje je znašal delež brit-ske Indije 1.53%, Egipta 0.48, Nove Zelandije 0.36, Južne Afrike 0.34, Avstralije 0.30, britske Malaje 0.19, Zlate obale 0.15, Palestine 0.15% itd. vsega našega uvoza. Vse surovine, ki jih bomo dobili iz Anglije, odnosno njenih posestev, bomo morali porabiti predvsem za domačo potrošnjo. Na drugi strani pa je tudi Anglija interesirana na trgovini z nami, ker ji je zaprt deloma izvoz lesa in rud s Švedske, Finske in Norveške, deloma ji je zaprt dovoz živil z Danske, tako da bo morala Anglija te svoje potrebe kriti drugod, za kar pride zopet v poštev naša država. Zato se tudi že govori o velikih nakupih živil po Angliji in Franciji v podonavskih državah, ker bi na ta način preusmerile ves izvoz živil k sebi in s teijj škodovale svojim nasprotnikom, ki ne morejo plačevati v zlatu, oziroma s potrebnimi surovinami za te države. • Izvoz blaga, ki se uvozi iz deviznih držav. Te dni bo izdalo devizno ravnateljstvo v Belgradu pojasnilo, po katerem bo strogo prepovedano izvažati v kakršnokoli državo blago, ki se uvaža iz deviznih držav. NaS drugi filmski šlaaer Rež ja: CECIL B. DE MILLE BARBARA STANWYCK AKIM TAMIROFF KINO MATICA tel. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri UNION PHCIHC Monumentalni pustolovski velefilm. Burni dnevi gradbe železnice. Krvavi boji in napadi tisočev Indijancev na Union Pacific. Film napetih prizorov, krvavih dejanj, borb, velike ljubezni — in zdravega humorja. Gospodarska struktura Slovenije Kljub vedno bolj naraščajočemu zanimanju za gospodarska in socialna vprašanja pri nas vendar še nismo imeli dovolj celotnih pregledov našega gospodardstva, na osnovi katerih bi nam bilo mogoče določiti smernice za našo gospodarsko in socialno politiko. Zato je tem bolj pozdraviti vse poizkuse najprej orisati sliko našega gospodarstva. To delo izvršuje sedaj v veliki meri Socialnoekonomski institut v Ljubljani, ki je bil ustanovljen v letu 1937. ter je izdal v svoji zbirki sedaj ze 5 študijo. Študija ima naslov: Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Material za to študijo je dal na razpolago delno državni statistični urad v Zagrebu, delno pa naše ustanove socialnega zavarovanja. Vse gradivo pa je obdelal, zlasti pa izdelal številne karte geografski ištitut ljubljanske univerze, ki je pokazal s tem veliko razumevanje za naše konkretne, praktične potrebe in tako tudi svojo povezanost s slovenskim narodom. Žal temelji gradivo drž. statistike na rezultatih ljudskega štetja iz leta 1931. in je torej v mnogočem zastarelo, kar se vidi zlasti n. pr. iz statistike tekstilne industrije. Ta industrijska panoga je izkazovala leta 1931. le okoli 8500 delavcev in delavk, po zadnjih statistikah socialnega zavarovan ja je_ bila samo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih v tej stroki nad 17.300 delavcev. Kljub temu pa so podatki še vedno vedno velike važnosti ter zelo porabni. Novejšega datuma so podatki o številu delavstva industrijskih podjetij (iz septembra 1938). Poleg tega je zbrano gradivo predvsem po datumu statističnega poslovanja. ?.al nam niso tudi na razpolago podatki o poklioni sestavi prebivalstva v Sloveniji za leto 1931. po okrajih in občinah. Šele primerjava teh podatkov z onimi za 1931 bi nam pokazala v jasni luči razvojno sliko našega gospodarstva in nam dala dragocene nasvete za našo gospodarsko politiko. Tudi ni pričakovati, da bi bili ti podatki kdaj objavljeni, tako da nam ne bo mogoča primerjava tega ljudskega štetja s prejšnjimi in naslednjimi, kar je velikanska .škoda in se krivci tega dejstva gotovo ne zavedajo. Vendar bo treba v bodoče kaj takega ansoiut-no preprečiti. sebna pozornost posvečena našemu žagarstvu ter lesni industriji. Od tega je živelo v naši banovini 37.962 oseb ali 3.43% vsega prebivalstva. Največ lesne stroke je zastopane na Pohorju, v Alpah, ,do neke mere na notranjskem in dolenjskem Krasu. Najvišji odstotek izkazuje občina Jezersko s 37.6%. Nadalje obravnava študij posebej prebivalstvo, ki živi od kovinske obrti in industrije (največ jih je v Koroški Beli: 56.1% vsega prebivalstva), nadalje od tekstilne industrije. Odstotno se največ prebivalstva preživlja od tekstilne industrije v Stražišču pri Kranju s 45% vsega prebivalstva. Nadalje so navedeni še podatki o razporeditvi rudarskega prebivalstva in prebivalstva, ki živi od prometa. Zelo značilen je prometni poklic za večja mesta, zlasti za Ljubljano in Maribor ter za važna križišča. Tipi gospodarske strukture so v glavnem naslednji: 1. področja z izrazito prevlado kmečkega prebivalstva, 2. kmečka področja s krepkim obrtnim deležem, 3. področja s prevlado industrijskega prebivalstva, to so predvsem izrazito industrijska področja, izrazito obrtno-industrijske okolice treh največjih mest v Sloveniji ter nekatera redko naseljena gorska Eodročja z izrazito prevlado izrabe gozdnega ogastva. Kdorkoli se tudi najmanj bavi z gospodarskimi vprašanji, si bo moral poklicno statistiko Slovenije natančno ogledati. Pri tem mu bodo zlasti nazorno služile lepo izdelane karte, ki kažejo deleže prebivalstva, ki živi od posameznih panog v posameznih občinah. Študija je vredna temeljitega nadaljnega proučevanja. Borze Dne 6. oktobra 1930. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30 Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 4.598.380 din, na belgrajski 4.062.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 654.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji London 1 funt....... 178.20- 181.40 Pariz 100 frankov .,,,,. 100.75— 103.05 Newyork 100 dolarjev .... 4396.75-4456.75 Ženeva 100 frankov ...... 995.—1005.— Amsterdam 100 gold...... 2351.00-2389.— Bruselj 100 belg ...... 740.20— 752.20 Ljubljana — Svobodno tržišče London 1 funt ....... 220.68— 228.88 Pariz 100 frankov...... 124.82— 127.12 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov . . . , . 1231.80—1241.30 Amsterdam 100 gold. .... 2911.0S-2949.03 Bruselj 100 belg ...... 916.52— 928.52 Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring Solun 100 drahem..... 31.15— 81.85 Belgrad — Zasebni kliring Solun 100 drahem ...... 31.15— 31.85 Uvodno besedo, ki podaja zlasti modolo-ška opazovanja, je napisal univ, profesor in predstojnik Geografskega instituta g. Anton Melik, tekst same študije pa je napisal g. Svetozar Ilešič. Karte so izdelali številni sodelavci iz geografskega instituta. Študiji je namreč priloženih 16 kart, ki nam v raznih metodah kažejo poklicne strukture prebivalstva Slovenije ter razporeditev industrijskih podjetij v Sloveniji. Kmetijstvo. Največ prebivalstva živi na Slovenskem še vedno od kmetijstva: 1931 690.561 ljudi ali 60.35% vsega prebivalstva. Iz preglednih podatkov po okrajih (katerih pa žal državna statistika doslej še ni objavila, ker je ta knjiga menda že v tisku) je razvidno, kako je izrazito kmečki na Slovenskem še severovzhod, že precej manj pa jugovzhod, a najmanj alpski severozapad. Največ ljudi živi od kmetijstva v okrajih: Murska Sobota 87%, Šmarje pri Jelšah 84%, Lendava 83.7% in Ptuj 83.2%, nato Črnomelj 81.9%, Ljutomer 81.8%, Maribor levi breg 80% jtd. Najmanj prebivalstva živi od kmetijstva v okrajih: Laško 30.2%, Radovljica 35.9%, Ljubljana 42.9% in Kranj s škofjo Loko 48.1%. Najbolj kmečke občine nahajamo v Prekmurju in v Beli krajini, najmanj pa razne industrijske občine kot n. pr. Jesenice, Trbovlje, Koroška Bela, Zagorje, Kranj, Tržič in Laško. Industrija in obrt Od industrije in obrti živi v Sloveniji po štetju 1931 223.017 ljudi odnosno 19.49% vsega prebivalstva. Pri tem ni vpoštevano rudarstvo. Višek industrijskega in obrtnega prebivalstva je na Gorenjskem, odkoder se kaže iiojcmanje navzdol proti agrarnemu vzhodu. Nadalje so industrializirana večja mesta in tudi nekatere občine, kjer je n. pr. močna lesna industrija. Tu se nam splošno kaže vprav nasprotna slika kot pri kmetijstvu. Velikih industrijskih podjetij ni veliko. Podjetij z nad 500 delavci je 15, od katerih so v Mariboru 4, v Kranju 4. Najmočnejša so tekstilna podjetja poleg jeseniških železaren in .železniških delavnic v Mariboru. Posebej je hvalevredno, nn je z ozirom na važnost našega lesnega gospodarstva bila po- Samo še danes ob 16., 19. in 2L uri. — Jan Hlepura in Marla EjlgertH v odi-čnem glasbenem filmu. — Glasba: Puccini, šlagerji: Robert Stolz, režija: Geza Bolwary. — Paul Kemp, Oskar Sima, Fritz Imhoff. Theo Lingen in Rihard Romanowsky. HIN0 SLOGA, leleton XI so- ČAR BOHEMOV Na izrecno željo občinstva še danes 1 Naši gozdovi in žage Delavska zbornica v Ljubljanni je zbrala za ozemlje Slovenije podatke kot prispevek k enakim raziskovanjem za področje vse države, ki so v načrtu Osrednjega tajništva delavskih zbornic v Belgradu, o lesnem gospodarstvu. Zbornica je zbrala podatke o našem gozdnem gospodarstvu in o socialnih razmerah in težnjah šumsko-žagarskega delavstva v Sloveniji. Študija vsebuje uvod g. Filipa Uratnika o gospodarskih in socialnih razmerah v slovenskem gozdnem gospodarstvu in lesni industriji v razdobju od 1927—1938, nadalje opis g. inž. Lojzeta Žumra o delovnih razmerah našega gozdnega delavstva, poročilo g. Karla Škulja o gozdnem delavstvu iz Loškega Potoka, poročila in predloge delodajalcev in delavcev. Vsebovani so tudi številni podatki s tozadevne ankete o izkoriščanju gozdov in o socialnih razmerah gozdno-žagarskega delavstva v Sloveniji. Zbrano je ogromno gradico, ki bo prišlo številnim interesentom v veliko korist. Priložene so tudi 3 lepo izdelane karte. Končno so važni podani socialnopolitični ukrepi, ki jih priporoča Delavska zbornica na osnovi ugotovitev te ankete. Zlasti podčrtuje Delavska zbornica potrebe povečanja skrbi za brezposelne, ker periodične krize to stroko najbolj prizadevajo. Nadalje naj se izboljša tudi socialno zavarovanje gozdno-žagarskega delavstva. — Uprava razlaščenih gozdov naj ostane za vse banovine skupna in uredba banovine o minimalnih mezdah naj se dopolni v tem, da se določijo za dela, kjer delovnega časa ni lahko kontrolirati, minimalne mezde v obliki minimalnih akordnih tarif ali presumiranega normalnega delovnega časa. Naša lesna trgovina. Ta teden je bila v Ljubljani seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj, katero je vodil predsednik g. Franjo škrbec. Na seji je bilo jiredvsem podano situacijsko poročilo o našem lesnem trgu e posebnim ozirom na izvoz in težave, katere so se pojavile v zadnjem času. Glavna ovira za izboljšanje lesnega izvoza je pomanjkanje vagonov, za katerega pa je pričakovati kmalu, da bo nehalo. Cene lesa so stabilne, ne nihajo niti navzgor nili navzdol, potrebna pa je disciplina v naši lesni stroki v sedanjih časih. Zaradi tega je tudi razumljiv sklep, da se naj v izvozni kupčiji zahteva za les plačilo vedno naprej, da se izognemo raznim nevšečnostim. Narodna banka naj pomaga tako, da tudi v trgovini z Madžarsko odkupuje klirinške nakaznice, kot je to delala pri izvozu v Italijo. Nadalje je bilo mnogo govora o nezakonitem trgovanju, ki izredno škoduje legitimni trgovini; to naj bi oblastva v državnem interesu vsekakor preprečila. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici Anzeljc Miroslav, posestnik v Mostah, Društvena ulica št. 15 je prodal Amaliji Kraljevi, za-sebnici v Ljubljani, Zeleznikarjeva ulica št. 18 hišo št. 15 v Društveni ulici, spadajočo pod vlož, št. 215 k. o. Udmat za 115.000 din. Iler Anton, posestnik v Novih Jaršah št. 50 in njegova žena Alojzija sta prodala Okornu Alojziju, Mala vas št. 31 pri Ježici hišo št. 50 v Novih Jaršah, spadajočo pod vl. št, 20 k, o. Brinje za 85.000 din. Bohinc Ivan ml., lesni trgovec in posestnik v Preski št. 63 je prodal gdč, Hermini Turkovi, stu-dentkinjl tehnike v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje št. 16 parcelo št, 155-7 k. o. Preska v izmeri 601 kv. meter za 15.000 din. Kregar Andrej, posestnik v Vižmanjih št. 59 je prodal inž. Eriku Miihleisnu, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 36 in njegovi ženi Ljudmili parcelo št. 172-4 k. o. Vižmarje v izmeri 1.590 kvadratnih metrov za 30.000 din. Družba sv. Vincencija Pavelskega je prodala Leganu Jožetu, delavcu na Fužinah pri Jesnicah del parcele št. 302-1 k. o. petersko predmestje I. del v izmeri 380 mJ za 25.000 din. Ista družba je dalje prodala zasebnici Legan Mariji del parcele št. 302-1 k. o. petersko predmestje I. del v izmeri 620 m» za 40.000 din. Dr. Pitamic Lconid, vseuč. profesor v Ljubljani je prodal Pavlini Prepeluhovi, Ljubljana, Do-brilova ulica It. 22 parcelo št. 78-17 k. o. Krakovsko predmestje v izmeri 518 ma za 122.000 din. Šešteršič Avgust, posestnik v Vižmarjih 63 in njegova žena Marija sta prodala Beštru Alojziju, strojniku v Ljubljani VII, Medvedova ulica št. 7 in njegovi zaročenki Olgi Grašičevi, Gunclje 26, posestvo vl. št. 289 k. o. Vižmarje, obstoječe Iz hiše in vrta, za 100.000 din. Mathlan Frančiška, posestnica v Zgornji Šiški, Vudnikova cesta ši. 77, je prodala Jakopiču Franu, mehaniku v Ljubljani VII, Drenikova ulica _Jutri premiera „Spl|Onl na dClU" Curih. Pariz 10.18, London 17.965, Newyorl£ 445, Bruselj 74.50, Milan 22.45, Amsterdam 237, Berlin 177.50, Stockholm 106, Oslo 101, Kopen-hagen 86, Bueno6 Aires 104.75. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 385 —387 v Zagrebu 385 —387 v Belgradu 385.50—386.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 90—91, agrarji 52—54, voj. šk. promptna 385—387, begi. obv. 56—57, dalm. agr 51—54, 8% Bler. pos. 78 do 82, 7% Bler. pos. 72—74, 7% pos. Drž. bip. banke 96—98, 7 % 6tab pos. 88—90. — Delnice: Trboveljska 154—164. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko po* sojilo 85—90 (85), vojna škoda promptna 385 do 387, begluške obveznice 57 blago, dalm, agrarji 50 denar, 4% 6everni agrarji 51 blago, 6% šumske obveznice 56 blago, 8% Blerovo posojilo 81 blago, 7% Blerovo posojilo 69.50—70.50 (70). — Delnice! Priv. agrarna banka 165—170 (170), Trboveljska 157.50—160 (160). Belgrad, državni papirji; 7% investicijsko posojilo 91 denar, vojna škoda promptna 385.50 do 386.50 (370, 385), begluške obveznice 60.50—61.50 (60.50, 57.75), dalm. agrarji 57.50—58.50 (57.50, 54.75), 8% Blerovo posojilo 80^-82, 7% Blerovo posojilo 71 denar — Delnice: Privilegirana agrarna banka 172—174 (172 drobni komadi). Živinski sejmi V Ljubljani (mesto), dne 4. oktobra 1939. —i Voli prve vrste 5.50—6 din, druge 5 din, tretje 4—4.50 din; telice prve vrste 5.50—6 din, druge vrste 5 din, tretje vrste 4—4.50 din; krave prve vrste 4—4.50 din, druge vrste 3.50—4 din; tretje vrste 2.50—3 din; teleta prve vrste 6.50—7 din, druge vrste 6 din; prašiči, domači špeharji 9 do 9.50 din, pršutarji 8—8.50 din, sremski špeharji 10—10.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din, druge vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, tretje vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 15—17 din, slanina 15—17 din, svinjska mast 20—21 din; čisti med 18—20 din; surove kože: goveje 8—11 din, telečje 13 din, svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 190—210 din, ječmen 195—220 din, rž 175—200 din, oves 180—230 din, koruza 165—185 din; fižol 400 din, krompir 100 do 125 din; seno 65—90 din, slama 30 din; jabolka prve vrete 400—500 din, druge vrste 300 din, tretje vrste 150—200 din; hruške prve vrste 600 din, druge vrste 400 din, tretje vrste 200—300 din; pšenična moka 325 din, koruzna moka 240 din za 100 kg. Jajca 0.75—1 din za komad, mleko 2—2.50 din za liter, surovo maslo 22—28 din za 1 kg, grozdje 4—10 din za kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din za liter, finejše sortirano vino 12—18 din za liter. Mariborski svinjski sejem 6. oktobra. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 163 svinj. Cenne so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70—85, —79 tednov 90—120, 3—4 mesece 130—220, 5—7 mesecev 270—390, 8—10 mesecv 395—490, 1 leto stari 680—870 din. Kilogram žive teže 6—8.50, mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 74 komadov. M Kino Kodeljevo te/. 41-64 mm Danes ob 8. uri filmska mojstrovina v naravnih barvah, posvečena ljudskemu duhu in hrabrosti Osvajalci vsemirja Mojstrovina z Ray Mc Landom, ki prekaša celo »Poslednjo zapoved«. Strup Charles Bover v svojem edinem francoskem filmu ganljive tragedije. št. 25, parcelo št. 322-3 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 893 m2 za 45.000 din. Peterka Fran, posestnik v Podsmrekl št. 29 je pdodal delavcu Andreju Zdešarju v Babni gorici št. 22 pri Polhovem gradcu hišo št. 29 v Pod-emreki, 1 travnik in njivo, spadajoče pod vl. št. 267 k. o. Podsmreka za 25.000 din. Sodnik Josip, zasebni uradnik, Ljubljana, Kri-ževniška ulica št. 8, je prodal Pelcu Antonu, posestniku in trgovcu v Ribnici, posestvo vl. št. 1482 k. o. karlovško predmestje, obstoječe iz vrta ia tovarniške hiše za 170.000 din. Naša kri v (uiini: Slovenski izseljenci na Nizozemskem Ki ga naroda na svetu, ki bi tako velik del | Po cenitvi lahko računamo, da je okrog 50 slo-svojih sinov poslal v tujino s ^trebuhom za kru- venskih družin takih, ki imajo nepravo državno hom, kakor slovenski, narod. Četrtina vseh Slovencev se je izselila v države Evrope in preko morja v Ameriko. Druga pičla četrtina živi na slovenskem narodnem ozemlju izven mej narodne države in le dobra polovica živi in dela tam, kjer je njeno mesto, v Jugoslaviji. Tako strašne bilance svojega narodnega življenja pač ne more pokazati noben narod na svetu. Prav zaradi tega bi človek pričakoval, da se bomo mi, ki smo tako srečni, da živimo pod okriljem svobodne narodne države, večkrat spominjali naših bratov, ki se nam izgubljajo med milijoni tujcev. Veliki in bogati narodi skrbijo za vse svoje izseljence. Ime vsakega, ki je zapustil domovino, je skrbno zapisano v kartotekah, pa ne samo na papirju, tudi v srcih, ki so voljna skrbeti in žrtvovati za brate, da ne odpadejo. Za nas pa, bodimo iskreni, so nam pa mnogokrat naši izseljenci le dobrodošli takrat, kadar nastopijo kot strici in tete iz Amerike. Kaj vemo na primer o naših hratih na Nizozemskem. 2000 rojakov Tudi Nizozemska, dežela tulipanov in mlinov na veter, bogata poljedelska država in domovina pomorščakov, ki so v preteklih stoletjih gospodarili po svetovnih morjih, daje dela in zaslužka našim izseljencem. Kakor večinoma povsod, tako je tudi na Nizozemskem najtežje delo delež naših rojakov. Izseljevanje na Nizozemsko se je začelo v glavnem šele v povojni dobi. Pred vojno je bilo v nizozemskih rudnikih le nekaj slovenskih rudarjev. Po statistiki iz 1. 1919. najdemo samo štiri rudarje Slovence na Nizozemskem. V prvih povojnih letih je seveda število polagoma naraščalo, pravo izseljevanje pa se je začelo šele po 1. 1925. Večinoma so tja prihajali izseljenci iz Francije, Belgije in Nemčije. L. 1929 pa so prišle na Nizozemsko tudi že prve močnejše skupine naravnost iz Slovenije. Tako so 1. 1929. našteli na Nizozemskem že 1184 slovenskih rudarjev. V tej statistiki so seveda všteti samo rudarji zaposleni v rudnikih, njihovi družinski člani niso všteti. Zato lahko cenimo, da je bilo tedaj na Nizozemskem z družinskimi člani vred okrog 4000 Slovencev. Po letu 1929 se je priseljevanje začelo ustavljati, nato pa je začelo število Slovencev, zaposlenih na Nizozemskem, stalno padati. L. 1936. je nizozemska vlada naštela le še 350 rudarjev Slovencev, skupno z družinskimi člani vred še 1400. L. 1937 je število poskočilo spet na 1800 in tako je približno tudi še danes. V okolici Heerlena Središče naših izseljencev na Nizozemskem je mesto Heerlen v najjužnejšem delu Nizozemske. Običajna slika nizozemske pokrajine, ki je vsa neizmerna ravnina, se je tu začela že spreminjati. Sempatja zapazimo malenkostne vzpetine. So to po 30 in po 50 m visoki grički, ki so umetno nastali v bližini rudnikov. Rudniki so tako dali svoj pečat pokrajini ne samo z visokimi dimniki in s številnimi rudniškimi poslopji. V tem delu Nizozemske so namreč ogromni premogovniki, ki so med največjimi v Evropi. V okolici Heerlena obratuje sedaj 12 rudnikov, 5 od tej je državnih. Kakor se je razmahnila svetovna produkcija premoga, tako so se povečali tudi premogovniki zlasti po vojni ter sprejemali rudarje najrazličnejših narodnosti v službo. V enajstih rudnikih Zanimivo je, kako so naši slovenski rudarji raztreseni po vseh kolonijah okoli rudnikov. Razen v najstarejšem državnem rudniku »Dominiale myn« so Slovenci zaposleni prav v vseh 11 rudnikih. Največ jih je v rudnikih v bližini Heerlena, precej pa tudi v Lutterade, Brunssuma, Eygels-hovenu in Hoensbroecku. V teh krajih živi tudi mnogo Slovencev, ki niso jugoslovanski državljani. Tako je Slovencev tujih državljanov okrog 250, okrog 70 družin je italijanske pripadnosti, okoli 15 pa nemške. Natančno ugotavljanje števila Slovencev pa je zelo otežkočeno, ker so mnoge naše priseljence nizozemske oblasti označile kot Cehe ali Poljake, včasih pa tudi kot Avstrijce ali Nemce. Te napake so se vlekle naprej tudi po rudniških registrih, ne da bi rudarji sami vedeli za to. Za take primere zvedo le tedaj, kadar se hočejo vrniti v svojo domovino, pa naletijo na težave. pripadnost. Samo 50 v drugih poklicih Slovenski rudarji so jedro našega izseljenstva na Nizozemskem. Saj je komaj 50 Slovencev v različnih drugih poklicih, šest jih je gostilničarjev, nekaj je slikarjev, ključavničarjev, mizarjev in nameščencev v privatnih obratih. Nekateri od teh so dobro uspeli in so si že sezidali lične domove, tako da jim gre res dobro. Dosegli pa so še nekaj, pridobili so si nizozemsko državljanstvo in se ne mislijo več vrniti v domovino. Verski položaj naših izseljencev na Nizozemskem je glede na izseljence v drugih državah še dokaj ugoden. Saj naši rojaki žive sredi vernega katoliškega naroda, kar jim pomaga ohraniti vzore, ki so jih prinesli iz domovine. Škoda je le, da naši izseljenci nimajo stalnega slovenskega duhovnika. Duhovniki iz domovine so večkrat prihajali na obisk, zlasti za velikonočne praznike, vendar ni ostal za dalj časa nihče. Za slovenske rojake pa se je zavzel nizozemski frančiškan p. Teotin van Velzen, ki je izredno priljubljen med našimi izseljenci. Naučil se je celo slovenščine in včasih tudi slovensko pridiga. Zelo rad ima Slovence in je tudi že večkrat obiskal Slovenijo. Ta je zelo mnogo storil za naše izseljence, ki ga tudi v resnici ljubijo. Mnogi se tudi s hvaležnostjo spominjajo Draga Oberžana, ki je pred leti delovat kot izseljenski duhovnik na Nizozemskem. Sedaj pa imajo naši rojaki na Nizozemskem slovensko službo božjo, ki se vrši vsake tri tedne po večjih kolonijah. Seveda so težave zaradi raztresenosti bivališč naših izseljencev, ki pripadajo 25 različnim župnijam. Ob večjih verskih in narodnih praznikih pa se naši rojaki iz vseh kolonij sestanejo vedno pri določeni cerkvi, kamor pridejo s svojimi društvenimi prapori. Ob takih slovesnostih je večkrat navzoče tudi diplomatsko zastopstvo, zlasti še, če je s prireditvijo v zvezi kaka narodna proslava. Narodno in prosvetno življenje Narodno-kulturni položaj Slovencev na Nizozemskem je razmeroma dosti bolj ugodnejši kakor v drugih državah. Naši izseljenci so narodno zavedni, prav tako mladina. Ob državnih praznikih pokažejo naši rojaki vedno javno in ponosno ljubezen do svoje države, kateri pripadajo. Ob takih slovesnostih vedno po maši slovesno z godbo na čelu odkorakajo po naselbini do hiše, kjer je nato domača proslava, ob kateri si osveže spomin na domovino in utrdijo narodno zavest. Največja opora v narodnem oziru so našim rojakom društva sv. Barbare. Osnovo tem društvom je dal prvi duhovnik, ki je iz domovine prihitel med naše izseljence, misijonar Alojzij Pohar. Ta je l. 1026. ustanovil v Brunssumu prvo društvo sv. Barbare; nato so pa slovenski rudarji ustanovili taka društva tudi po drugih kolonijah in 1. 1928. so se društva že združila v Z vezo jugoslovanskih društev sv. Barbare. Zveza ima sedež v Heerlenu. V njej je včlanjenih šest društev in ima skupno 170 članov rudarjev. Včlanjena so društva iz Brunssuma, iz Heerlerheide, iz Hoensbroecka, iz Lutterade, iz Eygelshovena in Chevremonta. Največkrat se člani teli društev snidejo v Heerlerheide, ki je v najbolj primerni oddaljenosti od vseh drugih naselbin. Po maši gredo iz Heerlerheide v sprevodu v Hoensbroeck, kjer imajo v dvorani akademijo. Pri teh akademijah naberejo nekaj denarja za društveno blagajno, ki zbira prispevke za Miklavža in za božičnico. Važno delo zveze je tudi v tem, da prireja pevske tekme med pevskimi odseki raznih društev, dalje prosvetne večere s predavanji, igre in zabavne večere. Tudi izlete po Nizozemski, romanja in potovanja v domovino pripravlja zveza in večkrat ji taka potovanja res lepo uspejo. Najbolj živahno je seveda zveza mogla delovati takrat, ko je bilo neprimerno več Slovencev na Nizozemskem. V prosvetnem delu se pozna edino ena velika vrzel, namreč pomanjkanje narodne šole. Zato je razumljivo, da izseljenci res težko čakajo, da jim bo domovina poslala domačega duhovnika in domačega učitelja, ki bosta njihove otroke vzgajala V ljubezni do Boga in do materi te zemlje. Kar dobro |im gre Socialni položaj naših izseljencev na Nizozemskem je še precej dober in na splošnem boljši od položaja izseljencev v Nemčiji ali Franciji. To že pokaže navaden sprehod po rudarskih kolonijah. Asfaltirana cesta vodi mimo prijaznih hišic, ki so obdane z vrtovi. Tu dobi človek vtis zadovoljnega in brezskrbnega življenja. Naši rojaki so se tudi privadili na višji življenjski standard, kakršnega imajo Nizozemci. Zaradi tega je razumljivo, da si no morejo kaj prida prihraniti za poznejše čase. Omembe vredna je tudi socialna zakonodaja, ki pa je v več važnih zadevah prikrojena tako, da daje ugodnosti le delavcem nizozemske narodnosti, ne pa inozemcem. Tako so naši rudarji hudo prizadeti glede pokojnine, ki je tako pičla, da z njo le s težavo skromno shajajo. Nizozemci imajo po 65 letih starosti že pravico do starostne rente, katero prejmejo tudi v primeru predčasne nezmožnosti dela. To starostno zavarovanje velja tudi za kmečke hlapce. Zaslužek v rudnikih je razmeroma zelo dober, upoštevati pa moramo, da je krvavo zaslužen z najbolj težkim delom v 500 do 800 m globokih rudnikih. Naši rojaki so dobri in zanesljivi delavci in kadar je kje treba opraviti kakšno prav težko delo, gotovo pošljejo tja Slovence, ki so znani, da najbolj vzdrže. Tako živijo naši rojaki na Nizozemskem. Trdo je njihovo delo za vsakdanji kruh, dolga je pot do domovine nazaj. Ali ne bi bilo prav, da bi tudi domovina večkrat pomislila nanje in jim priskočila vedno na pomoč vsaj z mislijo, dobro besedo. Ali ne bomo tudi sami krivi, če bo odmrl del teh, ki jih je sila pognala v tujino, od našega narodnega telesa. Črno-belo, ali barvasto? To je zdaj vprašanje Hoiiywood zastavlja nove probleme — Zvezdniki trepetajo pred barvastim filmom Odkar je bil uveden govoreči film, ni bilo v Hollywoodu nobenih tako resnih in zamotanih problemov kot so zdaj. In sicer je to vprašanje tehnične spopolnitve barvastega filma (New Techni-color — je ameriška označba tega postopka), ki po več kot desetih letih preizkuševalnih poskusov slavi zdaj svoj obstanek . Kinematografski oblastniki si . belijo glave z vprašanjem velikanskih stroškov, ki jih baivasti filmi zahtevajo. Prav tako, kakor so morali z uvedbo govorečega filma privzeti posebne glasovne in govorne vaje v spored, tako morajo zdaj uvesti posebne barvne vaje, da morejo opazovati najboljši učinek različnih barvnih odtenkov glede na splošno sliko kakega prizora. To zahteva mnogo časa, a čas je, če sploh kje, ledaj pač v Holly-\voodu, kjer izdajo tolikšne vsote za honorarje, zares — denar. Predvsem je potrebna veliko večja Večerja, ki jo je priredil podpredsednik vlade dr. Vladko Maček v hotelu na Avali. Večerje se je udeležil predsednik vlade z vsemi ministri in pa predsednik senata dr. Anton Korošec. Na desni strani dr. Mačka sedi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, na levi pa preds. senata dr. Korošec. razsvetljava, posebno v rdečih in rjavih barvah, ki zahtevajo več luči, da dosežejo isto svetlobo, kot na primer modra ali rumena barva. Medtem ko so zdaj izvajali le majhne dele filma, navadno kake prizore revij, proizvajajo zdaj bolj vse filmsko dejanje v naravnih barvah. Mar-sikak zvezdnik s strahom pričakuje tistega dne, ko ga bodo prvič barvasto filmali. Ali bo nemara spet tako, kakor je bilo, ko so uvedli govoreči film, in je moral marsikak zvezdnik in marsikaka zvezdnica odstopiti, dasi je bil sicer še na višku svetovne 6lave? Lord (Jorrigan, najbolj znani strokovnjak za barvaste filme v Ameriki, je objavil v ameriškem strokovnem glasilu »he Motion Picture< članek, kjer zastopa naziranje, da bo največ zvezdnikov in zvezdnic brez škode za 6voje ime prestalo nove barvaste filme, češ, ali nam ne bodo naši priznani zvezdniki prav tako všeč v svojih naravnih barvah kakor so nam v črno-belein? Brez dvoma bo pa nastal nov igralski tip, Vi bo s skladno barvitostjo las in oči, kot z mehkobo barvnih odtenkov ustnic, zob in polti, kakor nalašč pripraven za nastopanje v barvastih filmih. Kot zastopnico tega tipa moremo imenovati zlasti zvezdnico Štefanijo Duna, ki ima poglavitno vlogo v sijajno obiskanem barvastem filmu. Pojavila se je v več črno-belih filmih, ne da bi bila dosegla kak poseben uspeh, ali da bi bila s svojo lejioto kaj vplivala. Bilo je takrat, ko so pripravljali film »Cucuracha«, kjer je imela ta zvezdnica neko brezpomembno vlogo, ko je prišel po naključju Ed-mond Yones k vaji. Bil je pravkar zaposlen z dekoracijami svojega barvastega filma »Dancing Pirate«. Kar posvetilo se mu je, ko je zagledal to igralko, videč, kako ee barvitost njene zunanjosti sklada z vplivom barvastega filma. Tako je Duna, ki na črno-belem filmu ni skoraj nič vplivala, postala vprav v barvastem filmu prva zvezdnica. Vendar se dozdeva, da se občinstvo nič kaj ne ogreva za barvaste filme. Bržkone se barvitost le preveč razlikuje od prirodnih barv? Ali pa je le razsvetljav neprirodna? Brez dvoma pa le čez nekaj let ne bo nobenega črno-belega filma več, tako kakor ni nobenega nemega več. Judovski dijaki za polisko legijo Iz Ženeve poročajo: Večja skupina judovskih dijakov z ženevske univerze in tudi iz drugih švicarskih krajev je odpotovala na Francosko, da se ondi prijavijo v poljsko legijo, ki 6e bo borila na zahodni fronti. C I S T E K Saturnin: Na Stol Dečki, v starosti okoli 13 let, so ravno nate-pavali ajdove žgance in mleko. Še midva sva dobila slast po takih planinskih dobrotah. Vendar sva se morala posloviti od veselih ljudi in sva jo mahnila na pot proti vrhu. »Do tu sva rabila poldrugo uro, čez dve uri bova na Stolu, ne bo nama primanjkovalo časa,« sva izračunala. Občudovala sva prekrasen razgled. Skoraj ga ni lepšega v vseh Karavankah kot ravno od te točke. V daljavi je vstajala iz megle Šmarna gora, tako da bi ob še lepšem vremenu z lahkoto videla Ljubljano. Pri koči 60 nama zatrdili, da so že večkrat s prostim očesom razločili ljubljanski nebotičnik in pa Grad. Bliže je vstala Šmarjetna gora nad Kranjem in za njo Sv. Jošt s cerkvico na vrhu. Zasledila sva stolp Marijinega svetišča na Brezjah; Radovljico in Lesce sva zelo dobro videla. Na nasprotni strani je stala Jelovica z Babjim zobom na koncu in pod njim Koprivnik, Bohin jska Bela ter Bled. Otok se je še vedno skrival za visokim gradom, stolp z božjepotno cerkvijo na otoku pa je že molel izza gradu. Triglavsko pogorje je kazalo svojo mogočnost, stari očak Triglav je imel kapo, Pokljuka je razodevala svoje gozdno bogastvo. Pod Možakljo so se kadile Jesenice. Savska dolina pa je bila raztegnjena skoraj tja do Kranjske gore. Zares lep pogled v tej višini — kakih 1300 metrov. Ogledovala sva ta lep slovenski svet, ki se je razgrinjal pod nama. »Prav za prav se nama je ze samo do tukaj splačalo, da sva šla na to pot. Kaj bo šele na vrhu. Kako lepa je naša Slovenija,« sem dejal. Jože je bil istega mnenja. Zavila sva v smrekov gozd, ki nama je nudil prijetno hladno 6enco. Precej časa sva hodila po njem, dokler nisva prišla iz gozdnatega področja na piano. Majhen pašnik je bil tam in na njem so se pasli konji. Od tod naprej je bila speljana široka pot. Na obeh straneh je poganjala trava, bila je močna in dolga. V nji so peli murni. Tu pa tam je poganjal iz nje nizek planinski borovec. Dvigala sva se vedno više. Na nasprotni strani je bila Begunščica in na nji Roblekov dom. Prekosila eva ju v višini. Pričel je pihati vladen veter, ki je naju prijetno hladil. »Poglej murko,« je vesel skočil Jože iz poti ter mi prinesel karminasto cvetko. Pomolil mi jo je pod nos. Močan čokoladni vonj me je kar osvežil. Spet sva prišla na majhno ravnico. Okoli prav majhnega jezerčka sva zagledala veliko čredo ovac. Z zateglimi: »be ee-e« eva jih začela oponašati. Živalce so drobile k nama ter nama lizale roke. Zdajala sva jima celo žemljo, zato so ljubke živali kar silile za nama. Tedaj sva zagledala Prešernovo kočo. To je nama vlilo posebnega poguma, da sva jo urezala kar v ravni črti navzgor. Prvi so naju pri koči pozdravili graničarji. Legitimacije sva imela v redu. V kuhinji so tačas že zvedeli za najino željo po dveh čajih. Vstopivši v kočo, 6va «e najprej ogrnila, nato sva poiskala štampiljko in z njo delala odtise na razglednice, papir in celo na roko, da bo ja nama vsakdo verjel, da sva prišla 2193 m visoko. Tretja stopnja najinih ukrepov v koči je bila zapisna knjiga, ki je morala sprejeti med številne obiskovalce in popisovalce tudi najino ime. Četrta stopnja pa je bil čaj. Zares je bil dober, čisto planinski — vsaj zdel se nama je tak. V sporazumu z dobrotami iz najinih nahrbtnikov sva ga spravila v hitrem tempu v promet. Bala sva se, da ne bi bila prikrajšana na lepem razgledu, če bi se Stol kot nalašč sedajle odel v oblake in megle. Razgled ie bil krasen. V glavnem je bil sicer isti kot z Zabreške planine, a še bolj obširen in veličasten. Sosedni vrhovi so bili jasno pred nami, Zelenico smo videli in blejski otoček je i prilezel izza gradu in se pokazal v celoti in lepoti. Celo Triglav je nekoliko zmanjšal svojo kopo, od-j kriti so nama pa le ni hotel. Ne sarno mi, tudi inozemski turisti so z enakim, če ne že z večjim | zanimanjem opazovali te lepote. »Kranjska dežela, pozdravljena! Gremo gledat še na Koroško!« sva zaklicala in odhitela čez sedlo na pravi vrh Stola, ki je vi6ok 2236 m, torej okoli 40 m višje od koče. V sedlu so se spet pasle ovce, a midva se nisva zmenila zanje; hitela sva na vrh. Srce nama je zavriskalo od veselja. Koroška dežela je bila jasna. Krasen razgled se nama je nudil tudi po tej slovenski zemlji. Žalostna je ta zemlja. Tudi midva sva postala žalostna. Koroška, nekdanja zibelka prvotne slave slovenske, kjer smo mi ustoličevali domače in tuje vojvode v našem slovenskem jeziku, _ . Mi Slovenci smo težko preizkušen narod. Na velikih ranah krvavimo. In sami smo marsičemu krivi. Premalo sami sebe spoštujemo in premalo cenimo svojo govorico. Tako sva razmišljala in gledala na Celovec. V ozadju sva uzrla Gosposvetsko polje, kjer stoji še danes nema priča naše slavne zgodovine — vojvodski prestol. Pozdravila sva Dravo, tolikokrat opevano v slovenskih koroških narodnih pesmih. Vrbsko jezero se je na dveh krajih prikazalo izza gora, dočim sta bila Osojsko in Hodiško jezero skrita za njimi. Baško jezero pa se je skrivalo za predgorjem Golice. Na zapadu sva videla Dobrač, koder teče bista Žila, in pa Beljak pod njim. Tik pod nama je zijal globok prepad, v dnu se je od Bistrice v Rožu raztezal Medji dol, na koncu pa je bila velika Celovška koča. Sedla sva na skalo ter gledala, gledala... S sosednjega vrha, Babe, je pogled na Koroško še lepši kot s Stola, a najlepši pa z Golice. Cas je mineval. Odpočila sva se zadosti, okrepila sva se tudi primerno, treba bo iti. Spustila sva se kar po kamenitem grebenu navzdol, da | sva mogla čim dalje gledali lepo Koroško zemljo. Ob koncu sedla, v majhni globeli, sva naletela na ljubko pastirsko kočico. Bila je zaprta. Pot se je vedno bolj v serpentinah, spuščala. Valvazorjeva koča je ležala tik pred nama. Planinska trava je poslala dal;ša in planinski borovec ter rododen-dron sta opletala skalo Na neki skali sem zagle-dal planike. »Planike, planike,« sem zavpil Jožetu ter se pognal v peči. Jože me je opozoril, naj pazim, da jih ne bom ruval s koreniko. »Stebelce moraš odščipniti, da ostane korenina nepoškodovana,< me je učil tovariš. Utrgala sva jih vsak nekaj za spomin od najinega tako lepega izleta. Jože je vedel, da so zaščitene, pa tudi to, da so poleg Valvazorjeve koče graničarji, ki so že marsikaterega turista preseoitili glede planik. Imela sva mirno vest, določb nisva prekoračila. Prišla sva do Žirovniške planine. Živina se je pasla po pašniku in lepo so odmevali kravji zvonci. Sonce se je bližalo zatonu. Odšla sva do prezidane in povečane Valvazorjeve koče, ki je bila letos spomladi odprta, dočim je Prešernova koča že enajsto leto povečana. Prihod v kočo 6e je izvršil spet po stari navadi, v več etapah: ogrnitev z obleko, štampilj-ka, razglednice, knjiga s podpisi in čaj. Višina koče je 1180 m nad morjem. Na vpzetini nad kočo smo opazovali prekrasen sončni zahod. Kot velika žareča plošča se je sonce bližalo vrhovom gora, ki so vsi žareli v rdečkasti svetlobi. Triglavsko pogorje je bilo kot odeto v škrlat. Tudi oblački so se odeli v rdečo bravo. Vse nel>o je bilo napolnjeno s prosojnim škrlatom. Sava se je svetlikaia v soncu kot srebrna kača. In ta prizor se je venomer menjaval, sonce je začelo lesti za gore, rdečkasta svtloba je pojenjavala — sonce je zašlo. Na nebu je ostala le še rdeča zarja, ki je naznanjala, da bo jutri njen gospodar spet prišel v vsem svojem sijaju na zemljo in prinesel njenim prebivalcem lep dan. V prijetnem razgovoru z ostalimi turisti sv« se spustila po vozni poti nazaj proti Žirovnici. Srečali smo graničarje, ki so s konji tovorili iz I doline, kar potrebujejo v planini Poleg Valvazorjeve koče imajo svojo karavlo in poleti ter pozimi varujejo našo mejo. .. .„. . ., ~ Trudna nisva bila kaj posebno, a vesela sva bila nad lepim izletom, ki je nama obilo povrnil ves trud in znoj. La ljubljanskem kolodvoru eva se ločila pozno v noč. (Konec.) a&sace Koledar Sobota, 7. oktobra: Marija, kraljica sv. rožnega venca. Nedelja, 8. oktobra: 19. pobinkoštna nedelja. Birgita, vdova; Starček Simeon. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala Julij ana Weiss roj. Pressl, vdova železniškega ufadnika. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu. + Na Ježici pri Ljubljani je v častitljivi starosti 95 let umrl gospod Jernej Goričnik, državni gozdarski uradnik v pokoju. Truplo bodo v nedeljo ob 10 dopoldne blagoslovili pri gasilskem domu na Ježici, nato pa prepeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer ga bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno 6ožalije! TEHNIČNO PISARNO je otvoril v Novem mestu, Sokolska t pooblaščeni gradbeni ini. T REN Z GUSTAV priseženi sodni izvedenec Prevzame se: Izdelava načrtov, proračunov in obračunov ter gradbeno nadzorstvo za gospodarske, industrijske in vodne zgradbe, za vodne naprave, regulacije, kanalizae je, vodovode in ceste. Horizontalna in višinska snemanja in merjenja. _ Ekonomsko-komercialna visoka šola v Zagrebu razglaša: Po odredbi čl. 243 zakonske uredbe od 17. junija 1989 o ekonomsko-komercialnt visoki šoli v Zagrebu pripada pravica do akademskega naslova diplomiranega inženirja ekonomije bivšim slušateljem visoke šole za trgovino in promet in ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu, ki so opravili diplomski izpit po dotedanjih predpisih. Vsi prizadeti morajo najpozneje do 3. januarja 1940 vložiti pismeno prošnjo na rektorat ekonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu, ki jim bo, ko bo proučil podatke v prošnji, na njihove stroške izdal uradno potrdilo za ta naslov. Z ozirom na to zakonsko odredbo se pozivajo vsi pooblaščeni interesenti, da najpozneje do zgoraj omenjenega roka vlože pismene prošnje za uradno potrdilo o pravici do akademskega naslova inženirja ekonomije. Prošnji, ki mora biti kol-kovana z 10 din, je treba priložiti: diplomsko izpričevalo v izvirniku, pripadajoč znesek v gotovini za povrnitev stroškov za uradno potrdilo ter kolek za 20 din za kolkovanje uradnega potrdila. Uradna potrdila se bodo izdajala po želji prosilca: 1. na trdem papirju (kartonu — 6troški 100 din), 2. na mehkem papirju (stroški 30 din). Prošnji mora vsak prosilec priložiti svoj natančen sedanji naslov. — Upokojencem, ki prejemajo pokojnino od ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani obvešča vse novo- in staroupokojence, provizioniste in mi-loščinarje ter rentnike, da jim bo v prihodnjih dneh poslala po pošti nove prijave za prejemanje osebnih in družinskih doklad za vpis podatkov po navodilih na tiskovini. Ravnateljstvo opozarja vse upokojence in upokojenke, da je treba na prijavah izpolniti točno tudi novo razpredelbo »spisek otrok«, ki vsebuje podatke za zaračunavanje prispevka za narodni obrambni sklad. Mnogim upokojencem se je zaračunaval prispevek po višjj stopnji, ker ravnateljstvo pri odmeri davka ni moglo upoštevati tistih otrok, za katere nima podatkov. Tudi ji ni znano, če imajo žive otroke, oziroma če so imeli otroke, ki so morda že umrli. I)a pa bo moglo ravnateljstvo prispevek pravilno pobirati, naj vsi upokojenci in upokojenke vpišejo v označeno razpredelbo vse otroke, žive in umrle, zakonske in adoptirane ne glede na starost. Vse pravilno izpolnjene prijavo naj upokojenci in upokojenke do najpozneje 31. oktobra oddajo pri pristojnih postajnih uradih, ki imajo upokojence v evidenci glede naročanja premoga in voznih kart, kamor naj se tudi obračajo za vsa tozadevna pojasnila. Dopisna (rgovsha šola v Ljubljani, Kongresni ara 2 vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko Solo, tečaje in predmete —■ knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je Indi-vidua en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. — Slovenska šolska Matica naznanja svojim članom in vsem, ki se zanimajo za njeno delo ter jo podpirajo pri skrbi za slovensko pedagoško kul-nom in vsem, ki se zanimajo za njeno delo ter jo podpirajo pri skrbi za slovensko pedagoško kulturo, da bodo izšle za leto 1939 predvidoma naslednje tri knjige: 1. Pedagoški zbornik, ki bo obsegal celo vrsto aktualnih pedagoških člankov, napisanih od starejših in mlajših slovenskih pedagoških delavcev; 2. Uvod v pedagogiko, ki ga bo napisal dr. Stanko Gogala, in 3. 0 učnih oblikah v šolskem delu, o čemer bo podal svojo sodbo prof. G. Šilih. Članarina, za katero dobijo Člani te tri knjige, je zelo nizka — znaša le 30 din. Slovenska šolska Matici bo mogla izdati naznanjene knjige le tedaj, če bo čim prej vedela za število naročnikov. Zato naj se dosedanji in novi člani — učitelji — čimprej naroče pri svojih poverjenikih, ostali pa naj prijavijo svoje članstvo na naslov: SŠM, Ljubljana, Komenskega ulica, šola na Ledini. Tudi v teh dneh, ko je naša pozornost obrnjena predvsem k zunanjim dogodkom, nam je ohranitev osebnega ravnotežja in za gojitev notranjega človeka kulturna in duhovna hrana potrebna. —-Odbor SŠM. _ Velika regulacijska dela. Mura ln Drava 6ta glede nevarnosti povodnji pri nas najbolj nevarni reki in sta zaradi tega deležni posebne pozornosti pri regulacijah. Tako je bila 28 septembra na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za regulacijo notranja Mure med Petanjcl in Verže-jcm. Za regulacijo je prišel v poštev 3 in pol kilo-emrto dolg odsek, zakar so bili preračunani stroš- ki na 852.000 din. Najugodnejši ponudnik je bilo gradbeno podjetje »Slograd« iz Ljubljane, ki je ponudilo 5.2 odstotka popusta in je izlicitiralo graditev za 808,000 din. Te dni je g. ban dr. Natlačen potrdil licitacijo. Za regulacijska dela na Dravi pa je bila razpisana v skrajšanem roku 20 dni prva licitacija na 14. oktober pri tehničnem oddelku banske uprave. Gre za 2 km in 200 m dolgi odsek med St. Janžem in Loko. Preračun znaša 796,000 din. — Večerni trgovski tečaj na trgovskem uči-lišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 prične z rednim poukom v ponedeljek, dne 9. septembra. Prijave se sprejemajo do tega dne vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. — Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.), šolnina zmerna^ — Gg. zobozdravnike opozarjamo na proslavo 20 letnice društva, ki 6e vrši nocoj ob 20 v dvorani restavracije Slamič. Jutri v nedeljo se vrši istotam glavna skupščina Zveze stomatoloških društev ob 9 dopoldne z običajnim dnevnim redom. Odbor društva vabi gg. zobozdravnike, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže obeh prireditev. — Pri »aprtju, motnjah v probavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Obveščamo članstvo in prijatelje, da zaradi nepredvidenih zaprek tudi to nedeljo ne bo svete maše (8. t. m.) v Tamarah za pok. Mihom Čopom, kakor je bilo to objavljeno. Pač pa bo sv. maša eno prihodnjih nedelj na Rošci. Točen datum bo objavljen v časopisju. — TS Skala, podružnica Jesenice. — Požar na Vačah pri Litiji. V četrtek zjutraj majo pred tremi je sredi trga na Vačah izbruhnil požar, ki bi bil lahko usodepolen za ves del Vač okrog cerkve. Pri posestniku Fr. Vrhovcu, p. d. Matetu, 60 se vnele saje v dimniku nad svinjakom. Ogenj so Vačani k sreči udušili. Pravi čudež je, da se niso vnela okoli stoječa gospodarska poslopja Barličeve, Matetova itd., ki so polna 6ena in slame. Žrtev ognja je postal samo Matetov svinjak, prašiče so pa rešili. Požar so Vačani zadušili z vodo, ki so jo ljudje nanosili v škafih. Vački gasilci sploh niso stopili v akcijo, dasi je bilo dosti vode v vodnjaku eredl trga, v Kristanovem rezervoarju itd. Ko je svinjak že na pol pogorel, so gasilci šele pripeljali k vodnjaku brizgalno. Bilo je pa premalo cevi in še te so bile raztrgane, da je iz njih na nešteto krajih brizgala voda kakor iz vodometa. Zato brizgalna ni delovala in gasilci sploh niso stopili v akcijo. Le srečnemu naključju se imajo Vačani zahvaliti, da so bili obvarovani strašne požarne nesreče. Gasilcem bi pa svetovali, naj spravijo cevi in orodje v red. — Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SAN0PED0M, da jih ohraniš zdrave. • Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Smrtna nesreča na železnici. Večerni vlak, ki vozi iz Tržiča proti Kranju ob 19.15, je preteklo sredo povozil uslužbenca državnih železnic Ankele Franceta, stanujočega na Pristavi št. 13 pri Tržiču, ko se je vračal iz službe domov. Mož je bil nekoliko gluh in ko je prišel na križišče železnice, je slišal najbrž nekak ropot ln je mislil, da gre mogoče avto. Zato se je hotel umakniti in je stopil bolj na levo stran ceste, toda nenadoma se je znašel na tiru. Ropot, ki ga je čul, je pa povzročil vlak, ki ga je v tistem trenutku podrl na tla ter ga vlekel pred seboj kakih 20 metrov. Nesrečnež je bil od močnega sunka takoj mrtev. Pokojni zapušča ženo in doraslo hčer. Staro železo medenino, baker in cink kupuje po najvlljih dnevnih cenah Franc Belil pri RUPENA-LUTZ, Ljubljana VII — Umor čeferinove pred sodiščem. Kazenski senat okrožnega sodišča v Ljubljani pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je včeraj kratko razpravljal o umoru kmečkega dekleta Marije Čeferinove. Posestnik Janez Rant je v Ljubnem na Gorenjskem izvabil iz vasi na polje dekle Ce-forinovo, v katero je bil zaljubljen in je od nje zahteval, da ga poroči, kar je dekle odklonilo, ker je bil za njo prestar. Umor je bil izvršen v začetku junija t. 1. in je po Gorenjskem vzbudil veliko senzacijo. Ranta so pozneje aretirali škofjeloški orožniki. Proti njemu je bila uvedena kazenska preiskava zaradi zločina umora. Obtoženec Rant pa je bil izročen psihijatrom, ki so izjavili, da ni bil takrat Rant kazensko odgovoren za zločin, ker je bil duševno zmešan. Kazenski senat je po kratki razpravi rešil, da bo Janez Rant postavljen pod zaščitni nadzor, ker ga sodišče ni moglo soditi zaradi zločina umora na podlagi mnenja psihijatrov. Po- db>jz>(w£ * Hrvatski metropolit na grobu dr. Trumbi- ča. Te dni se mudi v Splitu zagrebški nadškof in hrvatski metropolit dr. Stepinac. V četrtek dopoldne je v spremstvu splitskega škofa dr. Bone-fačiča obiskal grob pokojnega hrvatskega politika dr. Ante Trumbiča v samostanu sv. Frančiška. Dr. St,epinac se je del j časa v molitvi zadržal na grobu in položil nanj lep šopek cvetlic. * Smrt češko kulturne delavke v Glini. V Glini pri Petrinji je v 83. letu starosti umrla znana češka kulturna delavka Zorka Hovorkova, rojena Kalič. Pokojnica je bila vdova enega najbolj znanih praških zdravnikov dr. Hovorke. Zdravnik in njegova žena sta svoječasno v Pragi zbirala okrog sebe naše visokošolce in jima preskrbovala materielno pomoč. Zlasti med vojno sta začela veliko akcijo za pomoč našim visokošolcem v Pragi. Pokojna Zorka je prevedla več hrvatskih del na češki jezik. * Poljski begunci • potujejo skozi Zagreb. Te dni potujejo skozi Zagreb številne 6kupine beguncev iz Poljske, ki so jih strahote vojne pregnale z njihovih domov. V sredo je potovalo skozi Zagreb več poljskih plemiških rodbin, ki potujejo v Francijo. Med njimi so bili tudi trije višji cerkveni dostojanstveniki. V četrtek je potovala skozi Zagreb skupina okrog 50 Poljakov, prejšnji dan pa skupina 100 ljudi. Mnogo poljskih beguncev potuje skozi Zagreb tudi na svojih avtomobilih. * V hrvatske šole bodo uvajali duh kmečkega gibanja. »Seljačka sloga«, list, ki ga izdaja istoimenska hrvatska kmečka organizacija, prinaša v zadnji številki naslednje: Predstojnik oddelka za prosveto v banovini Hrvatski je postal prof. Izidor Škorjač, ki je dobil nalogo, da uvede v vse hrvatske šole duh hrvatskega kmečkega gibanja, duh bratov Radičev, duh, kakršnega širi med narodom »Seljačka sloga«. Prof. Škorjač je za to nalogo najbolj dorasel, ker je poleg predsednika »Sloge« Hercega najbolj znan prosvetni delavec v hrvatskem kmečkem gibanju. Njegova naloga je težka. Dosedanje učne moči (učitelji in profesorji) so vzgojene v duhu, ki je nasproten hrvatskemu kmečkemu gibanju. Za nje je bil kmečki narod nekulturen, množica, predmet, ki ga je treba vzgajati, voditi, poučevati. Toda po nauku bratov Radičv ima hrvatski kmečki narod svojo prosveto in svoje poštenje in je zaradi tega treba z njim sodelovati tudi na temelju njegove lastne omike ter na isti osnovi poučevati tudi njegovo mladino. Bedastoča je trditi, da so mladi učitelji, zlasti oni brez izkušenj, prosvetitelji naroda, o katerem tako rekoč ničesar ne vedo. Zato ie najtežja naloga novega predstojnika za prosveto prepričati učitelje, da se morajo od naroda samega vsaj toliko naučiti, da bodo mogli njegovo mladino vzgojiti, kakor se spodobi, in da jim omogoči, da tudi v sebi izvedejo potreben duhovni preokret. Prof. Škorjaču je »Seljačka sloga« z vsemi svojimi organizacijami pripravljena pomagati pri tem delu. Kdor bi so pa tega ne hotel poslužiti, ga je treba odstraniti! * V cerkvi umrl. V Stari Kaniži je v cerkvi med službo božjo zadela srčna kap upokojenega občinskega tajnika Stevana Husaga, ki je bil takoj mrtev. Ilusag je bil star 62 let in je dalj časa bolehal, bil pa je kljub temu vsak dan pri sv. maši. * Tovarna za krtače pogorela. V tovarni za krtače Simona Vamoša v Starem Bečeju je izbruhnil požar, ki ie uničil skladišče, polno že izdelanih krtač. Škode je nad 1,000.000 din. Tovarnar je bil zavarovan pri zavarovalnici »Sava«. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. * Volčja nadloga v Bosni. V vasi Osevniku v sarajevski okolici so vdrli volkovi v ovčjo stajo vdove Sare Krivič in raztrgali vse ovce. Ker si volkovi že v tem času upajo v bližino človeških bivališč, napovedujejo ljudje hudo zimo. * V Splitn stavkajo brivski pomočniki. V Splitu so začeli stavkati brivski pomočniki. V 62 brivnicah stavka 93 pomočnikov, med temi 25 žensk. Pomočniki zahtevajo 9 urni delavnik, zvišanje plač za 10%, 7 dni dopusta na leto in še nekaj drugih ugodnosti. Takoj so se začela pogajanja z mojstri in je v nekaterih točkah že prišlo do sporazuma. Pogajanja se bodo nadaljevala in upajo, da bo kmalu konec stavke. * V petih letih rodila devet otrok. V Bosanski Posavini je prebivalstvo zelo siromašno, kljub temu pa vsako leto rojstva zelo nad-kriljujejo smrti. Vse družine imajo po veliko otrok. V nekaterih vaseh v okolici Bosanskega Šamca so družine, ki se jim je rodilo tudi po dvajset otrok. Rekord pa nosi mlada Stana Cukič, žena kmeta Ivana čukiča iz Crkvine. Pet let je šele poročena, pa ima že devet otrok. V prvem letu zakona je rodila dvojčke, v drugem prav tako, v tretjem in četrtem letu je rodila po eno dete, v petem pa kar trojčke. * Kmetje se upijanjajo od slivovke. Rekordna letina slivovke je prinesla kmetom več škode kakor pa koristi. Iz petrinjskega okraja poročajo, da trgovci tako slabo plačujejo slive, da kmetje raje iz njih kuhajo žganje. Slivovko pijejo kmetje sami in dogaja se, da so včasih kar cele vasi pijane. Nihče ničesar ne dela, samo pri kotlih, v katerih se kuha slivovka, sede in pijejo. V Moštanici pri Petrinji sta dva kmeta sproti popila vso slivovko, katero sta skuhala. V eni noči sta popila 20 litrov slivovke, zvečer ko sta se streznila, pa sta spet nadaljevala s pitjem Tudi otrokom dajejo piti slivovko. V vasi Roviški je kmet Miloš Popovič s svojo družino, v kateri je 8 otrok, popil žganje, ki se je skuhalo iz 15 kotlov. Štirje kmetje v isti vasi so v dveh nočeh popili 60 litrov slivovke. Takšnih primerov je na stotine. Namesto blagostanja prinaša dobra letina nesrečo in propad. * Skoraj 1,000.000 din odškodnine zahteva belgrajski časnikar. Bivši urednik »Politike« Vuk Dragovič toži bivšega šefa osrednjega ti-lcovnega urada dr. Kosto Lukoviča, ker ga je spravil ob službo pri »Politiki«. Dragovič je bil obtožen, da je na banketu časnikarjev v Pragi pri lanskem sokolskem izletu žaljivo govoril o vladi dr. Stojadinoviča. Zaradi poročila, ki ga je o tej zadevi poslal iz Prage dopisnik osrednjega tiskovnega urada Vinaver, so sledile številne intervencije, ker je bil namreč dr. Lukovič zahteval od lastnikov »Politike«, da Dragoviča takoj odpuste iz službe. Iz kabineta ministrskega predsednika je prišlo obvestilo, da se bo stvar temeljito preiskala. Toda še prej, preden je bilo to izvršeno, je dr. Lukovič odločno zahteval odpust Dragoviča, ker bo v nasprotnem primeru »Politika« ustavljena. »Politika« je bila res večkrat zaplenjena, nakar so lastniki uvideli, da proti Lukoviču ne bodo ničesar opravili, in so odpustili Dragoviča iz službe. Vse to se je dotrajalo, ne da bi notranje ministrstvo sporočilo »Politiki«, da je krivda Dragoviča res dokazana. Dragovič zahteva 960.000 din odškodnine, katere pa ne zahteva od države, ampak od dr. Lukoviča, ker je ta brez odobritve pristojnega notranjega ministra dr. Korošca grozil z zaplembami in jih dejansko tudi izvajal. — Zastopnik dr. Lukoviča je zahteval, da se razprava odloži za mesec dni, da bo mogel sestaviti odgovor na tožbo. Tej zahtevi je sodišče ugodilo. * Smrtna nesreča železničarja. Železničar Pološila Ilija, 44 let star, se je peljal iz Varaž-dina s tovornim vlakom v službo. Zvečer je prispel na postajo Podsused-tovarna, kjer so premikali vagone. Pri tem premikanju je bil zaposlen tudi Pološila. Ko je hotel skleniti dva vagona, mu je spodrsnilo, padel je pod vagon, ki ga je povozil. Pološila je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in dva otroka. * Izsiljevalna zadeva v Belgradn. Belgraj-ska policija je aretirala arhivarja finančnega ministrstva Milutina Savatiča, lastnika kolek-ture Bogdana Rašica in pri njem uslužbenega Simona Levija, ker so skušali izsiljevati trgovca Otona Kohna in tvrdko Rihard Binder. Savatič in Rašič sta bila že dolgo časa prijatelja. Pred kratkim je Rašič potožil svojemu prijatelju, da mu Kohn kakor tudi Kronstein in Rihard Binder, lastnika tvrdke Rihard Binder, nočejo izplačati honorarja, ki mu ga dolgujejo. Oba sta naredila načrt, da bi z izsiljevanjem Ljubljana, 7. oktobra Gledališče Drama. Sobota, 7.: »Kozarec vode«, premiera, Premierski abonma. — Nedelja, 8.: »Številka 72«, izven. — Ponedeljek, 9.: »Kacijanar«, red B. Opera. Sobota, 7.: »Sabska kraljica«, red A. —j Nedelja, 8.: »Prodana nevesta« Izven, ž. cene. — Ponedeljek, 9.: Zaprto. Radio Ljubljana Sobota, 7. oktobra: 12 Venček pisan in vesel, v vas bo dobro voljo vnel (plošče brez na-« povedi) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Venček pisan in vesel, v vas bo dobro voljo vnel (plošče brez napovedi) — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lija, prvo branje); b) Gošperček —> 17.30 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra radijski orkester — 18.40 Kaj je našega in tujega v slovenskih ljudskih običajih (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuha) — 20.30: Živalski krog. Pisan večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igr. družine, Jo-žek in Ježek. Vmes nekaj plošč — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra radijski orkester. Nedelja, 8. okt. 8 Solist, koncert (flavta) g. SI. Korošec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Vetski govor — 10 Naše pevke (plošče) — 10.30 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 11 Prenos otvoritve razstave Kluba neodvis. slov. likov, umetnikov iz Jakopičevega paviljona — 12 Klavir, koncert g. Sergej Bortkiewicz — 13 Napovedi — 13.20 Po domače! Harmonika (g. I. Cimerman), vmes citraške točke "na ploščah — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Domač koncert. Sodelujejo: ga. Drag. Sokova, gdč. Vida Rudolfova, gg.Jarc in Armič ter Rad. orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zgodov. razvoj slov. obrtništva (Dostal R., strok, učit., Ljublj.) — 19.40 Objave — 20 Pesem in veselje plošče) — 20.30 Ura staroklasične glasbe. Sodelujejo: g. St. Prek( kitara solo) ge. T. Suštar-Maroltova (sopran) in Mar. Tutta (alt), prof. M. Lipovšek (spremljava) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, ?. oktobra: Zagreb: 20 Gledališki prenos — Bratislava: 19.25 Slovaške narodne, 20.30 Spevoigra — Sofija: 20 Instrumentalni koncert, 20.30 Vokalni koncert, 21.20 Lahka gl. — Ankara: 19.30 Orkestralni koncert, 20.50 Jazz — Beromiinster: 19.45 Švicarske narodne, 20.50 Igra — Budimpešta: 20 Harmonika, 20.25 Orkestralni koncert, 23 Ciganski orkester — Bukarešta: 19 Salonski orkester, 20.15 Plesna glasba, 21.25 Valčki — Horby-StockhoIm: 19.45 Plesna glasba, 20.45 Pisan koncert, 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Opera — Rim-Bari: 20.30 Vokalni koncert, 21 Pesmi in plesi, 22.10 Igra — Florenca: 20.30 Igra, nato plesna glasba — Oslo: 20.10 Igra, 22.40 Violončelo — Sot« tens: 20 Pisan spored, 20.30 Vojaški večer, Kino Kino Vič predvaja drevi ob" pol 9. velefilm i t vojaškega življenja »Ko topovi umolknejo«. Za dodatek dva tednika. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr, Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr Jožica Žitko, Pleterš-nikov ulica 13-1, tel. št. 47-64. Poizvedovanja V Tivolskem parku se je našla rjava aktovka. Dobi se na Starem trgu, II. nadstropje. prišla do denarja. Savatič je pisal dve pismi na finančno ravnateljstvo, v katerih je obdolžil Kohna in tvrdko Rihard Binder, da sta s prikrivanjem oškodovala davčno upravo za velike vsote. Pismi je podpisal kot »prostovoljec s solunske fronte.« Rašič je oddal pismi po svojem uslužbencu Leviju. Naslednji dan je Pismi prejel Savatič v finančnem ministrstvu, ritisnil je pečat ministrstva na pismi in ju nato izročil svojemu prijatelju Rašiču. Rašič je stopil v zvezo s Kohnom in Kronsteinom. Pokazal jima je pismi in izjavil, da bo njegov prijatelj v ministrstvu potlačil, če hočeta žrtvovati primerno vsoto. Od Kronsteina je zahteval 5000 din, od Kohna prvotno 10.0<>0 din, pozneje je zahtevo znižal na 4000 din. Kohn je zadevo prijavil policiji, ki je posegla vmes, ko je Kohn Leviju izročil denar. Anekdota Ko ,;e newyorški operni pevec Ross Graham te dni prišel domov in se z največjo hitrostjo pripravljal za svoj nastop v darijski postaji, je na grozo opazil v kopalnici v banji — krokodila. Šele drugi dan je bil pojasnjen ta nenavadni obisk v kopalnici. Neka oboževateljica Grahama iz Floride, ki se je mudila v Newyorku, je hotela priljubljenega pevca razveseliti g posebnim darom, ker pa Grahama ni našla doma, njej se je pa zelo mudilo, je dala aligatorja kar v banjo v kopalnici. A*.M.j . »Kat Prav'š> mama, da si vsak večer pri luči brala? To je ja višinsko solnce.« Najnovejša poročila Turčlfa ostane v vsakem primeru nevtralna Ankara, 6. okt. Tukajšnji merodajnl krogi izjavljajo, da bo Turčija ostala nevtralna tudi v slučaju, če bi Sovjetska Rusija stopila v vojno na strani Nemčije, pod pogojem seveda, da ne bi bili ogroženi njeni interesi. Francozi potopili nemško podmornico Pari«, 6. okt. lj. Francoska admiraliteta je objavila, da je neki francoski rušile« potopil neko nemško podmornico v trenutku, ko ga je podmornica nameravala torpedirati. Rušilec se je spretno izognil napadu ter je nato napadel podmornico. Kmalu nato so se pokazali na površini morja madeži olja, kar je bil najboljši dokaz, da se je podmornica potopila. Norvežani prepodili francosko letalo Oslo, 6. okt. AA. Reuter. Neko francosko letalo je preganjalo v norveških vodah v blzini Lavrika nek nemški parnik. Kakor se danes izve, eo norveška letala prisilila francosko letalo k umiku. Nekoliko ur pozneje so opazili več tujih letal ob južni obali Norveške. Kaj se godi v centralni Aziji Rim, 6. okt. b. V poročilu iz Šanghaja trdi agencija Štefani, da se je Sovjetska Rusija začela zelo aktivno gibati v centralni Aziji. V zvezi s tem poročajo, da sta v severni Sinkiang prispeli prvi dve brigadi sovjetske vojske, prav tako pa se tudi v drugih kitajskih pokrajinah opažajo sovjetski vojaški pokreti. Ta poročila so izzvala precejšnje vznemirjenje angleških krogov v Šanghaju. .. „ Moskva, 6. okt. b. Uradna Agencija Tas zanika poročila nekaterih tujih agencij, da so sovjetske čete vkorakale v Sinkiang, zahodno pokrajino Kitajske, in da so zbrali močne vojaške oddelke na meji. Sovjetska uradna agencija zatrjuje, da je ta novica izmišljena in ima le namen provokacije. Ameriška nevtralnost Pariz, 6. oktobra. A A. Havas: Iz Washingtona poročajo: Včeraj se je v senatu začela debata o nevtralnostnem zakonu. Otvoril jo je republikanski senator Toby, ki je nastopil proti Pittmanovemu predlogu. Nato je senator Ney zastopal načelo >cash and carry< (plačaj pa odpelji). Republikanski senator Barboor je pa izjavil, da bo glasoval za revizijo, ker misli, da se bo s tem okrepilo dostojanstvo ameriškega naroda in da bodo ameriške ladje z ameriškimi državljani zavarovane pred vojnimi nevarnostmi, ker bodo vojujoče se stranke dobile kredite za svoje potrebščine in da bodo zato spoštovale ameriško zastavo. Po njegovi sodbi ne gre nikomur onemogočati, da se oskrbi % blagom iz nevtralnih držav. Pariz, 6. oktobra. AA. Havas: Iz Washing-tona poročajo: Snočnjo sejo senata so prekinili in odložili za danes. Sovjetsko-nemška solidarnost Moskva, 6. okt. AA. DNB. Današnji Hitlerjev govor so pričakovali v moskovskih političnih krogih z največjim zanimanjem. Jasna in nedvoumna izvajanja vodje rajha ter njegovo tolmačenje potrebe miru in besede, naslovljene na zapadne velesile, so našle močan odmev. Posebno je bil zapažen del govora, v katerem je Hitler govoril o pomenu nemško-sovjetskega sodelovanja ter v prvi vrsti o pbmenu tega sodelovanja glede reorganizacije vzhodne Evrope. V moskovskih političnih krogih izjavljajo, da bosta zapadni velesili morali odgovoriti na Hitlerjeve mirovne ponudbe. Pogajanja med Litvo in Rusijo Kovno, 6. okt. AA. Reuter. Jutri bodo v Moskvi nadaljevali sovjetsko-litovska pogajanja glede pakta o medsebojni pomoči, gospodarske pogodbe ter revizije eovjetsko-litovske mirovne pogodbe, sklenjene leta 1920. Po tej pogodbi je bilo določeno, da postane Vilna prestolnica Litve. Zaradi tega se bo ta pogodba izpremenila pri revizije mej pa bo Vilna ostala Rusiji. Drobne novice London, 6. okt. AA. eRuter: Iz Sofije poročajo: V pristojnih bolgarskih krogih pričakujejo, da se bodo nemško-bolgarska trgovinska pogajanja končala še ta teden. Pariz, 6. okt. AA. Havas: Iz Bruslja poročajo: Sest nemških letal je preletelo belgijsko ozemlje Saint Vit blizu meje. Belgijska oblastva so takoj odredila alarm. Nato 60 6e nemška letala vrnila proti Trierju. Granada, 6. okt. A A. Havas: Ze štiri dni pada neprestano v Južni Španiji dež, tako da 60 nastale v številnih krajih poplave, Doline Anbaros, Turki in Santa Fč so poplavljene. Posebno škodo so povzročile poplave na poljih, zasajenih 6 tobakom. Rim, 6. okt. A A. Štefani: Iz Washingtona poročajo: Britanski poslanik je obvestil britanske državljane, živeče v USA, da lahko ostanejo v Ameriki, ker ne bodo rekrutirani. Rim, 6. okt, lj. t. Italijanski veleparnik »Rex« jo odplul iz Genove. Na krovu ima okrog 2000 potnikov, večinoma industrialci in finančniki iz USA. »Rex« je namenjen v New York. Uradno potrjujejo, da bosta »Rex« kakor tudi »Conte di Savoia« ostala v rednem prometu na progi Italija-USA V6aj še nekaj mesecev. _____ navdušenje za Danielle Darrieux! POVRATEK OB ZORI Kino Union tel. 22-21 Danes ob 16., 19. in 21. uri Njen najnovejši film je utrdil simpatije, ki jih uživa ta umetnica še od svojih nepozabnih filmov »Zloraba zaupanja« in »Katja Dolgorukova«. — Lepe toalete, udobnost velemestnega življenja s svojimi zabavami je sen vsake žene. To hrepenenje je čutila v sebi tudi lepa Anita, ki pa je po burnih dogodkih ene noči v velemestnem zabavišču spoznala, da je bil njen sen le prazen, eoljufiv blesk... — Po krasni noveli pisatelja Vicky Bauma »Retour ft l'aubc«. _ Krasen film. ki B« n« »m« nlhrt umudllll p LJUBIJ4N4 Izročitev častne bojne zastave torpedovki „Ljublfani" Ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič s člani mestnega sveta gg. polkovnikom v p. Viktorjem Andrejko, inšpektorjem Silvom Kranjcem in ravnateljem Avgustom Novakom se je odpeljal v Split, da slovesno izroči častno bojno zastavo kr. torpedovki, ki nosi ime našega mesta. Kakor znano je lani na Vidov dan ladji pri krstu kumo-val ljubljanski župan. Razen svilne in bogato vezene častne bojne zastave, ki je na njej uvezen tudi ljubljanski grb, je nova torpedovka »Ljub- Ljnbljanski grb, ki ga je modeliral akad. kipar Božidar Pengov. Grb bo krasil zunanjo stran tor-pedovke »Ljubljana«. ljana« 'dobila od ljubljanskega mesta ▼ dar tudi krasno oljnato sliko »Ljubljana po zimi«, ki jo je naslikal naš priznani umetnik akad. slikar prof. Vojmir A. Kos. Poleg te dragocene umetnine, ki naj oficirje in moštvo vedno spominja na naše mesto, krasi ladijski salon tudi v baker tolčeni grb mesta Ljubljane, ki ga je naredil akad. kipar Božidar Pengov. Razen častne bojne zastave je pa ljubljansko predstavništvo vzelo seboj tudi še druga darila, predvsem pa velik plastičen ljubljanski grb, ki ga je po osnutku mestnega inž. arh. Borisa Kobeta odlično modeliral akad. kipar Božidar Pengov. Ko ga arzenal kr. vojne mornarice odlije v bron, bo ta ljubljanski grb krasil zunanjo 6tran ponosne torpedovke »Ljubljana«. Knjižnica bojne ladje dobi vse lepo vezane letnike »Kronike«, a za arhiv izroči župan vezano darilno listino. Drevi priredi ljubljanski župan večerjo v čast oficirskemu zboru kr. torpedovke »Ljubljane« in kr. vojne mornarice v hotelu »Ambasador« jutri ob 11 bo pa 6lovesna izročitev častne bojne zastave z grbom našega mesta na torpedovki sami. Zafvornica na špici je odpovedala Ljubljanica je zaradi zadnjega deževja precej nara6tla, zaradi česar 60 bila zadnja regulacijska dela v Ljubljanici pri 6tari cukrarni deloma v nevarnosti. Gradbeno podjetje M. Curk iz Ljubljane, ki gradi zatvornico, je bilo v dogovoru s 6tražo ob zatvornici na Špici, ki je v noči od četrtka na petek opazovala, kako narašča Ljubljanica pri zatvornici na Špici. Delavci, zaposleni pri graditvi zatvornice pri stari cukrarni, kjer kopljejo prav 6edaj v sredi struge temelje za novo betonsko zatvornico, pa 60 pospravili stavbni les na nekoliko višje kupe, tako da bi ga voda pri nadaljnjem naraščanju, če bi presegla zatvornico na Špici, ne odnesla preveč. Čuvaj ob zatvornici na Špici je v noči od četrtka na petek zasledoval naraščanje Ljubljanice in je videl, da je tedaj še manjkalo 50 cm, da bi mogla voda vdreti čez gornji rob zatvornice. Ob tej uri pa je tudi že prenehalo deževati, hkrati pa so prav takrat popolnoma odprli zatvornico v Gruberjevem prekopu, tako da je vsaka nevarnost, da bi mogla udariti Ljubljanica čez zatvornico na Špici prenehala. Proti jutru pa je iz neznanega vzroka popustilo krilo zatvornice ob desnem bregu, torej prav na Špici, tako da so se odlomili deloma betonski temelji, Z njimi vred se je premaknilo močno leseno ogrodje zatvornice. Voda je udarila v zaprto strugo in pri tem odnesla leseno zatvornico, ki je niso našli niti na jezu pri Fužinah. Voda je drla 6kozi mesto. Bilo jo je seveda toliko, da je odnesla ves 6tavbni ies v strugi pri stari cukrarni in tudi temeljito zalila in zadelala globoke izkope za temelje bodoče zatvornice. Ze dopoldne 60 dvignili še druga vrata zatvornic na Špici zato, da bi voda hitreje odtekla. Stavbno podjetje Curk je z delavci lovilo 6tavbni les, ki se je ustavljal na jezu pri Fužinah. Škoda je precejšnja. Nerodno je zlasti to, da sedaj vsaj tri tedne ne bo mogoče nadaljevati z gradbenimi deli v 6trugi Ljubljanice. Čakati bodo namreč morali toliko ča6a, da bo voda odtekla, da bo najprej mogoče popraviti staro zatvornico na Špici. DANES OB 7. URI ZVEČER otvoritev grillrooma (kleti) hotela ,Slon* Prijeten in lep lokal bo sigurno zbirališče vseh ljubiteljev prvovrstne hrane in pijače po izvanredno nizkih cenah. Vsak petek velika izbira morskih in sladkovodnih rib. Vsak večer od 9. ure naprej KONCERT. Za mnogoštevilen obisk se priporoča rastauratar 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Stalni posetniki, abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v zelo lepem številu, tako da so razpisani abonenti: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi jx> navadnih jx>gojih pri blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 15—17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. 1 še danes je čas prijave za izlet v Slovenske gorice v vseh biljetarnah »Putnik«. 1 Vsem članicam ZKN sporočamo, da bo duhovna obnova v Lichtenturnovem zavodu ob 3 popoldne in ne v Mekinjah, kot je bilo prvotno rečeno. Pridite in polnoštevilno — Odbor. 1 Vprašanje. Ali ste se že pomenili v družinskem krogu, kakšno darilo boste položili danes ali jutri v košaro za severno mejo? Če tega še niste storili, storite še danes in pomenite se še kaj več o razmerah na naši severni meji. Mladina mora vedeti, če brat trpi, dati mu mora pa tudi pomoči, če to zmore. Dobra volja prestavlja bregove. MJRZ v Zgornji Šiški ima drevl ob 8 pri g. Zajcu (v gostilni) svoj redni sestanek. Predaval bo g. Lado Črnigoj. Udeležba je za V6e člane MJRZ strogo bvezna. Vabljeni 60 tudi člani seniorske organizacije. 1 Državna šolska poliklinika v Ljubljani opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo vsak torek in četrtek od 3 do 5 popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. 1 Nogavice, rokaviee — Karničnik — Nebotičnik. 1 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil slabo založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Dovoz morskih rib se je včeraj zjutraj močno zakasnil, ker je dotični vlak zastal med Karlov-cem in Novim mestom zaradi manjše prometne nezgode. Morske ribe so prispele na trg šele okoli jx>ldneva, ko je trg že končal. Bilo je pa veliko povpraševanje po ribah. Morske ribe so bile: sardelice 16 do 18, lokarde in skuše po 26, morski raki jx> 30, bohotnice po 28 do 30, orade po 40 in ciplji po 16 din kg. Zaradi deževja so reke močno narasle in je bil lov zaradi kalnih voda po Ljubljanici oviran in sploh onemogočen. Ščuke so bile po 16, donavske postrvi po 24 in domače postrvi po 40 din. Belice in črnooke so bile po 10 do 12 din kg. 1 Stanovanjske odpovedi v septembru. Do konca septembra je bilo letos podanih že 1553 stanovanjskih odpovedi na okrajnem sodišču. Samo septembra je bilo vloženih 339 sodnih odpo- vedi. Največ odjiovedi je bilo jiodanih iz razloga, ker so bili najemniki gospodarjem po več mesecev dolžni najemnino, odnosno so jo neredno plačevali. Je prav zanimivo, da je neka 73 let stara vžitkarica odpovedala skromno stanovanje v okolici nekemu zidarskemu pomočniku. Neki gospo-dar je odjjovedal na zahtevo mestnega fizika kletno stanovanje neki delavski družini. Navadna klet je služila tej družini za stanovanje. Klet je popolnoma vlažna in je družina močno obolela. 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18. 1 Drugi veliki filmski šlager v kino Matici »Union Pacific«. Za filmom »Poslednja zapoved« prinaša kino Matica dru^i veliki žlager »Union Pacific«, ustvarjanje gigantskega projekta gradnje železnice, ki je spojila oceana Zedinjenih držav, Atlantik in Pacifik. Ta gradnja ni bila po volji mnogim špekulantom, ki so z vsemi mogočimi sredstvi skušali preprečiti delo. Kot glavno snov v tem filmu je izbral Cecil de Mille ljubezen lepega dekleta do dveh mož, toda povsem na svojevrsten način. Poleg romantike, pustolovščin in sentimentalnosti je v filmu toliko zdravega in svežega humorja, da bo dvorana kino Matice v teh dneh deležna burnega smeha. Ljubljanska publika bo prav gotovo s tem filmom zadovoljna, kakor je bila z našim filmom »Poslednja zapoved«. Obisk filma priporočamo prav vsakomur, ki mu je do lepega filma in prisrčne zabave. 1 Drzen vlom v Novih Jaršah. V noči na petek so neznani vlomilci vdrli v trgovino Bau v Novih Jaršah. S svedrom so navrtali luknje okroj* ključavnice, tako da so s silo lahko odtrgali vrata, ne da bi bilo treba odklepati ključavnico. V trgovini so nabrali za okrog 7000 dinarjev raznega manufakturnega blaga. Po sledovih in načinu dela sklepa ljubljanska policija, ki vodi preiskavo, da je vlomil najbrž znani Hace, ki že več tednov straši po ljubljanski okolici. I V Stritarjevi ulici Štev. 8 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P.Zajec, torej oe več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnje dni je bilo spet ukradenih več kole« neprevidnim kolesarjem. Tako je Viktoriji Kavalič nekdo odpeljal kolo znamke »ltola« v Čopovi ulici, vredno 1300 din. — Dragu Zalarju je nekdo odpeljal izpod Tranče moško kolo znamke »Turnir«, 1000 din. — 1500 din vredno kolo znamke »Premier« je bilo odpeljano na Vodovodni cesti Andreju Janežiču. — 1000 din vredno moško kolo znamke »Turnir« je nekdo odpeljal Josipu Kopčiču izpred gostilne »Sunara« na Cankarjevem nabrežju. — 1000 din vredno kolo znamke »Wotan« je bilo ukradeno Gabrijelu AValandu na Ambroževem trgu. — 1000 din vredno kolo znamke »Lord« je bilo ukradeno Jakobu Cesarju na Krakovskem nasipu. — 600 din vredno moško kolo znamke »Leonida« je bilo odpeljano Francu Jermanu v Kolodvorski ulici, — Z dvorišča gimnazije v Vegovi ulici je nekdo odpeljal dijaku Josipu Vovku 500 din vredno kolo znamke »Atlas«. Zima prinaša nove skrbi Socialna davščina se Je obnesla in v Mariboru ni treba več beračiti za raveie Maribor, 6. okt. Hladna jesen prihaja v deželo in prinaša nove skrbi in naloge. S pričetkom zime se pojavlja v mestu revščina v večjem obsegu, na mestni socialno-politični urad pritiskajo tudi tisti, ki so v poletju svojo bedo še nekam zakrili z lastnimi sredstvi. Na zimo pa je treba kurjave, treba je obleke, obuvala, male njivice in vrtički, iz katerih so mnogi v poletju pokrivali svoje potrebe po živežu, so prazni in na mestni občini se kupičijo nove skrbi, kako primemo oskrbeti V6e pomoči potrebne občane. Ko beremo sedaj z nastopom jeseni v časopisju pozive raznih mestnih uprav na meščane, naj 6e zganejo ter doprinesejo svoje za podporo mestnih siromakov, bi marsikdo mislil, da se Maribor za reveže več ne meni, ker ne pošilja nobenih takih pozivov, To pada tem bolj v oči, ker je bila pretečena leta baš mariborska občina tista, ki je najbolj intenzivno in tudi najbolj uspešno izvajala širokopotezno pomožno akcijo s pomočjo prostovoljnih darov meščanov. Ta akcija pa je bila zvezana z velikimi težkočami, občina je morala tako rekoč beračiti za svoje reveže pri imo-vitih slojih, pri katerih pa je dostikrat naletela na gluha ušesa. Prav tisti, ki bi bili lahko največ dajali, so bili najmanj radodarni. Potreben je bil ogromen aparat, da je zbiral po mestu darove, potrebna so bila osebna pisma župana in osebni njegovi obiski, številne konference in ankete in končni efekt le ni bil takšen, kajkor bi moral biti. Letos pa že drugo jesen ni treba več mestni občini prositi. Ze drugo leto dobiva sedaj 6redstva za podpiranje brezposelnih iz socialne davščine, ki ji prinaša na leto 850.000 din, to je za polovico več, kakor je dobila v najugodnejšem primeru s prostovoljnimi prispevki. Socialna davščina ji omogoča, da vrši svojo pomožno akcijo v okviru rednega preračuna ne samo pozimi, temveč v vsem letu. Samo zimska pomožna akcija ne obstoja že nekaj let. Potrebe so pač takšne, da mora občina skozi vse leto podpirati svoje brezposelne občane. Nudi jim delo ter je bilo tudi letos v poletnem ča6U zaposlenih povprečno dnevno po 185 ljudi, samih družinskih očetov. Zaposlitev tolikega števila ljudi pa je ž«s do sedaj zahtevala ogromne vsote. Od 850.000 din, kolikor je določeno v. te svrhe v preračunu, je porabila mestna občina do sedaj že 600.000 din. Gotovo je, da ne bi mogla v zimskem času izvršiti zgolj iz preračunskih 6redstev svoje naloge. Prisiljena bo, da za socialne potrebe angažira tudi druga sredstva, predvsem pa, da zahteva od banske uprave večjo podporo iz bano-vinskega bednoslnega fonda. V ta fond je plačal Maribor v lanskem preračunskem letu 1,875.913 din, dobil pa je iz njega v vseh sedmih letih, odkar sklad obstoja, le 1,163.000 din. Prvo leto je dobil Maribor iz tega fonda 363.000, drugo 274.000, tretje 176.000, četrto 230.000, peto 120.000, šesto leto nič, letošnje leto pa šele 50.000, dočim je še 25.000 din obljubljenih. Na vsak način bo morala biti letos ta podpora izdatnejša, saj bodo tudi potrebe pomožne akcije letos izredne. Čuti se sedaj že prekinjevanje dela v tekstilnih tovarnah, zaradi česar ne zaslužijo delavci dovolj za vzdrževanje svojih družin, zopet se močneje pojavlja vprašanje prenizkih mezd železniških uslužbencev, ker se takšni s številnimi družinami zatekajo na občino po pomoč. Saj imamo med temi državnimi uslužbenci ljudi, ki morajo 10 nedoletnih otrok preživljati z mesečnim dohodkom 500 do 600 din. Društvo Geljskl kulturni teden ustanovljeno V četrtek ob 8 zvečer so se zbrali celjski kulturni delavci, člani širšega odbora CKT, in ustanovili na podlagi pravil, ki jih je odobrila kr. banska uprava, društvo Celjski kulturni teden. Dve leti sta minuli te dni, ko so se pričeli celjski kulturni delavci razgovarjati o tem, koliko lejiše in uspešnejše bi bilo, če bi se vsi, ki hočejo in morejo kulturno delovati, strnili v eno skupino. Vsi so soglašali v tem, da je vse javno življenje razdeljeno v gospodarstvo, kulturo in politiko, da gre vsaki izmed teh treh panog njeno mesto in nikakor se ne sme dopustiti, da bi katera koli izmed njih hotela ali celo smela podjarmiti drugo. Kulturni delavci so se medsebojno obvezali, da bodo čuvali kulturna stremljenja pred sleherno odvisnostjo od gospodarstva in od politike. In tako sta bila dva kulturna tedna v začetku maja lani in letos. Cilj obeh je bil poživiti kulturno, predvsem umetniško življenje v Celju in vzbuditi v najširših slojih zanimanje za delo slovenskih kulturnih delavcev, celjskih še prav posebno. Občni zbor, katerega se je udeležilo 30 oseb, je vodil predlagatelj odobrenih pravil g, Fran Roš. Po uvodnih besedah o začetku CKT je g. Roš prečital pravila, ki poudarjajo, da je namen društva s predavanji, razstavami, koncerti in drugimi prireditvami širiti kulturno stremljenje posameznikov in skupin v Celju in celjskem okrožju ter prirejati ali posredovati na lasten ali na tuj račun kulturne prireditve v Celju ali drugod. Na predlog g. dr. Rudolfa Dobovška je bil izvoljen nov odbor: za predsednika prof. drž. realne gimnazije v Celju g. dr. Pavel Strmšek, za podpredsednika učitelj na deški mestni šoli g. Franc Roš, za tajnika učitelj g. Gerlanc Bogomir, za blagajnika g. Čiro Sadar, za načelnika glasbenega odseka ravnatelj Glasbene matice v Celju g. Karlo Sancin, za načelnika literarnega odseka g. Joško Jurač, za načelnika likovnega odseka akademski slikar Albreht Sirk, za načelnika gledališkega odseka magister pharmacije g. Gradišnik Fedor. Publicistični odsek ni bil ustanovljen. V odbor so nadalje bili kooptirani člani: gg. prof. dr. Šijanec Franjo, Avgust Cerer, Pec Šegula, inž. arh. Umek Drago in ga. Vera Pristovškova. Za preglednika sta bila izvoljena odvetnik g. dr. Rudolf Dobovišek in akademski slikar Miro Modic. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da znaša članarina 10 dinarjev. Posebno je bilo poudarjeno, da člani sodelujejo pri vseh prireditvah načelno brezplačno. Od društvene imovine se naloži 10.000 din kot rezervni fond. Odbor bo skušal pritegniti v društvo vse kulturne delavce celjskega okrožja. Na občnem zboru se je poudarjalo, da je CKT samo kulturno društvo. Pri slučajnostih se je razvil« tudi prav živahna debata. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Langer: »številka 72« (Po prvi ponovitvi 5. oktobra 1939.) František Langer ]e eden izmed najvidnejših sodobnih čeških dramatikov, ki so bili zadnji dve desetletji poleg ruskih avtorjev, deloma celo na škodo ostalih slovanskih književnosti, najpogosteje na sporedu v našem gledališču. Po vojni so uprizorili več pisateljevih del, tako da ga utegne naše gledališko občinstvo že dodobra poznati. Posehno močan vtis je napravila na nas »Konjeniška patrulja«, ki so jo igrali pred tremi leti. Takoj naj povemo, da »Številka dvainsedem-deseta« zaostaja po neposrednosti za to v resnici izrazito legionarsko dramo. Razloček pa ne izvira toliko iz drugačnega motiva, ampak je predvsem posledica osnovnega pesniškega prijema. Medtem ko je »Konjeniška patrulja« tako rekoč iztrgana iz osrčja življenja, je pa nasprotno »Številka 72.« živa priča, da je šlo pisatelju v prvi vrsti za neke ideološke namene, preko katerih šele skuša oblikovati življenje. Tako se mu je sama po sebi rodila zamisel okvirne drame, kakor bi lahko imenovali to delo, ki vsebuje predigro, medigro in poigro, vmes pa gledamo resnično dramo, ki je tako nekaka igra v igri, čeprav slednjič prehajata druga v drugo. Pa tudi ta vmesna »igra v igri« razpada v dva dela, namreč v igro, v kateri nam jetnica Marta prikazuje zgodbo svojega življenja pred obsodbo, ter v improvizirano igro, s katero skuša jetnik Melihar prvo igro dopolniti. Za kaj prav za prav gre? Marta, številka dvainsedenuleseta, je bila pred osemnajstimi leti obsojena zaradi umora svojega moža in sedaj po zdravnikovem nasvetu napiše dramo, ki naj bi dokazala njeno nedolžnost To igro uprizore kaznjenci, med katerimi nastopi tudi Marta v svoji lastni vlogi, pred ravnateljem, sodnikom in povabljenim občinstvom. Marta more kajpada pokazati to življenje edinole tako, kakor ga je videla in doživela sama, tako da navzoči sodnik po končani predstavi docela upravičeno izjavi, češ da mu igra ni povedala nič drugega kakor tisto, kar mu je bilo že znano iz nekdanje obtoženkine izpovedi. Tudi Melihar, resničen morilec, ki se prav tako nahaja med jetniki in ki mu je znano tudi tisto, česar niti Marta ne ve, ni zadovoljen z igro in jo hoče zaradi tega ponoviti tako, da bodo »nazadnje vsi sprevideli, da je bila ta gospa v resnici nedolžna.« Ta ponovitev igre, ki obenem razkrije pravega morilca, res prepriča tudi ravnatelja jetnišnice, tako da hoče obnoviti proces. Tu pa se dejanje zaobrne drugam, kakor je bilo usmerjeno naše pričakovanje. Igra, ki naj bi bila protest proti krivični obsodbi in drama jetniškega življenja, se izpremeni v ljubezensko dramo. Marta-jetnica je po igri, zlasti po njeni ponovitvi v morilčevi improvizaciji, dosegla, kar je hotela: možnost obnove procesa, ki bi ji prinesel prostost. Toda Marta kot človek, kot ženska je prav zaradi tega odkritja izgubila notranje ravnovesje, ki je temeljilo na njeni veri, da se je nekoč žrtvovala za tistega, ki jo je prvi resnično ljubil. To navidezno iluzijo ji Melihar s svojo igro podre. Marta je sedaj prepričana, da jo Melihar umoril njenega moža zaradi denarja, a ne zaradi nje same. Kaj naj ji bo sedaj prostost, če pa je njena duša izgubila svojo svobodo? Tako bi se ta drama lahko tragično končala. Toda značilno za Langerja, ki ima z delom že od vsega začetka svoje posebne namene, je, da dejanje privede v srečen konec s tem, da po igri Kolbena, igralca-jetnika, pokaže Marti Melihar-jevo ljubezen do nje. Posledica tega je, da Marta na ljubo notranji svobodi, ki jo daje prava ljubezen, žrtvuje zunanjo prostost ter rajši ostane y ječi. Motiv pričujoče igre je tedaj tak, da bi lahko zamikal vsakega dramatika in priznati moramo, da je tudi v L?ngerjevi obdelavi mnogo močnih in prepričevalnih mest. Ce pa si ogledamo njegovo delo nekoliko natančneje, opazimo toliko neverjetnosti in psiholoških pomanjkljivosti, da občutimo celoto vendarle bolj kot spretno odrsko konstrukcijo, v kateri sta teatralik in ideolog odločno zmagala nad dramatikom in pesnikom. Naj navedem le nekaj takih neskladnosti. To, da se prvotni načrt spremeni, še ni tako hudo. saj je Martino razočaranje eden izmed najmočnejših dramatičnih momentov. Toda protislovje je že v tem, da Marta protestira proti obsodbi, saj je vendar po lastni izpovedi šla prostovoljno v ječo, da reši ljubimca, ki pa ga avtor imenuje tudi »zaščitnika in maščevalca trpečih«. A najhuje je, da se naposled Marti in Meliharju odkrije skrivnost njune ljubezni po tretji osebi. Neverjetno je, da bi človek, ki je zmožen besed o žalostnfh očeh konj, ki jih primerja očem žen&, ne našel izraza za 6voje ljubezensko čustvo, pa najsi bi ne imel za to nobene besede! Morebiti pa je hotel avtor s tem, da si je za to dejanje izbral poklicnega igralca (Kolbena), poveličati gledališko umetnost? Prav. Toda kakor je taka misel sama po sebi lepa, je tu neorgansko in zato neprepriče-valno vpletena v igro. Vse to pa izvira od tod, ker je Langer svojo dramo zasnoval popolnoma razumsko, kot zgled, ki naj potrdi njegove humanistične ideje, ki jih polaga v usta zlasti ravnatelju jetnišnice in njegovi nečakinji, ki sta tako po eni strani glasnika pisateljevih idej, po drugi pa pojasnjujeta, zakaj mu je bil potreben tako imenovani okvir. Moč in prepričevalnost literarnega dela pa sta vedno v nevarnosti, ako se ideologi patos razvija na škodo pesniške veličine. Človekoljubje pričujočega dela se zdi nekoliko didaktično ter meji že na sentimentalnost. Prav zaradi tega pa bo nedvomno našlo mnogo hvaležnega občinstva zlasti tam, kjer ne odločuje v prvi vrsti estetski okus, ampak bolj čustvena na-strojenja. Občinstvu pa }e približala igro tudi uprizoritev. Režiser prof. Osip Šest je sicer ostal zvest tealraličnemu načelu, na katerem je Langerjevo delo zgrajeno, vendar pa je skušal igro poglobiti s tem, da je poudaril vsa vsebinsko močna mesta, prav tako pa tudi z odločnim črtanjem, s čimer je osvobodil dejanje nepotrebnega verbalizma in besedne patetike,- Posebno dobro je rešil vprašanja odrske režije. Težavo, ki je nastala zaradi tega, ker naše gledališče še nima vrtilnega odra, kakor ga predvideva avtor, je odlično premagal s premičnim odrom, tako da je bila predstava tehnično na višku. (Ta vtis seveda lahko pokvarijo neprevidnosti za odrom, kakor se je n. pr. zgodilo pri ponovitvi.) Prizorišče, za katero je napravil slikovito scenerijo inž. Franz, je bilo spremenjeno v toliko, da se igra ni vršila v dvorani, ampak na hodniku jetnišnice. Na ta način je bilo res da izraziteje poudarjeno okolje, motilo pa je to v prizoru s celico, kjer naj bi bilo okno edini pogled v zunanji svet, ki pa nam je bil tako odprt s pogledom na dvorišče. Kar zadeva glasbo, je bila zamisel prav posrečena, dvomim pa, ali je bila Schubertova muzika najprimernejša, posebno tedaj, ko se je drama najbolj približala tragičnemu občutju. Ali bi se ne dal tudi konec uprizoriti nekoliko manj poljudno? Igranje, ki je bilo na premieri tu in tam še neizdelano, je pokazalo pri prvi ponovitvi mnogo zadovoljivejše oblike. Na prvem mestu moramo omeniti težko vlogo Marte, ki jo je prav zadovoljivo igrala ga. M. Danilova. Posebno prepričevalno je podala monolog »žene, ki prosi starosti«. Kaj zmore kot igralka, pa je pokazala tudi v dvojni igri žene in jetnice, ki je zahtevala od nje velikih in naglih sprememb od razočaranja in celo od skrajnega obupa do zanosa in volje do življenja. Nasprotje te čiste žene predstavlja njen mož Adolf, skrahirani borzni mešetar in surovfž, ki ga je z realistično plastiko izoblikoval g. Le-var. Manj dognan pa je bil videti v vlogi igralca Kolbena, čigar lik menda v njem šele dozoreva, kakor bi se dalo sklepati iz nastopa na premieri in pri prvi ponovitvi. Docela izdelana, čeprav nekoliko prebohotna podoba je bila ostarela Adol-fova priležnica Jula ge. P. Juvanove. Razloček med Ludvikom v naštudirani in improvizirani igri sta prav dobro poudarila gg. Jan in Kralj, ki je zaradi tega igral to vlogo prav tako kakor Meliharja. Gledalec je tako lahko že iz igre čutil, da je to ena in ista oseba, ne le igralec morilca, ampak morilec sam. K prepričevalno podani sliki ozračja v hiši propalosti in izkoriščevanja spada tudi sumljivi knez, ki ga je nazorno upodobil g. Daneš, čeprav je bil nekoliko preveč podoben komedijskim figuram one vrste, ki jih značaj te igre izključuje. Prav tako bi poročnik Budecius, čigar nerodnost in negotovost je dobro zadel g. Sancin, mogel dobiti še izrazitejše črte. Prezreti ne smemo odličnega uradnika g. Skrbinška, pa tudi porotnika g. Bratine, dasi obe vlogi ne zahtevata nikakšne dušeslovne poglobitve in 6ta ustvarjeni samo za zunanjo igro. Isto velja za ravnatelja jetnišnice in njegovo nečakinjo Havlo-vo, ki sta ju popolnoma po pisateljevi zamisli podala g. Lipah in ga. Gabrijelčičeva. Zadovoljivi so bili tudi gg. Gregorin, Jerman, Sever, Dreno-vec in ostali, ki so nastopili v raznih manjših vlogah. France Vodnik. Glasba Blagor jim. 10 nagrobnic za moški zbor, zložil Lovro Hafner, Preska. Natis dovolil in potrdil knezoškofijski ordinariat. — Pravkar so izšle v drugi izdaji, to pot v prav lični žepni obliki, navedene priljubljene Hafnerjeve nagrolinice. Prva v narodnem tonu, preprosta, melodiozna, brez vsakega nepotrebnega lepo-tičja zložena skladba se bo na mah priljubila in bo postala ljudska. Vse druge pa imajo resen in slovesen značaj. Prav lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, kar da skladbam pravo in cerkveno obliko, kakršna tudi pri nagrobnicah mora biti. Žal da se je v zadnjih letih v vrsto nagrobnic brez odobrenja knezo-škofijskega ordinariata vrinilo nekaj takih, ki so čisto brez vsakega cerkvenega in verskega značaja. Besedilo v Hafnerjevih nagrobnicah po večini vzeto iz pogrebnega slovenskega ednika, je sama lepa in globoka molitev. Moški zbori bodo gotovo tudi po drugi iz- daji radi sef^i in s temi zares lepimi nagrob-nicami na praznik Vseh svetnikov in ob pogrebnih prilikah položiti lep venec, spleten iz naših rož, na grobove svojih dragih in vzbudili do njih ljubezen in spoštovanje. L. ♦ Iz izseljenskega tiska. V Ameriki že drugo leto izhaja družinski list >Novi sveU. Zdaj, ko se že drugi letnik bliža svoji zaključitvi, je treba pogledati, v koliko ta novi izseljenski mesečnik dosega svoj namen. Ustanovljen je bil v prvi vrsti z namenom, da se v njem zbirajo zgodovinski podatki iz slovenskih naselbin po Ameriki. Ti podatki bodo služili zelo dobro poznejšemu zgodovinarju kot bogati viri za zgodovino ameriških Slovencev. Poleg tega pa je listu namen, da se udejstvuje tudi na literarnem polju, seveda po možnosti na način, ki je v tamkajšnjih razmerah mogoč. List ima družinski značaj in je nekakšna naša »Mladika« — za pouk in zabavo. Boj za tako revijo se je vršil več let, preden je uspela. Bil je to boj za katoliški družinski mesečnik nasproti tisku, ki je svetovnonazorsko svobodomiseln in strupen. Novi mesečnik je sprejela v izdajo tiskovna družba »Edinost« v Chicagu. List pa se je ustanovil predvsem na pobudo urednika »Ameriškega Slovenca« Jožefa Jeriča, ki je poleg M. Trunka tudi urednik novega lista. Začela se je enoletna kampanja, kakor tam to imenujejo, za novi list, ker je znano, da se danes tudi ameriški tisk bori z gospodarskimi težavami, posebno še slovenski. List je uspel, moremo že danes reči, in ustanovili so si ga ameriški Slovenci sami I Ohranja jim vero in materino besedo. To mu je namen in program. Kaj je vsebina mesečnika in s čim upravičuje svoj obstoj? Uvodne strani so vedno posvečene načelnim mislim slovenskega katoliškega izseljenca. Na ozkem robu je podan pregled političnih in drugih dogodkov po svetu. Slede razni poljudni poučni članki in razprave. »Tihe« ure so namenjene verskemu premišljevanju. Nadaljnji preprosti članki razlagajo življenje narave. Literarni del obsega pesmi, povesti in črtice, ponajveč iz slovenske domačije. Najvažnejši del pa, ki bo imel trajno vrednost, je vsekakor »slovenski pionir to so zgodovinska opisovanja naselbin, slovenskih družin in posameznikov, ki so bili pomembni za slovensko kolonijo. Pri tem bi si želeli samo res verodostojnih podatkov o živih, pa tudi pokojnih pionirjih, saj se iz tega sama po sebi pripravlja knjiga slovenskega izseljenstva preko morja. Obenem bi si želeli, da revija k temu podaja točno bibliografijo vsega sedanjega in preteklega slovenskega tiska v Ameriki, saj imajo tamkajšnja uredništva pač največ prilike, potrebnega materiala in sodelavcev za to. Ostali del lista je posvečen domu. zdravju, vzgoji, zabavi itd. Važni so tudi življenjepisi slovenskih kulturnih delavcev, ki delujejo pri nas doma in na tujem. Prav bi bilo. da domovina po svoje podpre dober slovenski tisk v tujini! Naročnina za Evropo je 3.00 dol. Naslov: 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. • Razstava »Kluba neodvisnih« v Ljubljani. — V nedeljo bo otvorjena razstava »Kluba neodvU- Metalci kladiva na X. balkanskih igrah v Atenah. Od leve na desno Goič in inž. Stepišnik, Id sta dosedaj izvojevala edino dvojno zmago za Jugoslavijo. Poleg Biro (Romunija) in Dimitropulo* (Grčija). S I> O M T Prvi dan deseteroboja na Balkanijadi Atene, 3. okt. Turška slava ni trajala dolgo! Drugo mesto, ki so ga držali komaj en dan, so izgubili z enim samim metom. Danes popoldne se je vršil namreč met kladiva in to nekje izven Stadiona; kajti tudi Grki so ljudje, ki se bojijo za 6voje glave! Huda je bila borba, toda izvojevali smo jo odlično! Najhujšega konkurenta Romuna Biroja smo postavili na tretje me6to, kljub temu, da je že na treningu v Atenah metal preko 50 m. Najbolj je iznenadil vsekakor Goič, ki je z metom 47.99 m zasedel drugo mesto in postavil obenem svoj najboljši letošnji rezultat. Zanimivo je, da je vodil celo pred Stepišnikom do petega meta, ko 6e je tudi ta »razjezil« in ga zalučal kar 49.55 m daleč. Tako sta nam naša zastopnika prinesla dragocenih 7 točk, ki 60 nam položaj znatno popravile. Toda najvažnejši del tekmovanja pa je bil ta dan deseteroboj, ki 6e je vršil na Panatenskem Stadionu pred cirka 6000 gledalci. Jugoslavijo zastopata Slovenec Klinar Janez in Mikič Jovan. Borba za prvo mesto bo še izredno trda, toda kakor izgleda, bo zmagal Klinar pred Mikičem in Lakazas-em. Prvi dan deseteroboja je bil otvorjen s tekom na 100 m, kjer je v prvi skupini zmagal Grk Lakazas s časom 11.7, V drugi skupini z 12 sekundami je bil Klinar. V tretji skupini pa je Romun Kiss z 12.6 sek. in 481 točkami zmagal. V skokn v daljavo je nabral največ točk Mikič (598), kajti skočil je 623 ctn. Klinar je bil 1 cm slabši od Lakazasa, ki je skočil 619 cm, dosegel 601 točko, dočim ima Klinar 598. V metu krogle je bilo stanje malo drugačno. Klinar je z metom 12.28 m in 647 točkami le malo zaostajal za mnogo obetajočim Floro6em (Grčija), ki je vrgel 12.42 m in nabral 666 točk. Mikič je vrgel tudi 12.10 m in dosegel 630 točk. Lakazas je dobil le 525 točk za 10.93 m. Po tej disciplini je prvič vodil Klinar, ki je imel skupaj 1842 točk. Uspeh, ki ga je dosegel Lakazas v skoku V višino, je edinstven. Skočil je 185 cm, medtem ko je v nedeljo prešel le 180 cm, kljub temu, da mu je bila to edina disciplina dneva. Danes je skakal od 181 na 183 in 185 ter prešel vse s prvim skokom. 189 cm se mu je za las ponesrečilo. Mikič je 6kočil komaj 170 cm. Floro6 165 cm in Klinar 160 cm. Prišla je disciplina, v kateri emo dajali vse nade Klinarju, da popravi to, kar je preje izgubil. To je bil tek na 400 m. Prišel je v prvo skupino skupaj z Lakazasem in Turkom Melihom, kateremu je to najboljša disciplina. Takoj na početku strahovito potegne Melih, za njim pa Lakazas in Klinar. Toda prišel je čas in Klinar drvi, kot da ima ogenj za petami! Prišel je sicer za Melihom v ciLj, ki je bil prvi s časom 51.8, toda imel je kljub temu ča6 52.1, kar je znatno boljši od La-kazosa, ki je tekel 55.6. V drugi skupini je zmagal Maiescuk 53.1. pred Mikičem 53.5. V tretji skupini je Kis6 s časom 54.9 zmagal pred Muhandi-nem 59! S tem 6mo zaključili današnje tekmovanje, ki je prineslo naslednje stanje: Lakazas (Grčija) 3235 točk, Mikič (Jug.) 3179 točk, Klinar (Jug.) 3165 točk. Zaključek dneva je bil kaj veličastno proslavljen pri ministru Jugoslavije g. Vukčeviču, ki nas je povabil na jugoslovansko poslaništvo. Pri primernem prigrizku nam je želel dobrodošlico, na katero mu je odgovoril podpredsednik jugoslovanske lahkoatletske zveze g. dr, Mlinarič. »Res lepo je in dobro se zdi človeku, ko na tujih tleh čuječ rodni jezik«, je med drugim dejal dr. Mlinarič. Vse to seveda ni ostalo brez posledic Večerja, ki je bila pripravljena, je ostala res »samo pripravljena ...« Bo-jan. Damsko lahkoatletsko tekmovanje priredi SK Planina dne 15. oktobra t. 1. na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 930. To tekmovanje bo zadnje v letošnji sezoni m brez dvoma zelo zanimivo, ker bodo naše atletinje pokazale uspeh celotnega deJa. Program? 1. tek na 60m; 2. met krogle; 3. skok v višino z zaletom; 4. tek na 100 m; 5. met diska; 6. skok v daljavo z zaletom; 7, tek na 200 m; 8. met kopja; 9. štafeta 4 krat 100 m. Na tekmovanje pozivamo atletinje vseh slovenskih klubov, in sicer: SK Maratona (Maribor), SK Ra-pida (Maribor), SK Jugoslavije (Celje), SK Gorenjca in Bratstva (Jesenice). Prijavljene so že atletinje iz Zagreba. Atletinjam izven Ljubljane največ za pet od vsakega kluba, plača vse stroške zagrebška podzveza, L j. polovično vožnjo in hrano. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je poslati najkasneje do 10. t. m. na naslov SK Planine, Vikca Tome, Kobaridska ul. 58, Ljubljana 1. nih« v Jakopičevem paviljonu, kjer bodo razstavljali samo nova dela naslednji mladi umetniki: Didek Zoran, Kalin Boris, Kalin Zdenko, Kregar Stane. Mihelič France, Mušič Zoran, Omersa Niko, Pirnat Nikolaj, Pregelj Marij, Putrih Karol, Sa-iovic Evgfin ter Sedpi Maksim. Razstava obeta biti zopet nov dogodek v slovenskem umetniškem življenju. Naš plavalni šport zavzema odlično mesto na svetu Naš plavalni šport zelo lepo napreduje zadnja Tet* in je zlasti letošnja sezona prinesla odlične, da ne rečemo senzacionalne rezultate, ki so postavili našo državo med prve države plavalnega športa na svetu in je naš odlični plavač Branko Žižek zasedel prvo mesto v prostem plavanju na 400 metrov tako v svetovni kakor v evropski listi sedmorice najboljših plavačev. Drugi naš plavač v isti disciplini pa je zasedel šesto mesto v svetovni in tretje v evropski listi. Je to iz-borni 400nieiraš Defilipis. Pa 6i še oglejmo ti dva tabeli: Sedmorica najboljših plavačev sveta v prostem plavanju na 400 m v letu 1939: 1. Žižek (Jugoslavija) 4:46.4 2. Miyamoto (Japonska) 4:47,2 3. Takagashi (Japonska) 4:48.0 4. Flanagan (USA) 4:48.5 5. Wainwright (Angleška) 4:51.0 6. Defilipis (Jugoslavija) 4:51.2 7. Arnano (Japonska) 4:53.4 Sedmorica najboljših Evropejcev v L 1939' 1. Žižek (Jugoslavija) 4:46.4 2. Wainwright (Anglija) 4:51.0 3. Defilipis (Jugoslavija) 4:51.2 4. Borg (Švedska) 4:56.2 5. Konninger (Nemčija) 4:56,2 6. Arendt (Nemčija) 4:57,9 7. Grof (Madžarska) 5:03,6 Motodirke na Večni poti Motosekcija našega Avtomobilskega kluba bo priredila 15, oktobra svojo drugo motodirko na Večni poti. Lannska, lepo uspela prireditev motosekcije in »Večna pot v jeseni« je ostala tisočem gledalcem ▼ najboljšem spominu. Tudi letos pripravlja odbor motosekcije lep program v namenu, da pokaže, kaj organiziran in lep šport zmore. — K razveseljivo velikemu številu motociklističnih prireditev v letošnjem letu se bo na koncu sezone pridružila še mo.todirka na Večni poti. Tam bodo vsi oni, ki se zanimajo za naš motorizem lahko blizu Ljubljane zasledovali napeto borbo naših najboljših motociklistov. Ni pa nameo prireditve samo borba za prva mesta in za rekorde. Naj bo ta motodirka tudi kakor ostale za vzpodbudo vsem, da bo naš kader motociklistov vedno večji in krepkejši in za vzpodbudo tudi onim, ki so poklicanni, da naš mladi motorizem podpirajo. A Ženski atletski dvoboj Belgrad T ZagreB 1 V nedeljo se bo vršil v Belgradu atletski dv<>» boj med ženskima reprezentancama Zagreba iit Belgrada. Tekmovale bodo atletinje v teku na 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo, metanja diska, metanju krogle ter v štafeti štirikrat 100 m. Belgrad bodo zastopale tele atletinje: Milo-ševič, Mladenovič, Jelačič, Kunadi, Karpati, Bunu-ševac, Rakič, Cvijič, Djordjevič. Zagrebška podzveza pa pošlje v Belgrad telo atletinje: Vero Neferovič, Cimperman, Mihok, Veseli, vse iz Zagreba, Schvveiger in Tome (Planina Ljubljana), Lovše in Burndorfer iz Maribora. Minister je zmagal v teku na 100 m! Finci so znani kot veliki športniki, saj tam vse goji šport, od ljudskošolskega učenca pa do najvišjih državnih funkcionarjev. Zato je povsem razumljivo, da mora biti v taki državi šport na visoki stopnji. Ravno te dni je bil v Imatri atletski miting, katerega se je udeležil tudi finslfi notranji minister dr. Urho Kekkonen, ki je zmagal v kategori ji starejših tekmovalcev v teku na 100 m s časom 12,5 sek. Pred nekako petnajstimi leti je bil minisiter Kekkonen, ki je še danes predsednik finskega olimpijskega odbora, državni prvak v skoku v višino in svetovni rekorder v tro-skoku brez zaleta. — Pri zlati žili, bolečinah ▼ križu, zastojn krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, s« dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _Ogl- reg. s. bt. 30474/33. Vesti športnih zvez, klubov in društev ®ra!'ka- v nedeljo morajo biti ob pol 1» na igrišču SK Mladike sledeči igralci: Bačak, Tomažič, Usenik, Žagar, Potrato, Bežan, Rafko, Scagnetti, Ronc, Verbek, Jankovič. /v*wSK" V.sobot®-1 6- m »b dveh se bo vršila oaborova seja v Akademskem domu. Za vse odbornike je seja strogo obvezna. Pridite vsi in. točno! — Tajnik. V deželi polnočnega sonca (Poročilo švicarskega raziskovalca) V ribiški vasi Vaitolahti, na zahodnem Jeziku polotoka Kolaha, kjer je najskrajnejša severna konica meje med Finsko in Rusijo, sem videl v juliju zeleno, cvetočo trato, ki je postajala tem lepša in vabljivejša, dim bolj si stopal po zeleni preprogi. So dnevi, ko počiva Ledeno morje vse nedeljsko, ko je modro kakor Sredozemsko morje. A že prihodnji dan se utegne zgoditi, da grmeče pljuskajo zelenobeli, peneči se valovi vzdolž obrežja. V mirovnem sporazumu v Dorpatu (1920) je bila vas Vaitolahti neusmiljeno razdeljena. Potoček bistro žebra po kamnitni strugi prav skozi sredo vasi ln se izliva nekaj metrov proč od ceste v Ledeno morje. To je meja med Finsko in Rusijo. Na ruski strani je nekaj žensk zaposlenih s čiščenjem rib, komaj 20 m od nas, a morajo biti tiho. Strogo jim je prepovedano, da bi se pogovarjale preko potočka — čez mejo! Vaitolahti je videti premožnejša vas kot so druge ribiške vasi ob Ledenem morju in ob fjor-dih. Moja gospodinja, 70 letna Norvežanka, ne more prehvaliti »dobrih, starih časov«, in bajno obilnih lovov na ribe in ptice. Opolnoči sem prispel v vas Tifono ob fjordu Pečamo. Vas ima siv, mrk videč. Oster vonj po ribah zaudarja naokoli. Krog majhnih, bornih koč visijo — kakor skalpi — ribje glave, ki so posušene jako dobra klaja za živino. Vrata so odprta, dozdeva se, ko da nihče ne spi in da vse dela. Smejoče se ženske plezajo na čolne, da nalovijo svežih slanikov za zajtrk. V temačnem soju polnočnega sonca se ribe svetlikajo kakor biseri. Velika doba ribjega lova je mimo, mi pojasni ribič. Lov na slanike, ki zavisi od močnih morskih tokov, se začenja konec meseca marca in 6e konča sredi poletja. Med 20 .in 25. novembrom vidijo sonce poslednjič. Šele zadnji teden v januarju spet vzide. Toda v jasnih, zvezdnatih nočeh, ko na nebu planiti severni sij, je časih bolj svetlo ko podnevi. Čim ee ribiči predramijo iz zimskega počitka, gredo na lov na ptiče. Lansko zimo so iz Pecama razposlali več ko 100.000 jerebic. , Odkar je zgrajena velika cesta prav do Ledenega morja, so se tudi selišča pomnožila. Vendar je kultura ob Ledenem morju starejša kot si mislimo. Že konec 15. stoletja se je kakemu portugalskemu piratu izplačala ek9pedicija v te kraje. V tistih časih so bili tu zastopniki vseh narodov severne Evrope. Rusi sami so se dobro zavedali, kaj jim morejo nuditi ti kraji blizu Skandinavije. Menih Tifon je dobil leta 1556 ukaz, naj ondi postavi samostan, poleg je zgradil mlin in žago. A kaj kmalu je nastal spor s Finci, ki so se (kakor v teh dneh), zbali »vdora od vzhoda«. Zatorej so leta 1600 pomorili pravoslavne menihe in vpepelili samostan. Šele čez 150 let kasneje so samostan obnovili. Ledenomorski samostan, polnočno sonce in arktična priroda privabijo vsako leto mnogo turistov. Finska, dobro zgrajena, 550 km dolga cesta, drži od najsevernejše železniške postaje Rovanie-mija do Liinahamrija, je sploh edina vozna pot do Ledenega morja. To cesto so zasnovali Rusi kot strateško, vojaško cesto, a šele po vojni, leta 1920, jo je Finska izgotovila. Med kratkimi poletnimi meseci je na tej cesti redna avtobusna vožnja. A pozimi ee postiljon s svojim vozom z neznansko težavo ubada v temi preko meter visokih kopic snega in to dan na dan. Takrat se voziš iz Rovanienit ja do Liinahamrija teden dni. Zgodi se, da mora postiljon kaj živo kresati s pištolo, zakaj volkovi so blizu. Na Ledenomorski cesti je tudi za spoznanje zlata in niklja. Krog teh najdišč je nanizanih mnogo bajk o velikih zlatih zakladih in žalostnih ■usodah izpiralcev zlata. Pridobivanje zlata je malenkostno: 2 do 2.5 grama na dan in osebo! V najsevernejših delih Švedske že stoletja Jesenice Krajevni odbor za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka na Jesenicah bo priredil vrsto predavanj o vprašanjih zračno-zasčitnega zavarovanja. Prvo predavanje bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob pol 8 zvečer v risalnici ljudske šole na Jesenicah. To predavanje je namenjeno predvsem hišnim lastnikom, ki so prejeli od odbora nalog, da^ prirede zračno-zaščitne naprave v svojih hišah. Na tem predavanju se bo razložilo hišnim lastnikom, kako naj si urede zaklonišča. Čas občnih zborov se je začel. Tako je imel v ponedeljek, 2. oktobra, občni zbor ženski odsek, v torek, 3. oktobra, je bil občni zbor pevskega odseka, v sredo, 4. oktobra, je dekliški odsek polagal račun o svojem delovanju. V ponedeljek, 9. oktobra, ob 8 zvečer bo občni zbor fantovskega odseka, na katerega opozarjamo redne in podporne člane ter člane starešine. — Godbeni odsek ima svoj letni občni zbor v torek, 10. oktobra ob 7 zvečer v godbeni sobi. — Gledališka družina »Aljaž« bo imela občni zbor v sredo 11. oktobra zvečer. — V sredo 18. oktobra bo imelo svoj občni zbor Krekovo prosvetno društvo. Že danes vabimo vse člane in članice prosvetnega društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. AŠK »Gorenje« priredi v nedeljo 8. oktobra avtobusni izlet v Čatež na Dolenjsko na grozdno trgatev. Kino Krekov dom predvaja dva prvovrstna velefilma: »Kronski biseri« in »Čuvarji Indije«. Za dodatek pri vseh predstavah po dva tednika: Fox in Metro ter kratek kulturni film. Sp. Potekava — Pragersko Prosvetno društvo uprizori s sodelovanjem Fantovskega odseka dne 8. oktobra 1939 ob treh popoldne v dvorani g. Mohorka v Sp. Polskavi krasno zgodovinsko igro v petih dejanjih »Črni križ pri Hrastovcu«. Murska Sobota Iz gimnazije. Prof. Beta Iludales je z naše gimnazije dodeljena na delo drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani, na njeno mesto v Mursko Soboto pa pride prof. Stana Perko iz Po- žege. fovcev in ima tudi svoje prostore v novem rgovskem domu. Ob otvoritvi so se zbrali v šoli nekateri predstavniki soboške javnosti, ki jih je pozdravil predsednik združenja g. Franc Čeh. Pozdravne besede so še izrekli okrajni načelnik dr. Bratina, župan g. Kartner in ravnatelj šole dr. Maks Kovačič. V šolo se je vpisalo 13 učencev in 13 učenk. V zasebni trgovski šoli poučujejo ravnatelj in strokovni profesorji iz soboške gimnazije. živi ljudsko pleme: Laponci. Ti se glede na po-koljenje, jezik, način življenja, šege in navade razlikujejo od drugih prebivalcev dežele. Priselili so se s severa ali vzhoda, nihče zanesljivo ne ve, kje jim je tekla zibelka. Njih najvažnejši posel je reja severnih jelenov. Z železnico in s cestami, s šolami in preskrbami v nesreči je prodrla nova kultura v te kraje. Želeli so Laponcem, da bi imeli hiše, urejeno družinsko življenje, da bi se seznanili s snago, da bi se oblačili po naše. Vse to pa se ni dalo spojiti z načinom življenja nomadov. In ker se Laponci niso mogli prilagoditi novim življenjskim pogojem, so se morali umakniti. Kmalu pa se je zgodilo, da je bil obstoj Laponcev resno ogrožen. Izdali so posebne odredbe, da bi bile pravice Laponcev zavarovane. Švedski vladi se je na čudovit način posrečilo rešiti vse v blagor svojih varovancev. »Severnojelenski« Laponci so svobodno, samostojno ljudstvo. Nič niso potrebni sočutja, ki z njim mnogo ljudi gleda nanje. Laponec se zna čudovito prilagoditi ostremu podnebju. Tudi gospodarsko je severnojelenski Laponec dobro pre-. skrbljen. So družine, ki premorejo 200—3000 jelenov. Brezuspešno bi bilo, če bi Laponca vprašali, koliko glav šteje njegova čreda. Vsako zimo ee severni jeleni preselijo v gozdnate pokrajine na obali. Ko pride pomlad, pa spet odrinejo v hribe. Laponec mora slediti, svoje jelene, če hoče čredo obdržati »v svojih rokah«. Laponska vsebuje neizmerno bogastvo — in sicer železne rude. Najbolj znane so železnorud-nati hribi: Gailivare, Malmberget, Kierunovara (ki Je največje najdišče železa na svetu) in Luossa-vara. Mimo tega je še mnogo manjših hribov železne rude, ki jih eš ne izkoriščajo. Rudo prevažajo z vlakom v Narvik in Luleo, s parnik! pa dalje v Nemčijo, Anglijo, Ameriko itd. Več ko polovica vseh železnih rud na svetovnem tržišču izvira iz švedske Laponske.. »RiksgrSnebanan« (državna železnica), ki pelje od Lulle ob potniškem morskem zalivu skozi sredo Laponske v Narvik (Norveško), je najbolj severna električna železnica na svetu. To je tvorba moderne inženirske umetnosti in je nastala v orjaškem boju z divjino. Iz banovinske službe Imenovani so: Jenko Lipovec, uradniiki pripravnik IX. pol. skupine pri okrajnem načelstvu v Ljutomeru, za ban. kmetijskega uradnika IX. pol. skupine. Ivan Lipičnik, banovinski dnevičar v Dobrni, za banovinskega uradniškega pripravnika X. polož. skupine. Kristina Šmavc, banovinska zvaničnica III. skupine na banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru, za banovinsko uradniško pripravnico X, po-ložajne skupine. Inž. Alojzij Lovko za banovinskega uradniškega pripravnika VIII. pol. skupine pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. Karel Kovačič, drž. dnevničar-služitelj pri okr. načelstvu v Litiji, za služitelja II. skupine. Julijana Eržen, drž. dnevni-čarka-zvaničnica pri okr. načelstvu v Radovljici, za banovinsko zvaničnico III. skupine na banovinski kmetijski šoli Poljče pri Lescah. Dnevničarki-zvaničnici Ivana Senišar pri baH9ki upravi v Ljubljani in Jerica Goleš pri predstojništvu mestne policije v Mariboru za zvaničnici III. skupine. Rudolf Koleša, drž. dnevni-čar-zvaničnik pri okr. načelstvu v Krškem, za zvanič-nika III, skupine. Inž. agr. Ivan Matičič za banovinskega uradniškega pripravnika VIII. pol. skupine pri banovinski kmetijski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel. Inž. agr. Alojzij Sluga za banovinskega uradniškega pri- Eravnika pri banovinskem oddelku banske uprave v jubljani. Dr. Mozer Franc, banovinski veterinarski pripravnik za področje sodnega okrožja Kozje s sedežem v Kozjem, za banovinskega veterinarskega pristava VIII. pol. skupine. Dr. Slavko Perko, banovinski sekundarij VIII. pol. skupine pri banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu, za asistenta VII. pol. skupine. Josip Slekovec, cestni nadzornik X. pod. skupine pri tehničnem oddelku okr. načelstva v Ljubljani s sedežem v Ribnici, za cestnega nadzornika IX. položene skupine. Egidij Rode .policijski stražnik-priprav-nik pri upravi policije v Ljubljani ,za policijskega stražnika III. razreda v III. pol. skupini zvaničnikov. Premeščeni so: Marjeta Prašnikar, banovinska gospodinjska učiteljica Gospodinjske šole na Jesenicah, po potrebi službe h kralj, banskj upravi v Ljub ljani. Inž. agr. Anton Matičič, banovinski uradniški pripravnik VIII. pol. skupine pri bannovinski kmetijski šoli v Sv. Juriju ob juž. žel., na kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Inž. agr. AJojzij Sluga, uradniški pripravnik VIII. pol. skupinne pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani, k okrajnemu načelstvu v Murski Soboti. Inž. agr. Lovko Alojzij je od banske uprave premeščen na banovinsko vinarsko in Sadjarsko šolo v Mariboru. Upokojen je Ivan Obreza, policijski nadstražnik L a polož. skupine pri upravi policije v Ljubljani. V Rimu so slovesno odprli italijansko umetnostno akademijo In umetnostne gole. Na sliki jo videti Mussolinija, ko po otvoritveni slovesnosti odhaja skozi špalir tako lavnih »moschettierov«, ki po- zdravljajo c dvignjenim bodalom Moderna higijena vojaštva derni napredek medicine tudi tukaj dosegel velikanske uspehe. V letih od julija 1813 do marca 1815 je v lazaretih pomrlo 11% vojaštva, to se pravi, vsak deveti vojak. V 1. 1914—1918 pa le vsak 38. vojak v lazaretih. Napoleon je izgubil štiri petine armade v Rusiji zaradi pegastega legarja. Torej ni odločilo ruskega pohoda orožje, ampak legar. V vojni 1. 1870 do 1871 je francoska armada izgubila 23.400 mož zaradi koza. V vojnah Friderika Velikega je zaradi griže umrlo okrog 20.000 vojakov. V krimskih vojnah so Francozi in Angleži izgubili 17.000 mož zaradi kolere. Koliko jih je pa pomrlo zaradi malarije, difterije in spolnih bolezni! Neskončne armade neranjenih in ne-pobitih vojakov so se uničile kot žrtve morilskih kužnih bolezni Dve osebi obvladata zdravstveno strategijo v vojni 20. stoletja: vsestransko izobraženi kirurg, in pa higienik, ki pobija z raznimi ce- fiivi in serumi tetanus, zastrupitve, legar, ko-ero, pegasti legar itd. in uničuje vse tiste poškodbe, ki so v 18. stol. še uničevale vojake. Z modernimi očmi gledamo, da so nekdanji padarji 18. stol. samo še strahotne prikazni, nekake pošasti v umazanih in okuženih lazaretih. Takrat so v lazaretih bolj pogosto umirali, kakor na bojišču. Skoraj vse se je tukaj zgodilo samo od sebe, in kronike pripovedujejo o takih številkah umrlih, da se nam dozdeva dandanes kaj takega nemogoče. V kirurški »Pošti« od 1. 1727 so v vojaških lazaretih uporabljali zdravila, kakor človeško mast, gliste, praške iz črvov, gadov, dalje terpentin, ostanke trupel in skrivnostne vode. Znameniti zdravnik Kirchov je imenoval medicino tedanje dobe črn labirint. V tem labirintu pa je v najtemnejšem kotu sedel vojaški ranocelnik. Najokrutnejše v napoleonskih vojnah niso bile bitke, marveč lazareti, kjer so vojščaki za ranami, opeklinami, vnetji in kugami kar tako umirali, če primerjamo s tem dandanašnje moderne lazarete, če pogledamo samo na direktno ozdravljanje in obvezovanje ran v sprednjih frontnih črtah, in če vidimo modernega sanitejca, ali zdravnika na bojišču, tedaj spoznamo, da biva na modernem bojišču varčevanje z ljudmi. Že sama umetnost kirurgije in razna nova sredstva, ki so ji v pomoč, kažejo uspehe glede na neprestano pobijanje smrti. Oprema vojaštva je čim bolj sodobna, večkrat preizkušena in ugodno vpliva tudi pod najtežjimi primeri. Vse tiste rane, ki jih dandanes povzroči topništvo, mine itd., znajo zdaj po posebnih zakonih zdraviti in tudi ozdraviti. V bivši svetovni vojni so celo strele skozi možgane z operacijo tako obravnavali, da so dotičniki skoraj zmeraj ozdraveli. Mimo tega se hitro gibljejo transporti ranjencev in prenosljivi lazareti. ki so pod strokovnim vodstvom urejeni kakor mize za operacije. Nastale so tako imenovane bliskovite operacije, posebno za strele v srce. Take operacije so že poznali v svetovni vojni in večjidel so se uspesno končale Sto let trajajoča vojaška higiena in vojna kirurgija sta dosegli to, česar si človek niti v sanjah ni mogel predstavljati. Res je, kar je nekdo zapisal: »Naučili smo se krpati živo telo.« V primeri s pobijanjem infekcijskih bolezni v prejšnjih vojnah, vidimo, kako je mo- Tega v današnji dobi ni več. V zadnjih 50 letih je napredovalo pobijanje kužnih bolezni tako zelo, da so izgube ranjenih in bolnih vo- jakov iz 1. 1914—1918 skoraj za tri četrtine manjše kakor v letih 1870—1871. — Odlomek splošne zgodovine vo}nc se je torej spremenil, in zdravstvena strategija je napredovala prav tako kakor strategija bojišč in moderniziranje raznega orodja. V bivši svetovni vojni bi se brez dvoma ne mogli bojevati zdržema tako dolgo, če bi ne bila sanitetna služba tako na višku. Ob tem razmotrivanju bi človek dejal, da je v vojni na višku izganjanje Belcebuba z Luciferjein. Ruski In nemški častniki na pomenku v Lnblinu čadram-Oplotnica Na roženvensko nedeljo 1 oktobra je bila pri nas lepa svečanost, ki je bila spominskega značaja. Preteklo je namreč 40 let, odkar je bila posvečena naša nova, lepa župnijska cerkev. Staro cerkev so morali na ukaz državne oblasti pred štirimi leti podreti. V spomin na staro cerkev so postavili na .njenem mestu lično kapelico, posvečeno Srcu Marijinemu, ki je tako sezidana in prostorna, da se more v njej maševati. Kip presv. Srca Marijinega in kapelo je blagoslovil domači gospod župnik, duh svetnik Franc llobnjec. Pred slovesno sv. mašo je imel pridigo, v kateri je mnogoštevilnim vernikom, ki so deloma prišli tudi iz sosednih župnij, z navdušujoči mi besedami opisal pomen in uainen kapele. Lepa slovesnost bo ostala ljudstvu v najboljšem spominu. Iz Julijske Krajine Smihel nad Sempasom. Predzadnjo nedeljo je šel od sv. maše proti domu naš cerkveni ključar Vincencij Terčič, star 70 let. Po nesreči je padel, vendar se za to ni zmenil in je šel mirno domov. Popoldne se je počutil nekam slabega in ie stopil iz hiše na prosto. Zunaj mu je postalo še nuje in je obležal v bližini doma. Naglo poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap. kateri je še vedno krepki mož v nekaj dneh podlegel. Rajnki je bil ugleden kmet, skrben krščanski oče in dober, zaveden gospodar. Naj počiva v Bogu! Proti zgagarjem! Težki, zamotani in zmedeni sedanji čas je kot nalašč za razne laži-modrijane in zgagarje, ki s svojim klepetanjem in širjenjem razburljivih vesti že itak preplašene ljudi še bolj razvnemajo in motijo, škodujejo posamezniku, ker mu kvarijo živce in mu jemljejo veselje do dela, ter trapijo družbo, da se neplodno lovi za utvarami. Pokrajinske fašistovske organizacije so zato izdale kratke svarilne opomine, ki jih nabijejo po delavnicah, obratih in drugih primernih prostorih. Glase se: Tu se ne ugiblje in razglablja o visoki politiki in strategiji! Tu se dela! Dojenček — letalec. Poročali smo o sedem mesečnem dojenčku, katerega je oče dvignil z letalom 2000 m visoko, da bi ga s spremembo Zraka ozdravil od hudega kašlja. Kakor poročajo listi, je bilo otroku dva dni po poletu mnogo bolje, upali so, da je bolezen že premagana. Nenadoma se je pa stanje spremenilo in je nastopila huda kriza, katero je pa mali bolnik krepko prenesel. Sedaj se mu zdravje hitro vrača. Če je polet v višave pomagal, je pa zelo dvomljivo. MVečni" državni sporazumi Neki romunski zgodovinar je dognal, da je bilo vs.ega skupaj sklenjenih 8000 državnih sporazumov, ki naj bi po besedilu držali za večno. Vendar je povprečno ta večnost trajala samo — dve 1 e t i I Več kol i in pol milijona judov na Poljskem pod Nemci Iz Londona: Po ocenitvi tukajšnjih merodajnih judovskih krogov je v onih krajih Poljske, ki je zdaj v oblasti Nemčije, poldrugi milijon Judov. Pred zasedbo je bilo tod še več Judov, a se je mnogim tisočem od njih posrečilo prej pobegniti. V vsej Poljski je bilo v začetku vojne okrog tri milijone Judov; 6amo v Varšavi jih je prebivalo 372.000. — Pri obrambi Krakova je padel židovski general Bernard Mond. Tudi paleslinski judje dobrovoljci Iz Jeruzalema poročajo: Na prve vesti o vojnem stanju med Anglijo in Nemčijo se je mnogo tupajšnjih in v drugih krajih Palestine živečih Judov priglasilo kot dobrovoljci za vojno. Do zdaj se jih je prijavilo 65.000 . Dan sv. Venčeslava v Pragi Dan sv. Venčeslava, praznik češkega narodnega svetnika, so v Pragi tudi letos obhajali, dasi ne tako slovesno ko v prejšnjih letih. V ranih jutra njih urah 28. septembra so se nakopičili rdeče-beli šopki cvetja ob spomeniku sv. Venčeslava. V katedrali sv. Vida, kjer počiva truplo svetnika, ki je bil umorjen 28. septembra leta 935, je bilo slovesno opravilo ob navzočnosti članov sedanje češke vlade. Popoldne jo bila slovesna procesija s skrinjo sv. Venčeslava. Prostor, koder je šla procesija, je bil policijsko zastražen. Nemške, močno oborožene straže, ki od 15. marca dalje stražijo Hradčin, so se ta dan umaknile. <7~ Zmaj ii jezera Loch Nessa: »Kar izginiti mora m, sleer bodo še mene obdolžili, da sem Jaz kako ladjo torpediral!« Molitvenik za Marijine družbe Kongregacijam naznanjamo, da je izšel v zalogi trgovine H. Ničman v Ljubljani kot nova, popravljena, spopolnjena in jezikovno uglajena sedma izdaja »DRUŽBENIK MARIJIN«. Izdalo ga je škofijsko vodstvo Marijinih družb. Pri urejevanju je sodelovalo več voditeljev in poznavalcev Marijinih družb in njih ustroja. Škofijskemu vodstvu in vsem voditeljem kongre-gacij je mnogo na tem, da dobe člani in članice ustrezajočo ročno molitveno knjižico, ki ni zgolj molitvenik, ampak tudi pravilnik in obrednik. Knjižica vsebuje v prvem delu kratko, pregledno in točno zgodovino in podatke o razvoju Marijinih družb, nato pravilnik za vse vrste častnih služb v območju kongregacije, končno obrednik za sprejem v pripravništvo in v članstvo Marijinih družb, in sicer posebej za fante in može, za dekleta, žene. V tretjem delu so zorane običajne molitve, pesmi, pa tudi posebne molitve, namenjene članom in članicam. S to knjižico bo ustreženo mnogim, ki so zadnja leta povpraševali po nji, posebej pa še tem, ki se pripravljajo za sprejem v kongregacijo. Priporočena bodi tudi že starejšim članom in pa vsem častilcem Marijinim, ki se hočejo poučiti o ustroju te cerkvene, času primerne in prekoristne ustanove, ki ima namen gojiti med Marijinimi otroki posebno gorečo ljubezen do nebeške Matere, pospeševati delo za samoposvečenje in negovati apostolsko delo v službi bližnjega. Nova knjižica je bila nujno potrebna iz navedenih razlogov, predvsem pa zato. ker je stara že davno pošla. Pa bi bilo tudi znamenje precejšnje pomanjkljivosti, če bi kongregacijam ne mogli postreči s stanovsko, družbeno knjižico, ki bodi voditeljem poleg »Bogoljuba« za pomoč v skrbi za Marijansko življenje slovenskega Marijanskega naroda. Cena vezanemu izvodu v rdeči obrezi 18 din, v zlati obrezi 22 din, po pošti 1.50 din več. Naroča in dobiva se v prodajalni »NIČMAN« V LJUBLJANI. Posteljno perje po Din 8'—, kemično očiščeno . , , . Din 10*— čehano in kemično očiščeno . . . , , Din 30"— na roko čehano in kem. očiščeno a . Din 45'— mešano gosje čehano • , Din 55'— pol puh beli Din 95"— sivi gosji puh. , .......... . Din 120'— beli gosji puh . . Din 175.—, 200 —, 220, 240 — Vzorce brezplačno dobite pri MLuna" samo Glavni trg 24, Maribor. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: fenltovanjskl •Klasi I din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši inesek ta mali oelaa IS din. - Mali •(lasi se plačujejo tako] pri naročila. - Pri oglasih reklamnega značaja se radona enokolonska, 3 mm visoka Detltns vrstica po t din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolitl znamko. f i * t • v v . • Službe iscejo Samostojna kuharica ln gospodinja, želi službo v boljši manjši družini, najraje pa v župnlšču. -Naslov v podružn. »SI.« v Celju. 1000 din dam onemu ki ml preskrbi službo Šoferja ali oskrbnika na posestvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št 15611. Absolventka nižje gimnazije ln trgov, tečja prosi primerne zaposlitve. Gre tudi na deželo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nada« št 16.690. (a Iščem službo pri malt katoliški družini najraje v Mariboru. Vešča sem gospodinjstva ln kuhe. Justina Dollnšek, Sv. Jedert, Laško. (a Šiviljska pomočnica 20 letna, brez staršev — išče službo z oskrbo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št 16755. (a) Starejša kuharica želi službo v župnlšču. Brezplačno, samo dober postopek. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 15988. Oskrbnik absolvent kmetijske gole, z večletno prakso, samski, vojaščino prost, išče službo za takoj. Dopise upravi »Slovenca« pod »Vesten« 15.666. (a Trgovski sotrudnik z večletno prakso v ma-nufakturl ln v mešani trgovini. Išče namestitev. Mlad, zvest, dober prodajalec, vojaščine prost, zmožen tudi kavcije. — Sporočila, komu naj se predstavim, prosim v upr. »Slov.« pod »5000« 15908. msm Učenka 16 let stara, z mešS. golo, se želi Izučiti v mešani trgovini. Gre tudi na deželo. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15717. \luibodobe Krojaškega pomočnika za velike kose, sprejmem takoj. Eržen Josip, krojač, Stražliče pri Kranju. šafarja oženjenega, veščega sadjarstva, živinoreje ter kmetijstva, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, števila In starosti vseh rodbinskih članov ter zahtevkov ob naturalni prehrani, Je staviti v upravo »Slov.« pod »Safar« 16013 imbesi Avto »Opel« Super, 6 cll., tipa 38, vo-žen 8000 km, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. A. Terčon, Kranj. Prodamo Najugodnejši nakup mogklh oblek nudi Presker, Sv. Petra c. li, Ljubljana. Dve plinski peči dobro ohranjeni, prodam. Legat, Miklošičeva 28. Pozor! Pozor! Telefon 27-08 Žagana lepa takova drva 1 m' Din 100'-. dostavljena na dom. I a trt. premog po najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba VELEPIC Ljubljana VII, Jernejev«.26 Mlekarno na prometni točki, prodam. Clglerjeva 20, LJubljana. Hramne sode poceni proda hotel Stru-kel, Ljubljana. Bukova drva lepa ln suha - kupite pri tvrdkl »Reka« LJubljana VII., Gubčeva ul. 23, poleg Jernejeve 8 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, gospod JOSIP GLASER zvaničnik drž. žel. v pokoju v 73. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 7. oktobra ob štirih iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 9. oktobra ob sedmih zjutraj v magdalenski župni cerkvi. Maribor, dne 6. oktobra 1939. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. Otroške vozičke najnovejši modeli, najugodneje dobite pri — BANJAI. LJubljana, Miklošičeva 20. <1 Prvovrstno portugalko po zmerni ceni dobite pri Vinarski ln kletarskt : drugi Metlika. Pouk Angleški tečaj [začetni ln nadaljevalni] prlčnem oktobra: Petri šIS, FUgnerJeva S. u ^troiki kot/ček SLON SAMBO (77) Komaj sta odnesla pete, ko je osel začel brcati in metati tovor s sebe. »Ehžt, kaj pa to?< sta vzkliknila oba možakarja. >In kam sta izginila fanta?« je zavpil tisti, ki ju je bil pripeljal. Stekel je k vhodu v mesto in po cestah gor in dol in je ves čas preklinjal in rentačil, a osel je hotel svojemu gospodarju pobegniti. (78) Filip !n Jan sta tekla po cestah navzdol in navzgor. »Ujela naju bosta,« je vpil Filip. »Brž, brž!« je kričal Jan. Zavila sta krog vogala v stransko ulico in ... njun sovražnik je stekel mimo. »Kaj pa zdaj?« sta vprašala drug drugega in oba sta si odgovorila: »Za Sam-fcom!« IEE52E3I Enodružinska hišica naprodaj. Polzve se Ga-ljevica 96. (p naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska Številka 30-30 Parcelo v KolezlJI, Gerblčeva ul., prodam. Vprašati: Vrhov-cl 24, Vič. Parcela ob Ižanski cesti se ugodno proda zaradi preza-dolžltve. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15746. Tečaji nemščine začetnlškl, nadaljevalni ln konverzacljskl. Dnevni ln večerni. Mesečno 40 din. Tavčarjeva 4-II. (u Ugodna prilika! V Ljubljani prodam novo hišo za boljšo stranko s krasnim vrtom ln garažo, vse v najboljšem stahju. Prevzame se lahko hipoteka. Naslov v upr. »61.« pod St. 16063. \tanotanja Dvosobno stanovanje komfortno, s kabinetom ln kopalnico, v novi stavbi blizu pivovarne Union, se odda s 1. novembrom. Vprašati med 10 ln 14 pri g. Delkln, Jesenkova ulica 4. . Razno Giimbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino 'o hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana. FrantlSkanska ulita Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Umrla nam je, previdena s tolažili svete vere, naša srčno ljubljena sestra in teta, gospa Julijana Weiss roj. Pressl vdova žeL uradnika Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 8. oktobra ob 2 popoldne iz hiše žalosti SV. Petra cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Graz, dne 6. oktobra 1939. Globoko žalujoči: Mina Pressl, sestra; Adela Kobe, nečakinja in ostalo sorodstvo. Pierre L'Ermite: 32 Ljubezen - soprog ali Bog? I* francoščine ■ dovoljenjem avtorja Ko pa pride skoraj že do vrat, se obrne k mTadi ženi: »Ker vas nočem utrujati, odhajam. A zapomnite si: Zame ste še vedno in boste ostali otrok, ki sem ga poznal nekoč..., otrok, ki je še včeraj storil toliko dobrega in bo jutri morda še več. Danes vam moj obisk ni ljub? Prav, zato odhajam. Toda če me boste hoteli kdaj zopet videti, vedite, da ostajam kljub vsemu vaš stari župnik in da vas bom vedno očetovsko rad sprejel. Ah! Blagoslovljen bo dan, ko se boste vrnili v našo sredo!« S trudno pobešenimi rokami je Lucija poslušala župnika. »Ali mi dovolite, da vas še kdaj obiščem?« »Čemu le?« vzdihne Lucija. »Utrujate me, to je vse.« Po teh obupnih besedah stopi župnik k vratom. Nikdar se še v svojem, Bogu in ljudem posvečenem življenju ni čutil tako brezmoč-nega in to v trenutku, ko si je toliko želel, da bi bil močan. Še zadnjikrat se obrne in molče ponudi roko. Lucija se obotavlja... _ Duhovnikove oči prosijo... Tedaj mu ubogo dete vendar poda svojo roko. Toda njene ustnice obupno rotijo: »Pojdite! Mučite me!« »Na svidenje, Lucija!« »Zbogom...« 33. poglavje. Drago moje dete! Morda tega drugega pisma prav tako ne boste prečitali, kakor niste prvega. Toda ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi molče gledal, kako se pogrezate v brezno obupa. Dokler boste živeli, bom upal in vam skušal vliti znova veselje do življenja. Kaj hočete I Celo najboljši soprog ostane vedno le soprog. Naj ti gospodje priznajo ali ne, Bog je nad njimi, ravno tako gotovo in še bolj, kakor je sonce nad nami. Evo, tega ne bi smeli nikoli pozabiti. To bi si morali vedno poudarjati. V tem je bila vaša zmota. Morda tudi vaš greh! Naj vam ga Bog odpusti! Vest je najbolj posvečeno svetišče. Nihče na svetu nima pravice, da bi ga oskrunil. »Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega!« Vi ste dali vse enemu človeku. Ta človek se je zrušil in vi z njim. _ Logično, a usodno dejstvo. Rano ali pozno, v smrti ali zaradi slabosti ali nezvestobe, se človek zruši. In Bog ni tu, da bi njegovo skrušenje dopolnil. Vse, kar se opira na človeško, je obsojeno na pogin. Prosim vas, moKte k Njemu, ki je naša edina nada... spes unica! Tudi jaz prosim vsak dan za vas, za svojo ubogo Lucijo, da bi kmalu prišla ura njenega vstajenja. Več ne morem storiti. A molim pogosto. Naj vam Bog pomorel Da bi izšla iz te preizkušnje, kakor se zbudimo iz težkih sanj... Moj Bog, usmili se nje, ki je bila in mora zopet postati Tvoja mala Lucija. Paulet. 34. poglavje. Tri dni kasneje, proti večeru, pride v žup-nišče mlada sobarica, ki ji je ta okolica oči-vidno tuja. V roki drži pismo, ki ga župnik spozna že po pisavi. Lucijino! »Ali je treba odgovora?« vpraša sobarico. Žena napravi čudno kretnjo, češ da ne ve in da je tudi ne zanima. »Gospa ni ničesar rekla.« Z nestrpnostjo, ki jo jedva prikriva, odpre župnik ovitek. V njem je le posetnica: Madame Gilbert Darcellain. Pod temi besedami je tresoča roka zapisala s svinčnikom: »Hvala!« Župnik Paulet zre dolgo elegantno in pa drobno posetnico, na katero se je zlilo toliko obupa. Žalojtno zašepeta: »Kakor poslednji zbogom umirajočega...« 35. poglavje. Župnik Paulet se je zmotil. Lucija vsaj telesno še ne bo umrla. Zdrava narava je prebolela udarec bolesti, telo se brani proti obupu duše. Polni novega upanja pridejo znova k njej zdravniki. Najprej stari družinski prijatelj. Nato ljudje, ki se ponašajo s čudnim barbarskim imenom >psychiatri«, ker mislijo, da imajo moč zdraviti duše. Lucijino dušo bodo toliko manj ozdravili, ker ne poznajo vzroka njene bolezni, ker ne vedo, da je izgubila božjo in moževo ljubezen! Končno so vs* obupali nad Lucijo, ki jih ni hotela niti več sprejemati. Gilbert si ne ve več pomoči. Bolnica se je razživela le še, kadar se je branila pred njim. Ker stvar ni mogla večno tako ostati, so se starši obeh zakoncev sporazumeli, da bodo poiskali Luciji v okolici Pariza mirno zatočišče, kjer bo morda v samoti zopet našla zdravje in dušni mir. Gospa Bertram je z izgovorom, da gresta na kratek izlet, odvedla svojo hčerko v Vesii net. In — nazaj je ni privedla. Ta dan je bil žalosten, neizmerno žalosten za oba zakonca. Tistega večera se je vrnil Gilbert otožen' v svoje stanovanje, v katerem sta si nakopičila toliko izbranih stvari, da bi med njimi srečno živela... Zdelo se mu je, da ga vse te stvari vprašujejo: »Kje je tvoja ljubka življenjska družica?« Kje je? Ah, če bi vedel! , Kaj je še ostalo Gilbertu? Nič... 1 No! Brez dvoma ima denar, lep položaji Toda čemu vse to, ko je po lastni krivdi izgui bil ljubezen? In vendar ga je žena zelo ljubila. 1 udi on jo je ljubil in jo še ljubi. Toda vzgojitelji so mu vsadili prerahltf verski nauk v srce. Brez verskih idealov, m« poznavajoč deset poglavitnih božjih zapovedi, je hotel ustvariti življenje po svoje in piti naenkrat iz vseh čaš. Mislil je, da obstojate dve morali: Ena zanj, moža. Druga za ženo. On je imel vse pravice. Ona le dolžnosti. U Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodjs urednik: Viktor Cenčič I1HBI1ANA Izročitev častne bojne zastave torpedovki »Ljubljani" Ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič s Člani mestnega sveta gg. polkovnikom v p. Viktorjem Andrejko, inšpektorjem Silvom Kranjcem in ravnateljem Avgustom Novakom se je odpeljal v Split, da slovesno izroči častno bojno zastavo kr. torpedovki, ki nosi ime našaga mesta. Kakor znano je lani na Vidov dan ladji pri krstu kumo-val ljubljanski župan. Razen svilne in bogato vezeno častne bojne zastave, ki je na njej uvezen tudi ljubljanski grb, je nova torpedovka »Ljub- Ljubljanski grb, ki ga je modeliral akad. kipar Božidar Pengov. Grb bo krasil zunanjo stran torpedovke »Ljubljana«. Ijana« dobila od ljubljanskega mesta v dar tudi krasno oljnato sliko »Ljubljana po zimi«, ki jo ije naslikal naš priznani umetnik akad. slikar prof. Vojmir A. Kos. Poleg te dragocene umetnine, ki naj oficirje in moštvo vedno spominja na naše mesto, krasi ladijski salon tudi v baker tolčeni grb mesta Ljubljane, ki ga je naredil akad. kipar Božidar Pengov. Razen častne bojne zastave je pa ljubljansko predstavništvo vzelo seboj tudi še druga darila, predvsem pa velik plastičen ljubljanski grb, ki ga je po osnutku mestnega inž. arh. Borisa Kobeta odlično modeliral akad. kipar Božidar Pengov. Ko ga arzenal kr. vojne mornarice odlije v bron, bo ta ljubljanski grb krasil zunanjo 6tran ponosne torpedovke »Ljubljana«. Knjižnica bojne ladje dobi vse lef>o vezane letnike »Kronike«, a za arhiv izroči župan vezano darilno listino. Drevi priredi ljub--1 ljanski župan večerjo v čast oficirskemu zboru kr. torpedovke »Ljubljane« in kr. vojne mornarice v hotelu »Ambasador« jutri ob 11 bo pa 6lovosna izročitev častne bojne zastave z grbom našega mesta na torpedovki sami. Zatvornica na špici je odpovedala Ljubljanica je zaradi zadnjega deževja precej nara6tla, zaradi česar so bila zadnja regulacijska dela v Ljubljanici pri 6tari cukrarni deloma v nevarnosti. Gradbeno podjetje M. Curk iz Ljubljane, ki gradi zatvornico, je bilo v dogovoru s 6tražo ob zatvornici na Špici, ki je v noči od četrtka na petek opazovala, kako narašča Ljubljanica pri zatvornici na Špici. Delavci, zaposleni pri graditvi zatvornice pri stari cukrarni, kjer kopljejo prav sedaj v sredi struge temelje za novo betonsko zatvornico, pa 60 pospravili stavbni les t na nekoliko višje kupe, tako da bi ga voda pri nadaljnjem naraščanju, če bi presegla zatvornico na Špici, ne odnesla preveč. Čuvaj ob zatvornici na Špici je v noči od četrtka na petek zasledoval naraščanje Ljubljanice in je videl, da je tedaj še manjkalo 50 cm, da bi mogla voda vdreti čez gornji rob zatvornice. Ob tej uri pa je tudi že prenehalo deževati, hkrati pa so prav takrat popolnoma odprli zatvornico v Gruberjevem prekopu, tako da je vsaka nevarnost, da bi mogla udariti Ljubljanica čez zatvornico na Špici prenehala. Proti jutru pa je iz neznanega vzroka popustilo krilo zatvornice ob desnem bregu, torej prav na Špici, tako da so se odlomili deloma betonski temelji. Z njimi vred 6e je premaknilo močno leseno ogrodje zatvornice. Voda je udarila v zaprto 6trugo in pri tem odnesla leseno zatvornico, ki je niso našli niti na jezu pri Fužinah. Voda je drla 6kozi mesto. Bilo jo je seveda toliko, da je odnesla ves stavbni les v 6trugi pri stari cukrarni in tudi temeljito zalila in zadelala globoke izkope za temelje bodoče zatvornice. Že dopoldne 60 dvignili še druga vrata zatvornic na Špici zato, da bi voda hitreje odtekla. Stavbno podjetje Curk -je z delavci lovilo stavbni le6, ki se je ustavljal na jezu pri Fužinah. Škoda je precejšnja. Nerodno je zlasti to, da sedaj vsaj tri tedne ne bo mogoče nadaljevati z gradbenimi deli v strugi Ljubljanice. Čakati bodo namreč morali toliko časa, da bo voda odtekla, da bo najprej mogoče popraviti 6taro zatvornico na Špici. * 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Stalni posetniki, abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v zelo lepem Številu, tako da so razpisani abonenti: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po navadnih pogojih pri blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 15—17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. I Še danes je čas prijave za izlet v Slovenske gorice v vseh biljetarnah »Putnik«. 1 Vsem članicam ZKN sporočamo, da bo duhovna obnova v Lichtenturnovem zavodu ob 3 popoldne in ne v Mekinjah, kot je bilo prvotno rečeno. Pridite in polnoštevilno — Odbor. 1 Vprašanje. Ali ste se že pomenili v družinskem krogu, kakšno darilo boste položili danes ali jutri v košaro za severno mejo? Če tega še niste storili, storite še danes in pomenite se še kaj več o razmerah na naši severni meji. Mladina mora vedeti, če brat trpi, dati mu mora pa tudi pomoči, če to zmore. Dobra volja prestavlja bregove. MJRZ ▼ Zgornji Šiški ima drevi ob 8 pri g. Zajcu (v gostilni) 6voj redni sestanek. Predaval bo g. Lado Crnigoj. Udeležba je za vse člane MJRZ strogo bvezna. Vabljeni so tudi člani seniorske organizacije. 1 Državna šolska poliklinika ▼ Ljubljani opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo vsak torek in četrtek od 3 do 5 popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. 1 Nogavice, rokavice — Karničnik — Nebotičnik. 1 Slab ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil slabo založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Dovoz morskih rib se je včeraj zjutraj močno zakasnil, ker je dotični vlak zastal med Karlov-cem in Novim mestom zaradi manjše prometne nezgode. Morske ribe so prispele na trg šele okoli poldneva, ko je trg že končal. Bilo je pa veliko povpraševanje po ribah. Morske ribe so bile: sardelice 16 do 18, lokarde in skuše po 26, morski raki po 30, hobotnice po 28 do 30, orade po 40 in ciplji po 16 din kg. Zaradi deževja so reko močno narasle in je bil lov zaradi kalnih voda po Ljubljanici oviran in sploh onemogočen. Ščuke so bile po 16, donavske postrvi po 24 in domačo postrvi po 40 din. Belice in črnooke so bile po 10 do 12 din kg. 1 Stanovanjske odpovedi v septembru. Do konca septembra je bilo letos podanih že 1553 stanovanjskih odpovedi na okrajnem sodišču. Samo septembra je bilo vloženih 339 sodnih odpovedi. Največ odpovedi je bilo podanih iz razloga, ker so bili najemniki gospodarjem po več mesecev dolžni najemnino, odnosno so jo neredno plačevali. Je prav zanimivo, da je neka 73 let stara vžitkarica odpovedala skromno stanovanje v okolici nekemu zidarskemu pomočniku. Neki gospodar jo odpovedal na zahtevo mestnega fizika kletno stanovanje neki delavski družini. Navadna klet jo služila tej družini za stanovanje. Klet je popolnoma vlažna in je družina močno obolela. 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18. I Drugi veliki filmski šlager v kino Matici »Union Pacific«. Za filmom >Poslednja zapoved« prinaša kino Matica drugi veliki šlager »Union Pacific«, ustvarjanje gigantskega projekta gradnje železnice, ki je spojila oceana /edinjenih držav, Atlantik in Pacifik. Ta gradnja ni bila po volji mnogim špekulantom, ki so z vsemi mogočimi sredstvi skušali preprečiti delo. Kot glavno snov v tem filmu je izbral Cecil de Mille ljubezen lepega dekleta do dveh mož, toda povsem na svojevrsten način. Poleg romantike, pustolovščin in sentimentalnosti je v filmu toliko zdravega in svežega humorja, da bo dvorana kino Matice v teh dneh deležna burnega smeha. Ljubljanska publika bo prav gotovo s tem filmom zadovoljna, kakor je bila z našim filmom »Poslednja zapoved«. Obisk filma priporočamo prav vsakomur, ki mu je do lepega filma in prisrčne zabave. 1 Drzen vlom v Novih Jaršah. V noči na petek so neznani vlomilci vdrli v trgovino Bau v Novih Jaršah. S svedrom so navrtali luknje okrog ključavnice, tako da so s silo lahko odtrgali vrata, ne da bi bilo treba odklepati ključavnico. V trgovini so nabrali za okrog 7000 dinarjev raznega manufakturnega blaga. Po sledovih in načinu dela sklepa ljubljanska policija, ki vodi preiskavo, da je vlomil najbrž znani llace, ki že več tednov straši po ljubljanski okolici. I V Stritarjevi ulici Ste*. 6 v Ljubljani, pr) frančiškanskem mostu, se seda) nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne vefi na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnje dni je bilo spet ukradenih več kole« neprevidnim kolesarjem. Tako je Viktoriji Kavalič nekdo odpeljal kolo znamke »Rola« v Čopovi ulici, vredno 1500 din. — Dragu Zalarju je nekdo odpeljal izpod Tranče moško kolo znamke »Turnir«, 1000 din. — 1500 din vredno kolo znamke »Premier« _ je bilo odpeljano na Vodovodni cesti Andreju Janežiču. — 1000 din vredno moško kolo znamke »Turnir« je nekdo odpeljal Josipu Kopčiču izpred gostilne »Sunara« na Cankarjevem nabrežju. — 1000 din vredno kolo znamke »Wotan« je bilo ukradeno Gabrijelu Walandu na Ambroževem trgu. — 1000 din vredno kolo znamke »Lord« je bilo ukradeno Jakobu Cesarju na Krakovskem nasipu. — 600 din vredno moško kolo znamke »Leonida« je bilo odpeljano Francu Jermanu v Kolodvorski ulici. — Z dvorišča gimnazije v Vegovi ulici je nekdo odpeljal dijaku Josipu Vovku 500 din vredno kolo znamke »Atlas«. DANES OB 7. URI ZVEČER otvoritev grillrooma (kleti) hotela .Slon* Prijeten in lep lokal bo sigurno zbirališče vseh ljubiteljev prvovrstne hrane in pijače po izvanredno nizkih cenah. Vsak petek velika izbira morskih in sladkovodnih rib. Vsak večer od 9. ure naprej KONCERT. Za mnogoštevilen obisk se priporoča reitaurater flggj) o y fe MARIBOR Zima prinaša nove skrbi Socialna davščina se |e obnesla in v Mariboru ni treba več beračiti za raveie Maribor, 6. okt. Hladna jesen prihaja v deželo in prinaša nove 6krbi in naloge. S pričetkom zime se pojavlja v mestu revščina v večjem obsegu, na mestni socialno-politični urad pritiskajo tudi tisti, ki so v polletju svojo bedo še nekam zakrili z lastnimi sredstvi. Na zimo pa je treba kurjave, treba je obleke, obuvala, male njivice in vrtički, iz katerih so mnogi v poletju pokrivali svoje potrebe po živežu, so prazni in na mestni občini se kupičijo nove skrbi, kako primemo oskrbeti vse pomoči potrebne občane. Ko beremo sedaj z nastopom jeseni v časopisju pozive raznih mestnih uprav na meščane, naj se zganejo ter doprinesejo svoje za podporo mestnih siromakov, bi marsikdo mislil, da se Maribor za reveže več ne meni, ker ne pošilja nobenih takih pozivov. To pada tem bolj v oči, ker je bila pretečena leta baš mariborska občina tista, ki je najbolj intenzivno in tudi najbolj uspešno izvajala širokopotezno pomožno akcijo s pomočjo prostovoljnih darov meščanov. Ta akcija pa je bila zvezana z velikimi težkočami, občina je morala tako rekoč beračiti za svoje reveže pri imo-vitih slojih, pri katerih pa je dostikrat naletela na gluha ušesa. Prav tisti, ki bi bili lahko največ dajali, so bili najmanj radodarni Potreben je bil ogromen aparat, da je zbiral po mestu darove, potrebna so bila osebna pisma župana in osebni njegovi obiski, številne konference in ankete in končni efekt le ni bil takšen, kakor bi moral biti Letos pa že drugo jesen ni treba več mestni občini prositi. Že drugo leto dobiva sedaj sredstva za podpiranje brezposelnih iz socialne davščine, ki ji prinaša na leto 850.000 din, to je za polovico več, kakor je dobila v najugodnejšem primeru s prostovoljnim: prispevki. Socialna davščina ji omogoča, da vrši svojo pomožno akcijo v okviru rednega preračuna ne samo pozimi, temveč v vsem letu. . Samo zimska pomožna akcija ne obstoja že nekaj let. Potrebe so pač takšne, da mora občina skozi vse leto podpirati svoje brezposelne občane. Nudi jim delo ter je bilo tudi letos v poletnem času zaposlenih povprečno dnevno po 185 ljudi, samih družinskih očetov. Zaposlitev tolikega števila ljudi pa je že do sedaj zahtevala ogromne vsote. Od 850.000 din, kolikor je določeno v te swrhe v preračunu, je porabila mestna občina do sedaj že 600.000 din. Gotovo je, da ne bi mogla v zimskem času izvršiti zgolj iz preraču nekih sredstev svoje naloge. Prisiljena bo, da za socialne potrebe angažira tudi druga sredstva, predvsem pa, da zahteva od banske uprave večjo podporo iz bano-vinskega bednostnega fonda. V ta fond je plačal Maribor v lanskem preračunskem letu 1,875.913 din, dobil pa je iz njega v vseh sedmih letih, odkar sklad obstoja, le 1,163.000 din. Prvo leto je dobil Maribor iz tega fonda 363.000, drugo 274.000, tretje 176.000, četrto 230.000, peto 120.000, šesto leto nič, letošnje leto pa šele 50.000, dočim je še 25.000 din obljubljenih. Na vsak način bo morala biti letos ta podpora izdatnejša, saj bodo tudi potrebe pomožne akcije letos izredne. Čuti se sedaj že prekinjevanje dela v tekstilnih tovarnah, zaradi česar ne zaslužijo delavci dovolj za vzdrževanje svojih družin, zopet se močneje pojavlja vprašanje prenizkih mezd železniških uslužbencev, ker se takšni s številnimi družinami zatekajo na občino po pomoč. Saj imamo med temi državnimi uslužbenci ljudi, ki morajo 10 nedoletnih otrok preživljati z mesečnim dohodkom 500 do 600 din. m Praznik Šivali v Mariboru. V nedeljo bodo po vsem kulturnem svetu proslavila društva za zaščito živali rojstni in smrtni dan svojega zaščitnika sv. Frančiška Asiškega. Mariborsko društvo za zaščito živali bo priredilo v nedeljo dopoldne obhod po mestu. Zbirališče je ob 10 na Zrinjskem trgu. Obhod z živalmi 1k> šel po Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti, Frančiškanski, Marijini, Kopališki in Kneza Koclja ulici, čez Glavni trg in most na Krafja Petra trg po isti poti nazaj na Zrinjski trg. Če bi deževalo, bo obhod v nedeljo, 15. t. m. m Umrl je upokojeni žel. uradnik Josip Glaser v starosti 72 let. Blagega pokojnika bodo položili k počitku danes popoldne iz mestne mrtvašnice ob 16 na frančiškansko pokopališče. Svetila blagemu in splošno spoštovanemu možu večna luč, žalujočim naše sožaljel m Eli Beinhorn odletela v Berlin. Ker se je pričelo včeraj proti poldnevu jasniti, se je Eli Beinhorn, ki je že dva dni čakala v Mariboru, da preneha dež, odločila da poleti v Berlin s svojim letalom Poprej se je telefonično informirala o vremenskih prilikah na nadaljnji progi od Maribora preko Zagreba in Bel-grada do Bukarešte, pa je dobila obvestilo, da tam še vedno dežuje in da ni izgledov, da bi se zjasnilo. Zaradi tega je sklenila, da se vrne s svojim letalom »Tajfun« nazaj v nemško prestolnico. Njen spremljevalec, ravnatelj Soning, pa se je odpeljal danes opoldne z brzovlakom naprej v Bukarešto. Letalka Eli Beinhorn se je poslovila od Mariborčanov, ki so jo oba dneva simpatično spremljali. Njen »Tajfun« je dobil potrebno zalogo bencina. Na letališču so bili zastopniki oblasti, cariniki so pregledali njeno prtljago, obmejna policija pa ji je vidirala potni list, nakar se je poslovila od navzočih in odletela. V Mariboru ee je ves čas dobro počutila. m Upokojencem iz mariborsko okolice. Svoje-časno pojasnilo v »Slovencu« je treba dopolniti v toliko, da obsega po uredbi z dne 19. sept. 1935, čl. 2, določbo, da spada v II. drag. razred tudi lunanjemostni Urši gradbeni okoliš. Zahtevek po dokladi II. drag. rad. se mora opirati na gori navedeno »Uredbo ix leta 1986«, ker se je tu prvič postavilo načelo gradbenega okoliša proti prejšnjemu iz leta 1981, kjer se Je draginjski razred ujemal z mejami politične občine. To za nas ugodno izpremembo so lzposlovali naši slovenski zastopniki v vladi. Sklicevanje na Uredbo iz 1. 1937 nima pomena, ker ta uredba v zadevi meje dra-ginjskega razreda ničesar ne izpreminja. Ker pa določa Uredba iz leta 1935, da se drag. razr. in njegov okoliš za upokojenca določata po predpisih, ki veljajo za aktivne, je bilo od vsega početka jasno, da se mora doseči priznanje II. drag. razreda najprej aktivnim nameščencem v okolici, šele potem lahko nastopajo upokojenci. To vprašanje za aktivne nameščence je bilo ugodno rešeno posebno po zaslugi g. podbana dr. Majcna, ki se je mnogo trudil za to. Zadeva ee je vlekla nad dve leti. Sedaj gre le še zato, da otvori finančno ministrstvo potrebni kredit in dobe tudi upokojenci, kar jim gre. Pravica do II. drag .razr. teče od 1. oktobra 1935, če je bil kdo pozneje upokojen, pa od dneva njegove upokojitve, ne pa od 1. novembra 1937. kakor stoji v formulaciji prošnje, ki so jo mnogi prejeli od društva m Pododbor za propagando obrambe mesta pred napadi iz zraka ima svojo sejo v ponedeljek, 9. oktobra ob 17 v prostorih na Rotovžkem trgu 9. Na seji se bo pododbor konstituiral, sklepal bo o proračunu ter bo napravil konkretne sklepe glede propagande z brošurami ter poučnimi okrožnicami. m Zvočni kino Pobrežje dne 7. in 8. oktobra: »Heidi« z 8hirloy Templo. m FO Maribor II opozarja vse svoje člane na odsekov redni občni zbor, ki bo v ponedeljek ob 8 zvečer v prostorih na Aleksandrovi cesti 6. m Občni zbor ZDK ▼ Mariboru bo jutri, dne 8. oktobra na Betravl. Združen je s prosvetnim tečajem. Ob tej priliki je na Betnavi ob 7 zjutraj sveta maša. Gledalce Sobota, 7. oktobra ob 20: »Neopravičena ura«. Premiera. Nedelja, 8. oktobra ob 20: »Celjski grofje«. Celje Novo navdušenje za Danielle Darrieux! POVRATEK OB ZORI milu "hIGR ie!. 22-21 Danes ob 16., 19. in 21. ur! Njen najnovejši film je utrdil simpatije, ki jih uživa ta umetnica še od svojih nepozabnih filmov »Zloraba zaupanja« in »Katja Dolgorukova«. — Lepe toalete, udobnost velemestnega življenja s svojimi zabavami je sen vsake žene. To hrepenenje je čutila v sebi tudi lepa Aoita, ki pa je po burnih dogodkih ene noči v velemestnem zabavišču spoznala, da je bil njen sen le prazen, goljufiv blesk... — Po krasni noveli pisatelja VIcky Uaun.a »Refour k 1'aube«. — Srsssn K!ss. fc! 33 ss jsss sitts zsistfii;; Društvo Celjski kulturni teden ustanovljeno V četrtek ob 8 zvečer so se zbrali celjski kulturni delavci, člani širšega odbora CKT, in ustanovili na podlagi pravil, ki jih je odobrila kr. banska uprava, društvo Celjski kulturni teden. Dve leti sta minuli te dni, ko so se pričeli celjski kulturni delavci razgovarjati o tem, koliko lepše in uspešnejše bi bilo, če bi se vsi, ki hočejo in morejo kulturno delovati, strnili v eno skupino. Vsi so soglašali v tem, da je vse javno življenje razdeljeno v gospodarstvo, kulturo in politiko, da gre vsaki izmed teh treh panog njeno mesto in nikakor se ne sme dopustiti, da bi katera koli izmed njih hotela ali celo smela podjarmiti drugo. Kulturni delavci so se medsebojno obvezali, da bodo čuvali kulturna stremljenja pred sleherno odvisnostjo od gospodarstva in od politike. In tako sta bila dva kulturna tedna v začetku maja lani in letos. Cilj obeh je bil poživiti kulturno, predvsem umetniško življenje v Celju in vzbudili v najširših slojih zanimanje za delo slovenskih kulturnih delavcev, celjskih šo prav posebno. Občni zbor, katerega se ie udeležilo 30 oseb, jo vodil predlagatelj-odobrenih pravil g, Fran Roš. Po uvodnih besedah o začetku CKT je g. Roš prečital pravila, ki poudarjajo, da je namen društva s predavanji, razstj^ami, koncerti in drugimi prireditvami širiti kultSno stremljenje posameznikov in skupin v Celju in celjskem okrožju ter prirejati ali posredovati na lasten ali na tuj račun kulturne prireditve v Celju ali drugod. Na predlog g. dr. Rudolfa Dobovška je bil izvoljen nov odbor: za predsednika prof. drž. realne gimnazije v Celju g. dr. Pavel Strmšek, za podpredsednika učitelj na deški mestni šoli g. Franc Roš, za tajnika učitelj g. Gerlanc Bogomir, za blagajnika g. Čiro Sadar, za načelnika glasbenega odseka ravnatelj Glasbene matice v Celju g. Karlo Sancin, za načelnika literarnega odseka g. Joško Jurač, za načelnika likovnega odseka akademski slikar Albreht Sirk, za načelnika gledališkega odseka magister pharmacije g. Gradišnik Fedor. Publicistični odsek ni bil ustanovljen. V odbor so nadalje bili kooptirani člani: gg. prof. dr. Šijanec Franjo, Avgust Cerer, Pec Šegula, inž. arh. Umek Drago in ga. Vera Pristovškova. Za preglednika sta bila izvoljena odvetnik g. dr. Rudolf Dobovišek in akademski slikar Miro Modic. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da znaša članarina 10 dinarjev. Posebno je bilo poudarjeno, da člani sodelujejo pri vseh prireditvah načelno brezplačno. Od društvene imovine se naloži 10.000 din kot rezervni fond. Odbor bo skušal pritegniti v društvo vse kulturne delavce celjskega okrožja. Na občnem zboru se je poudarjalo, da je CKT samo kulturno društvo. Pri slučajnostih se je razvila tudi prav živahna debata. * c Kongregacijski sestanek Dekliške Marijine kongregacije pri čč. šolskih sestrah jutri odpade. Bo priliodnjo nedeljo, 15. oktobra ob 8. c Slovensko obrtno društvo v Celju vabi obrtništvo iz Celja in okolice, da se udeleži pogreba društvenega predsednika in častnega člana ter velikega pobornika za dobrobit obrtništva g. Kukov-ca Vinka. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Lavi št. 7 na okoliško pokopališče. c Nedeljsko zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik g. dr. Hočevar v Kolenčevi ulici 4. c 0 dogodku ob priliki baklade SDZ v Konjicah. Meseca juiija so imeli dijaki Slovenske dijaške zveze svoj vsakoletni tabor v Slovenskih Konjicah. Nekaj ljudi je motilo navdušeno zborovanje slovenskih katoliških dijakov in so na vse načine nagajali mladini. Ob bakladi, v kateri je korakalo nad 350 dijakov, je vrgel na trg. na katerem se je pomikal sprevod in na katerem so se na pločniku zbrali ljudje, iz podstrešja 10 m visoke hiše 18 letni Dragotin B iz Konjic strešno opeko, da je padla med množico ljudi, kar je vse razburilo. Zaradi tega se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred sodiščem v Celju B. Dragotin. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece zapora pogojno za dobo treh let. c Gradbena dela v drugem nadstropju celjske bolnišnice se nadaljujejo, kar je javnost z veseljem sprejela. c V Mestnem zavetišču t Medlogu pri Celju je umrl 74 letni mestni revež Tumšek Matevž. Naj v miru počival c Huda nesreča v rudniku pri Pefovniku. Včeraj popoldne se Je pripetila v rudniku Pečov-niku nesreča, ki je zadela 29 letnega rudarja Mehle Ivana iz Zvodnega pri Teharju. V rudniku ga je podrl Jamski voziček in mu zlomil desni kolk, obenem pa prizadejal hude poškodbe na desnih ramenih. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnica KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Langer: »številka 72« l , (Po prvi ponovitvi 5. oktobra 1939.) Metalci kladiva na X. balkanskih igrah v Atenah. Od leve na desno Goič in in ž. Stepišnik, ki sta dosedaj izvojevala edino dvojno zmago za Jugoslavijo. Poleg Biro (Romunija) in Dimitropulos (Grčija). ŠPORT František Langer ie eden izmed najvidnejših sodobnih čeških dramatikov, ki so bili zadnji dve desetletji poleg ruskih avtorjev, deloma celo na škodo ostalih slovanskih književnosti, najpogosteje na sporedu v našem gledališču. Po vojni so uprizorili več pisateljevih del, tako da ga utegne naše gledališko občinstvo že dodobra poznati. Posebno močan vtis je napravila na nas »Konjeniška patrulja«, ki so jo igrali pred tremi leti. Takoj naj povemo, da »Številka dvainsedem-deseta« zaostaja po neposrednosti za' to v resnici izrazito legionarsko dramo. Razloček pa ne izvira toliko iz drugačnega motiva, ampak je predvsem posledica osnovnega pesniškega prijema. Medtem ko je »Konjeniška patrulja« tako rekoč iztrgana iz osrčja življenja, je pa nasprotno »Številka 72.« živa priča, da je šlo pisatelju v prvi vrsti za neke ideološke namene, preko katerih šele skuša oblikovati življenje. Tako se mu je sama po sebi rodila zamisel okvirne drame, kakor bi lahko imenovali to delo, ki vsebuje predigro, medigro in poigro, vmes pa gledamo resnično dramo, ki je tako nekaka igra v igri, čeprav slednjič prehajata druga v drugo. Pa tudi ta vmesna »igra v igri« razpada v dva dela, namreč v igro, v kateri nam jetnica Marta prikazuje zgodbo svojega življenja pred obsodbo, ter v improvizirano igro, s katero skuša jetnik Melihar prvo igro dopolniti. Za kaj prav za prav gre? Marta, številka dvainsedemdeseta, je bila pred osemnajstimi leti obsojena zaradi umora svojega moža in sedaj po zdravnikovem nasvetu napiše dramo, ki naj bi dokazala njeno nedolžnost. To igro uprizore kaznjenci, med katerimi nastopi tudi Marta v svoji lastni vlogi, pred ravnateljem, sodnikom in povabljenim občinstvom. Marta more kajpada pokazati to življenje edinole tako, kakor ga je videla in doživela sama, tako da navzoči sodnik po končani predstavi docela upravičeno izjavi, češ da mu igra ni povedala nič drugega kakor tisto, kar mu je bilo že znano iz nekdanje obtoženkine izpovedi. Tudi Melihar, resničen morilec, ki 6e prav tako nahaja med jetniki in ki mu je znano tudi tisto, česar niti Marta ne ve, ni zadovoljen z igro in jo hoče zaradi tega ponoviti tako, da bodo »nazadnje vsi sprevideli, da je bila ta gospa v resnici nedolžna.« Ta ponovitev igre, ki obenem razkrije pravega morilca, res prepriča tudi ravnatelja jetnišnice, tako da hoče obnoviti proces. Tu pa se dejanje zaobrne drugam, kakor je bilo usmerjeno naše pričakovanje. Igra, ki naj bi bila protest proti krivični obsodbi in drama jetniškega življenja, se izpremeni v ljubezensko dramo. Marta-jetnica je po igri, zlasti po njeni ponovitvi v morilčevi improvizaciji, dosegla, kar je hotela: možnost obnove procesa, ki bi ji prinesel prostost. Toda Marta kot človek, kot ženska je prav zaradi tega odkritja izgubila notranje ravnovesje, ki je temeljilo na njeni veri, da se je nekoč žrtvovala za tistega, ki jo je prvi resnično ljubil. To navidezno iluzijo ji Melihar s svojo igro podre. Marta je sedaj prepričana, da je Melihar umoril njenega moža zaradi denarja, a ne zaradi nje same. Kaj naj ji bo sedaj prostost, če pa je njena duša izgubila svojo svobodo? Tako bi se ta drama lahko tragično končala. Toda značilno za Langerja, ki ima z delom že od vsega začetka svoje posebne namene, je, da dejanje privede v srečen konec s tem, da po igri Kolbena, igralca-jetnika, pokaže Marti Melihar-jevo ljubezen do nje. Posledica tega je, da Marta na ljubo notranji svobodi, ki jo daje prava ljubezen, žrtvuje zunanjo prostost ter rajši ostane v ječi. Motiv pričujoče igre je tedaj tak, da bi lahko zamikal vsakega dramatika in priznati moramo, da je tudi v Langerjevi obdelavi mnogo močnih in prepričevalnih mest. Če pa si ogledamo njegovo delo nekoliko natančneje, opazimo toliko neverjetnosti in psiholoških pomanjkljivosti, da občutimo celoto vendarle bolj kot spretno odrsko konstrukcijo, v kateri sta teatralik in ideolog odločno zmagala nad dramatikom in pesnikom. Naj navedem le nekaj takih neskladnosti. To, da se prvotni načrt spremeni, še ni tako hudo, saj je Martino razočaranje eden izmed najmočnejših dramatičnih momentov. Toda protislovje je že v tem, da Marta protestira proti obsodbi, saj je vendar po lastni izpovedi šla prostovoljno v ječo, da reši ljubimca, ki pa ga avtor imenuje tudi »zaščitnika in maščevalca trpečih«. A najhuje je, da se naposled Marti in Meliharju odkrije skrivnost njune ljubezni po tretji osebi. Neverjetno je, Glasba Blagor jim. 10 nagrobnic za moški zbor, zložil Lovro Hafner, Preska. Natis dovolil in potrdil knezoškofijski ordinariat. — P'8^ kar so izšle v drugi izdaji, to pot v prav lični žepni obliki, navedene priljubljene Hafnerjeve nagrobnice. Prva v narodnem tonu, preprosta, melodiozna, brez vsakega nepotrebnega lepo-tičja zložena skladba se bo na mah priljubila in bo postala ljudska. Vse druge pa imajo resen in slovesen značaj. Prav lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, kar na skladbam pravo in cerkveno obliko, kakršna tudi pri nagrobnicah mora biti. Žal da se je v zadnjih letih v vrsto nagrobnic brez odobrenja knezo-škofijskega ordinariata vrinilo nekaj takih, ki so čisto brez vsakega cerkvenega in verskega značaja. Besedilo v Hafnerjevih nagrobnicah po večini vzeto iz pogrebnega slovenskega obrednika, je sama lepa in globoka molitev. Moški zbori bodo gotovo tudi po drugi izdaji radi segli in s temi zares lepimi nagrob-nicami na praznik Vseh svetnikov in ob pogrebnih prilikah položiti lep venec, spleten iz naših rož, na grobove svojih dragih in vzbudili do njih ljubezen in spoštovanje. L. * Iz izseljenskega tiska. V Ameriki že drugo leto izhaja družinski list rNovi svet«. Zdaj, ko se že drugi letnik bliža svoji zaključitvi, je treba pogledati, v koliko ta novi izseljenski mesečnik dosega svoj namen. Ustanovljen je bil v prvi vrsti z namenom, da se v njem zbirajo zgodovinski podatki iz slovenskih naselbin po Ameriki. Ti podatki bodo služili zelo dobro poznejšemu zgodovinarju kot bogati viri za zgodovino ameriških Slovencev. Poleg tega pa je listu namen, da se udejstvuje tudi na literarnem polju, seveda po možnosti na način, ki je v tamkajšnjih razmerah mogoč. List ima družinski značaj in je nekakšna naša »Mladika« — za pouk in zabavo. Boj za tako reviio se je vršil več let, preden je uspela. Bil je to boj za katoliški družinski mesečnik nasproti tisku, ki je svetovnonazorsko svobodomiseln in da bi človek, ki je zmožen besed o žalostnih očeh konj, ki jih primerja očem žen&, ne našel izraza za 6voje ljubezensko čustvo, pa najsi bi ne imel za to nobene besede 1 Morebiti pa je hotel avtor s tem, da si je za to dejanje izbral poklicnega igralca (Kolbena), poveličati gledališko umetnost? Prav. Toda kakor je taka misel sama po sebi lepa, je tu neorgansko in zato neprepriče-valno vpletena v igro. Vse to pa izvira od tod, ker je Langer svojo dramo zasnoval popolnoma razumsko, kot zgled, ki naj potrdi njegove humanistične ideje, ki jih polaga v usta zlasti ravnatelju jetnišnice in njegovi nečakinji, ki sta tako po eni strani glasnika pisateljevih idej, po drugi pa pojasnjujeta, zakaj mu je bil potreben tako imenovani okvir. Moč in prepričevalnost literarnega dela pa sta vedno v nevarnosti, ako se ideološki patos razvija na škodo pesniške veličine. Človekoljubje pričujočega dela se zdi nekoliko didaktično ter meji že na sentimentalnost. Prav zaradi tega pa bo nedvomno našlo mnogo hvaležnega občinstva zlasti tam, kjer ne odločuje v prvi vrsti estetski okus, ampak bolj čustvena na-strojenja. Občinstvo pa ]e približala Igro tudi uprizoritev. Režiser prof. Osip Šest je sicer ostal zvest teatraličnemu načelu, na katerem je Langerjevo delo zgrajeno, vendar pa je skušal igro poglobiti s tem, da je poudaril vsa vsebinsko močna mesta, prav tako pa tudi z odločnim črtanjem, s čimer je osvobodil dejanje nepotrebnega verbalizma in besedne patetike. Posebno dobro je rešil vprašanja odrske režije. Težavo, ki je nastala zaradi tega, ker naše gledališče še nima vrtilnega odra, kakor ga predvideva avtor, je odlično premagal s premičnim odrom, tako da je bila predstava tehnično na višku. (Ta vtis seveda lahko pokvarijo neprevidnosti za odrom, kakor se je n. pr. zgodilo pri ponovitvi.) Prizorišče, za katero je napravil slikovito scenerijo inž. Franz, je bilo spremenjeno v toliko, da se igra ni vršila v dvorani, ampak na hodniku jetnišnice. Na ta način je bilo res da izraziteje poudarjeno okolje, motilo pa je to v prizoru s celico, kjer naj bi bilo okno edini pogled v zunanji svet, ki pa nam je bil tako odprt s pogledom na dvorišče. Kar Nadeva glasbo, je bila zamisel prav posrečena, dvomim pa, ali je bila Schubertova muzika najprimernejša, posebno tedaj, ko 6e je drama najbolj približala tragičnemu občutju. Ali bi se ne dal tudi konec uprizoriti nekoliko manj poljudno? Igranje, ki je bilo na premieri tu in tam še neizdelano, je pokazalo pri prvi ponovitvi mnogo zadovoljivejše oblike. Na prvem mestu moramo omeniti težko vlogo Marte, ki jo je prav zadovoljivo igrala ga. M. Danilova. Posebno prepričevalno je podala monolog »žene, ki prosi starosti«. Kaj zmore kot igralka, pa je pokazala tudi v dvojni igri žene in jetnica, ki je zahtevala od nje velikih in naglih sprememb od razočaranja in celo od skrajnega obupa do zanosa in volje do življenja. Nasprotje te čiste žene predstavlja njen mož Adolf, skrahirani borzni mešetar in surovež, ki ga je z realistično plastiko izoblikoval g. Le^ var. Manj dognan pa je bil videti v vlogi igralca Kolbena, čigar lik menda v njem šele dozoreva, kakor bi se dalo sklepati iz nastopa na premieri in pri prvi ponovitvi. Docela izdelana, čeprav nekoliko prebohotna podoba je bila ostarela Adol-fova priležnica Jula ge. P. Juvanove. Razloček med Ludvikom v naštudirani in improvizirani igri sta prav dobro poudarila gg. Jan in Kralj, ki je zaradi tega igral to vlogo prav tako kakor Meliharja. Gledalec je tako lahko že iz igre čutil, da je to ena in ista oseba, ne le igralec morilca, ampak morilec sam. K prepričevalno podani sliki ozračja v hiši propalosti in izkoriščevanja spada tudi sumljivi knez, ki ga je nazorno upodobil g. Daneš, čeprav je bil nekoliko preveč podoben komedijskim figuram one vrste, ki jih značaj te igre izključuje. Prav tako bi poročnik Budecius, čigar nerodnost in negotovost je dobro zadel g. Sancin, mogel dobiti še izrazitejše črte. Prezreti ne smemo odličnega uradnika g. Skrbinška, pa tudi porotnika g. Bratine, dasi obe vlogi ne zahtevata nikakšne dušeslovne poglobitve in 6ta ustvarjeni samo za zunanjo igro. Isto velja za ravnatelja jetnišnice in njegovo nečakinjo Havlo-vo, ki sta ju popolnoma po pisateljevi zamisli podala g. Lipah in ga. Gabrijelčičeva. Zadovoljivi so bili tudi gg. Gregorin, Jerman, Sever, Dreno-vec in ostali, ki so nastopili v raznih manjših vlogah. France Vodnik. strupen. Novi mesečnik je sprejela v Izdajo tiskovna družba »Edinost« v Chicagu. List pa se je ustanovil predvsem na pobudo urednika »Ameriškega Slovenca« Jožefa Jeriča, ki je poleg M. Trunka tudi urednik novega lista. Začela se je enoletna kampanja, kakor tam to imenujejo, za novi list, ker je znano, da se danes tudi ameriški tisk bori z gospodarskimi težavami, posebno še slovenski. List je uspel, moremo že danes reči, in ustanovili so si ga ameriški Slovenci sami I Ohranja jim vero in materino besedo. To mu je namen in program. Kaj je vsebina mesečnika in s čim upravičuje svoj obstoj? Uvodne strani so vedno posvečene načelnim mislim slovenskega katoliškega izseljenca. Na ozkem robu je podan pregled političnih in drugih dogodkov po svetu. Slede razni poljudni poučni članki in razprave. »Tihec ure so namenjene verskemu premišljevanju. Nadaljnji preprosti članki razlagajo življenje narave. Literarni del obsega pesmi, povesti in črtice, ponajveč iz slovenske domačije. Najvažnejši del pa, ki bo imel trajno vrednost, je vsekakor »slovenski pionir«: to so zgodovinska opisovanja naselbin, slovenskih družin in posameznikov, ki so bili pomembni za slovensko kolonijo. Pri tem bi si želeli samo res verodostojnih podatkov o živih, pa tudi pokojnih pionirjih, saj se iz tega sama po sebi pripravlja knjiga slovenskega izseljenstva preko morja. Obenem bi si želeli, da revija k temu podaja točno bibliografijo vsega sedanjega in preteklega slovenskega tiska v Ameriki, saj imajo tamkajšnja uredništva pač največ prilike, potrebnega materiala in sodelavcev za to. Ostali del lista je posvečen domu, zdravju, vzgoji, zabavi itd. Važni so tudi življenjepisi slovenskih kulturnih delavcev, ki delujejo pri nas doma in na tujem. Prav bi bilo, da domovina po svoje podpre dober slovenski ti«k v tujini! Naročnina za Evropo je 3.00 dol. Naslov: 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. * Razstava »Kluba neodvisnih« v LJubljani. — V nedeljo bo otvorjena razstava »Fluha neodvij- Prvi dan deseterobofa na Balkanijadi Atene, 3. okt. Turška slava nI trajala 'dolgo! Drugo mesto, ki 60 ga držali komaj eo dan, so izgubili z enim 6amim metom. Danes popoldne ee je vršil namreč met kladiva in to nekje izven Stadiona; kajti tudi Grki 60 ljudje, ki 6e bojijo za 6voje glave! Huda je bila borba, toda izvojevali smo jo odlično) Najhujšega konkurenta Romuna Biroja smo postavili na tretje me6to, kljub temu, da je že na treningu v Atenah metal preko 50 m. Najbolj je iznenadil v6ekakor Goič, ki je z metom 47.99 m zasedel drugo me6to in postavil obenem svoj najboljši letošnji rezultat. Zanimivo je, da je vodil celo pred Stepišnikom do petega meta, ko se je tudi ta »razjezil« in ga zalučal kar 49.55 m daleč. Tako 6ta nam naša zastopnika prinesla dragocenih 7 točk, ki 6o nam položaj znatno popravile. Toda najvažnejši del tekmovanja pa je bil ta dan deseteroboj, ki 6e je vršil na Panaten6kem Stadionu pred cirka 6000 gledalci. Jugo6lavijo zastopata Slovenec Klinar Janez in Mikič Jovan. Borba za prvo mesto bo še izredno trda, toda kakor izgleda, bo zmagal Klinar pred Mikičem in Lakazae-em. Prvi dan deseteroboja je bil otvonjen s tekom na 100 m, kjer je v prvi skupini zmagal Grk Lakazas 6 časom 11.7. V drugi 6kupini z 12 sekundami je bil Klinar. V tretji skupini pa je Romun Kiss z 12.6 sek. in 481 točkami zmagal. V skoku ▼ daljavo je nabral največ točk Mikič (598), kajti skočil je 623 cim. Klinar je bil 1 cm slabši od Lakazasa, ki je 6kočil 619 cm, dosegel 601 točko, dočim ima Klinar 598. V metu krogle je bilo 6tanje malo drugačno. Klinar je z metom 12.28 m in 647 točkami le malo zaostajal za mnogo obetajočim Floro6em (Grčija), ki je vrgel 12.42 m in nabral 666 točk. Mikič je vrgel tudi 12.10 m in dosegel 630 točk. Lakazas je dobil le 525 točk za 10.93 m. Po tej disciplini je prvič vodil Klinar, ki je imel skupaj 1842 točk. Uspeh, ki ga je do6egel Lakazas v skoku v višino, je edinstven. Skočil je 185 cm, medtem ko je v nedeljo prešel le 180 cm, kljub temu, da mu je bila to edina disciplina dneva. Danes je skakal od 181 na 183 in 185 ter prešel vse 6 prvim skokom. 189 cm 6e mu je za las ponesrečilo. Mikič je skočil komaj 170 cm. Floroe 165 cm in Klinar 160 cm. Prišla je disciplina, v kateri smo dajali vse nade Klinarju, da popravi to, kar je preje izgubil. To je bil tek na 400 m. Prišel je v prvo skupino skupaj z Lakazasem in Turkom Melihom, kateremu je to najboljša disciplina. Takoj na početku strahovito potegne Melih, za njim pa Lakazas in Klinar. Toda prišel je ča6 in Klinar drvi, kot da ima ogenj za petamil Prišel je eicer za Melihom v cilj, ki je bil prvi 6 časom 51.8, toda imel je kljub temu Ča6 52.1, kar je znatno boljši od La-kazo6a, ki je tekel 55.6. V drugi skupini je zmagal Maiescuk 53.1. pred Mikičem 53.5. V tretji skupini je Kiss s ča6om 54.9 zmagal pred Muhandi-nem 59! S tem smo zaključili današnje tekmovanje, ki je prineslo naslednje 6tanje: Lakazas (Grčija) 3235 točk, Mikič (Jug.) 3179 točk, Klinar (Jug.) 3165 točk. Zaključek dneva je bil kaj veličastno proslavljen pri ministru Jugoslavije g. Vukčeviču, ki na6 je povabil na jugoslovansko poslaništvo. Pri primernem prigrizku nam je želel dobrodošlico, na katero mu je odgovoril podpredsednik jugoslovanske lahkoatlet6ke zveze g. dr. Mlinarič. »Re6 lepo je in dobro se zdi človeku, ko na tujih tleh čuječ rodni jezik«, je med drugim dejal dr. Mlinarič. Vse to seveda ni ostalo brez posledic Večerja, ki je bila pripravljena, je ostala res »samo pripravljena ...« Bo-gan. Damsko lahkoatletsko tekmovanje priredi SK Planina dne 15. oktobra t. 1. na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 9.30. To tekmovanje bo zadnje v letošnji sezoni in brez dvoma zelo zanimivo, ker bodo naše atletinje pokazale uspeh celotnega dela. Program? 1. tek na 60m; 2. met krogle; 3. skok v višino z zaletom; 4. tek na 100 m; 5. met diska; 6. skok v daljavo z zaletom; 7. tek na 200 m; 8. met kopja; 9. štafeta 4 krat 100 m. Na tekmovanje pozivamo atletinje vseh 6loven-skih klubov, in sicer: SK Maratona (Maribor), SK Ra-pida (Maribor), SK Jugoslavije (Celje), SK Gorenjca in Bratstva (Jesenice). Prijavljene so že atletinje iz Zagreba. Atletinjam izven Ljubljane največ za pet od vsakega kluba, plača vse stroške zagrebška podzveza, t j. polovično vožnjo in hrano. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je poslati najkasneje do 10. t. m. na naslov SK Planine, Vik ca Tome, Kobarid:ka uL 58, Ljubljana 1. nih< v Jakopičevem paviljonu, kjer bodo razstavljali samo nova dela naslednji mladi umetniki: Didek Zoran, Kalin Boris. Kalin Zdenko, Kregar Stane, Mihelič France, MuSiČ Zoran, Omersa Niko, Pirnat Nikolaj, Pregelj Marij, Putrih Karol, Sa-jovic Evgen ter Sedei Maksim. Razstava obeta biti zopet nov dogodek v slovenskem umetniškem življenju. Naš plavalni šport zavzema odlično mesto na svetu Naš plavalni šport zelo lepo napreduje zadnja leta in je zlasti letošnja sezona prinesla odlične, da ne rei čemo senzacionalne rezultate, ki so postavili našo državo med prve države plavalnega športa na svetu in je naš odlični plavač Branko Žižek zasedel prvo mesto v prostem plavanju na 400 metrov tako v svetovni kakor v evropski listi sedmorice najboljših plavačev. Drugi naš plavač v isti disciplini pa je zasedel šesto mesto v svetovni in tretje v evropski listi. Je to izbora i 400 meiraš Defilipis. Pa 6i še oglejmo ti dva tabeli: Sedmorica najboljših plavačev sveta v pro6tem plavanju na 400 m v letu 1939: 1. Žižek (Jugoslavija) 4:46.4 2. Miyamoto (Japonska) 4:47.2 3, Takagashi (Japonska) 4:48.0 4. Flanagan (USA) 4:48.5 5. Wainwright (Angleška) 4:51.0 6. Defilipis (Jugoslavija) 4:51.2 7. Amano (Japonska) 4:53.4 Sedmorica najboljših Evropejcev v L 1939; 1. Žižek (Jug06lavija) 4:46.4 2, Wainwright (Anglija) 4:51.0 3. Defilipis (Jugoslavija) 4:51.2 4. Borg (Švedska) 4:56.2 5. Konninger (Nemčija) 4:56.2 6. Arendt (Nemčija) 4:57.9 7. Grof (Madžarska) 5:03.6 Motodirke na Večni poti Motosekcija našega Avtomobilskega kluba bo pri-' redila 15. oktobra svojo drugo motodirko na Večni poti. Lannska, lepo uspela prireditev motosekcije in »Večna pot v jeseni« je ostala tisočem gledalcem v najboljšem spominu. Tudi letos pripravlja odbor motosekcije lep program v namenu, da pokaže, kaj organiziran in lep šport zmore. — K razveseljivo velikemu številu motociklističnih prireditev v letošnjem letu se bo na koncu sezone pridružila še motodirka na Večni poti. Tam bodo vsi oni, ki 6e zanimajo za naš motornem lahko blizu Ljubljane zasledovali na« peto borbo naših najboljših motociklistov. Ni pa namea Srireditve samo borba za prva mesta in za rekorde, aj bo ta motodirka tudi kakor ostale za vzpodbudo vsem, da bo naš kader motociklistov vedno večji in krepkejši in za vzpodbudo tudi onim, ki so poklicanni, da naš mladi motorizem podpirajo. Ženski atletski dvoboj Belgrad : Zagreb' V nedeljo se bo vršil v Belgradu atletski dvo* boj med ženskima reprezentancama Zagreba in Belgrada. Tekmovale bodo atletinje v teku na 100 m, skoku v višino, skoku v daljavo, metanju diska, metanju krogle ter v štafeti štirikrat 100 m. Belgrad bodo zastopale tele atletinje: Milo-ševič, Mladenovič, Jelačič, Kunadi, Karpati, Bunu-ševac, Rakič, Cvijič, Djordjevič. Zagrebška podzveza pa pošlje v Belgrad tele atletinje: Vero Neferovič. Cimperman, Mihok, Veseli, vse iz Zagreba, Schvveiger in Tome (Planina Ljubljana), Lovše in Burndorfer iz Maribora. Minister je zmagal v teku na 100 m! Finci so znani kot veliki športniki, saj tam vse goji šport, od ljudskošolskega učenca pa do najvišjih državnih funkcionarjev. Zato je povsem razumljivo, da mora biti v taki državi šport na visoki stopnji. Ravno te dni je bil v Imatri atletski miting, katerega se je udeležil tudi finski notranji minister dr Urho Kekkonen, ki je zmagal v kategoriji starejših tekmovalcev v teku na 100 m s časom 12,5 sek. Pred nekako petnajstimi leti je bil minister Kekkonen, ki je še danes predsednik finskega olimpijskega odbora, državni prvak v skoku v višino in svetovni rekorder v tro-skoku brez zaleta. — Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. __ Ogl reg. S. br. 30474/35. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. V nedeljo morajo biti ob pol 10 na igrišču SK Mladike sledeči igralci: Bačak, Tomazič Usenik, Žagar, Potrato, Bežan, Rafko, Scagnetti, Rone, Verbek, Jankovič. _A.SK. V soboto, fi.^ t. m ob dveh se ^ vr5n> "—rova seja v Akademskem domu. Za vse odbornike je seja strogo obvezna. Pridite vsi in točno! — Tajnik.