iso
diva slovenskih sindikatov za čas po leti p ] 94.<5 in problematika njegovega varslva in strokovnega urejanji1.
Publikacij.-1 Mateje Jcraj prinaša temeljni pregled udejstvovania sindikatov na socialnem podro-.iu v nrvih petih letih graditve socializma. S pregledom socialno zakonodaje predstavlja osnovo za n?. dalj nje raziskave ne zgelj pevojne politične zgodovine, pac pa ludi širšega družbenega degajonia in vnakdaniika posameznika v prvih letih po končani 2. svetovni vojni.
Ljiljum Šuštar
Aleksandra Serše, Strokovno šolstvo v osrednji SFoveniji do leta 1941, S posebnim ozlrom na obrtno šolstvo na področju Kranjske, Arhiv Republike
Slovenije, Ljubljana 199b, 132 strani
Arhiv Republike Slovenije je izdal in založil študijo Aleksandre ScrSc, v kateri daje avtorica vpogled v razvoj strokovnega šolstva od konca 18. stoletja do leta 1941, s posebnim poudarkom na razvoju obrtnega šolstva na Kranjskem.
Delo je razdeljeno na dve večji temi - avtorica ju imenuje zgodovinska in arhivska.
V	okviru prve teme (zgodovinske) jc obdelano: obrtno šoistvo v času Marije Terezije in Jožefa Il„ str 12-20
-	strokovno šolstvo v Ilirskih provincah, str. 21 22
-	strokovno šolstvo v prcdir.arčncm obdobju, str. 2428
-	strokovno šolstvo v obdobju po marčni revoluciji do propada Avstroogrske, sir, 30-65
žensko obtno šolsivo. str. 67-76
-	ostalo strokovno šolstvo, sir. 79-80
-	strokovno iolstvo po Ltu 1918, str. 82-88
V	okviru druge icnie ("arhivske) pa obravnava avtorica:
arhivsko gradivo in arhive, str. 90-109
-	šclsko dokumentacijo, ..tr. 111
-	strokovno ohaelave arhivskega gradiva upravnih organov, ki tranijo arhivsko gradivo izobraževalnih ustanov, str 119-123
V	poglavju Viri in literaratura str. 127-132, jc poleg virov, ki jih jc avtorica uporabljala pri svojem delu, šc posebej vredna pozorncsli ob i ima literatura, ki pomaga bolj zahtevnemu hralcu do dodatnih podatkov, kajti naloga pričujočega dela je bila le, da poda pc kronološkem redu osnevne linije razvoja predvsem obrtnega šolstva v osrednji Sloveniji do leta 1941 (obravnavane delo. str. 124) - torej jc štueija zasnevana kol kronološki pregled strokovnega šolslva in se v podrobnosti razvoja po;amcznih iio! hulj poredko spušča ■ osnova jc časovni okvir - kar nekoliko
ARHIVI XIX 1996
raznije kontinuiteto poročanja o delovanju nekaterih vrst Sol.
Začetek organiziranega strokovnega izobraževanja v or.rcdnji Sloveniji sega v drugo polovico 3 8 stoletja kot prve oiganiziranc strokovne šole so bile v Ljubljani (1767), Celju (1767), Novem mestu in na. Ptuju ustanovljene predilske »ole, v kcierib so učili otroke predenja volne, lana, konoplje in bombaža za potrebe tnkratne manuiaktumc proizvodnje. Prave predhodnice ohrtnega šolstva pa so bile i.i. mehanske šole.
V	osemdesetih letih 18, stoletja se bile ustanovljene normalkc, ponavljalnc šole in risarske šole, Nedeljske ponavijalnc šole so bilo sicer res namenjene vajencem, niso pa imele statusa strokovnih .šol, njihova naloga jc namreč bila, da uccnci obnovi jo ah r>ri-dohijo osnovno znanje hranja, pisanja in računanja.
V	glavnem sc je obrtno šolstvo v osrednji Sloveniji zaCclc prav razcvctati v drugi polovici 19. stoletja, kar nam avtorica lepo piiJcažc na str. 30 80. Tukaj labko sledimo pestri sliki izohriižc val nega proecsa glede na
-	orgr.nizaciio (tečaji, potovalni pouk, ohrtne in strokovne šole)
ustanoviteljstvo (privatne, državne ustanove; tu jc predvsem zanimiva vloga nekaterih muze,«)
-	čas trajanja izobraževanja (nekaj tednov do nekaj let)
stroko (plclarstvo, boj as Iv o, čevljarstvo, lončarstvo, sliimmkarstvo, čipkarstvo, hahiStvo., )
V	kratkem bi lahko napisali, da je v knjigi v malem zajeto vse bistveno o obrtnem iolslvu v osrednji Sloveniji do leta 1941.
Poleg tega osnovnega zgodovinskega dela pa jc vreden pozornosti tudi arhivski del, ki pomaga hralcu, da sc seznani, kje labko dobi dodatne informacije o strokovnem Šolstvu in do katere stopnic jc gradivo urejeno. V tem poglavju pa je sc posehej iniercsanlna informacija o tem, kje izven šolskih fondov sc Sc nahajajo podatki o delovanju posameznih šol in organiziranju učnega procesa.
Obširno in strokovno zahtevno tematiko jc usnelo avtorici spraviti v smiselno celoto in obenem dati osnovo za nadaljnja raziskovanja na podiocju razvoja strokovnega Šolstva.
fm,\k(i 'Znjc-Cizclj
Mateja Jcraj, Jelka Metik, F-art zar jk zdravniki in pravniki med stroko fn politiko, Arh»vsko društvo Siovenije, Vrt 9, 1996 15? strani
Na slovenske raziskovalce preteklosti sc pogosto
vsipajo ostri očitki, kot da živijc zunaj časa in pro
Occe in poročila o publikacijah in razstav Ji
AKH1VI XIX 1996
Occnci'! l ■■ ena o pi oliko :i|rh 'i ra/„s lavah
j 8 J
slora. Čeprav jih v celoti ne gre zavreči, pa jc le treba stalno poudarjali, da je f.e marsikaj narejenega in napisanega, samo brali je Ircba, Tudi slovenski arhmsli so v zadnjih Iclih veliko objavili in skrajni čas je, da utihnejo lisli med njimi, k vidro svojo vlogo v /godevinski srenji le kol serviserji "raziskovalcev". PrcpR-vsio ni mogoče razumeli listih, ki nc-kali'rini raziskovalcem Iranskribircjo in prev ijajo do kumente, jim opravljajo korckiurc, celo preskrbijo sredstva ¿a lisk, polen) pa so nadvse srečni, ec se siučajno kje najdejo navedene v knjig., ki je v največji men rczuliai njihovega dela. Seveda pa je potrebno kritikom priznali, da imajo številne upravičene vzroke za nezadovoljstvo nad zgodovinarji. Mnoge inierpre lacije zgodovinskih dogodkov, nc samo iz najbližje preleklosli, io namreč preveč spoliliz.irane in se ljudje ne strinjajo z. njimi. Nasprotno mnogi niso pripravljeni sprejeli novih inlorprctacfj, ker smatrajo, da so te pisane ped pritiskom novih političnih elit. V lakih primeriti je edina rešitev objava dokumentov Serija arhivskega druSiva Slovenije Vin zalo nima samo klasičnega znanstvenega poslanstva, ampak tudi civilizacijskega, saj ljudem omogoča osehni neposrednejši vpogled v zgodovinsko dogajanje Zdi se, daje objava zgodovinskih dokumentov ena izmed poli za odpravo tragične idejne razpolevljenosti naše družbe, ki se m pripravljena boočiti s svojo prclcklosljo. Tiskanje zgodovinski!] virov pa samo na schi ni zadostno. Treba j ni jc približati bralccn), jih z. njimi seznanili, iiu pri pravili k branju in pollej bo v naši družbi veliko manj nesporazumov. Knjiga Partizanski zdravniki in pravniki med stroko in politiko jc lahko inrugi.n korak v tej smeri.
Zadnje tri stavke se mi jc zdelo posebno vredno pcjdarili, ker dogajanje okoli dr Franje in dr, Vol-ejaka v slovenskem zgodovinopisju ni neznano. Obravnaval ga jc že pokojni prot'. Mikuž. O nični so piiah ludi drugi, ;c posehnoje privlačilo kolega Sama Bevka iz Idrije. Prav iz Mikuževih stavkov je in op oče razbrali, kako velik odmev jc našlo nc le med zgo-do inarji, ampak skoraj med vsemi tistim!, k. se imeli priložjicsl in voljo, da pogledajo v /akuliijc partizanskega gibanja. Spominjam sc enega izmed kongre sov društva m zgodovino medicine, veterine m firma-cije, kakšna nelagodncsl jc obstajala med delom ude ■ Icžcncev, Članov sekcije za NOB, ko so obravnavali nekatera vprašanja partizanske sanitetc. Marsikaj mi lakral ni bilo jasnega in šele ob branju le knugc sem si lahko pojasnil neke takratne besede in napetosti med ljudmi. Kolikor veni, kompletno ozadje vsega zapltla okoli dr, Frnnjc mnogim zaradi nedostopnosti doku jnentov ni bilo jasno, scd^i je zgodovinska tančica snela.
Delo inng, Mntejc Jcraj in mag Jelke Mclik oteega skupino provenienčno povezanih dokumcnlov, ki nam ot!slikavajo življenje in delo v znani paru zanski bolnišnici Pranja v lelu 1944. Njena upravnica dr. Franja Boje in njen predpostavljeni zdravnik sani letn referent dr. Viklor Volčjak sla bila s sirarn
nekaterih bolnikov in dela osebja bolnišnice osumljena nevestnega dela s pacienti. V ozadju pa ni bila sanilcla, ampak poleg obiiainih psihičnih lr;vm bolnikov- predvsem želja po privilegijih mlade politične in vojaške oligarb jc, ki ni bila več sposobna živeti v okvirih, ki jib jc določala drugim. Ker so bile med tožniki ludi r.ekaicrc izrazile politične osebnosti in ludi njihovi obremenilni argumenti, kot listi o odstranitvi so/jelske zastave, so bili icmu primerni c /.aplel /Jčel dobiva ' nevarno in grozeče politično ozadje. Ptoti obema ic biia sprožena obširna pleskava. ki je hila po intervenciji najvišjih medicinskih in ,-odnih organov kol neutemeljena ustavljena. Usodnih posledic za oba prizadela hI hilo, osial pa jc več kol le slab prokus. Nimamo prostora, da bi sc spuščali v pod'obn,)sti. Povem naj le, da so kiparja, ki je portretiral dr. Volejaka še v začetku osemdesetih let zasliševali uslužhenci sekretariata za notranje zadeve, kaj mu jc nekdanji partizanski zdravnik povedal o svojem življenju.
Kol je bilo že omenjeno, so objavljeni dokumenti vsebinska celota, ki sc je obranila iz vojnih časov Sestavljeni sc iz. d^cb sklopov, Prvi sc nanaša na organizacijo in načela vojaškega oziroma partizanskega tožilstva. Brali jih je potrebno silno natančno in z velikim premislekom, ker jc njihovo bistvo v navidez nepomembnih podrobnostih, ki kažejo na nov družbeni in polilieni sistem, ki sc jc pripravljal v DCtierjih hoja proti okupatorju. Lahko jih razumemo kol argument v polemiki, ali jc revolucija bila aii nc, ne dovoljujejo pa sklepr.nja, kdo vse jc za lo vedel in kdo je zanjo odgovoren. Iz zasliševanj dr. Franje in dnigih zasliiancev zvemo šicvilnc podrnhnosli iz vsakdanjega življenja v partizanskih bolmšnicah, hkrati pa se nam odstirajo ludi načini razmišljanja takratnih ljudi. Prav v tem pogledu so ti dokumemi enkratni, saj lahko opazujemo pri njih prelom s preteklostjo, hkrati pa iskanje novega, ki pa je bilo šc zelo neoprijemljivo. Slednje lepo ilustrira način del.", zašli sevalcev, njihove sodbe o ljudeh in dogodkih. Ko jih preberemo do konca, pravzaprav nc vemo kdo jc najbolj tragična oseba v nji h: dr. Volčjak, dr. Franja ali cclo z.aslišcvalec dr. Božo Kohe, ki jc kasneje svojo globoko vero v nov svet plačal kol />tcv in-lormbirojcvskib obračunov Tragedija vsakega izn.cd njih jc tolikšna, da ostaja elo/ek bi cz bc^cd. Prav zaradi njih se ini dozdeva opravičena zahteva, kako ic ircba preteklo dogajanje na Slovenskem na novr opisali Tega ne mislim loliko v ideološkem smislu, če smem uporabiti la ne najboljši izraz, ampak v mc-lodološkcm pogledu. Pisati jc Ireha z vidika človeka in njegove usode. Le '.ako bo mogoče zmanjšali upiaviecno k.itiko listih, k nravi jo, da ni običajno vprašljiva tisto, kar zgodovinarji pišejo, ampak tisto, česar nc napišejo.
Poleg prikaza človeških u*od ima objavljena dokumentacija šc drugo pomembno odliko. Zelo jasno nam namreč kaiic zamelke delovanja civilnih oblasti nove države. Politika bo rad vsem, nad moralo nad
182
Occnc i r. por»d I a_oj_,u b 11 kacijah in sz /.slava 11
Ali HI VI XIX vm
znanjem, nid pravom Nerazumevanji; lega principa nove obLasti jc zdravnika in pravnika vklcsUla v primež stroke in polidke. Lc človek s prepričanjem v svoj prav, z zvestobo sebi in poklicni etiki jc z. nemalo sreč: to lahko preživel. Dr. Pranja .;c je rešila, dr Volčjak, ki jc imel ogromne zasluge za partizansko zdravstvo, vendar ni nikoli užival zaupanja političnega vodstva, in vojak revolucije, pravnik dr, Božo Kchc sta bila neusmiljene zlomljena. Kljub vojnim časom je ptstopek proti obema osumljenima zdrav ni koma izrazito mirnodoben. Čeprav sta oba parti zana, vojaka, ga vodi civilna oseha in na način, ki jc značilen zs mirnodobne življenje Politika, taksna ali drugačna, je hMa v delovanju nekaterih že '.akral nad stroko in proklarr.iram rii cilji vojskovanji. Slednje jc, po meni znani tovrstni literar.un velika posebnost, ki poirjuje znane specifičnosti slovenskega partizanskega gihanja. Lahko zapišemo, da se nam najavljajc v?*; znane dileme in problemi po"ojne slovenske družbe Na tem mestu je treba poudarili, da izbor dokumentov ni icndcnciozcn, avioriei tudi v nujnib komentarjih v nobenem p.imeru ne vsiljujeta lastnih slali*č ali eelo vrednostnih ocen, ampak s citati likratnib doku mentov dopolnjujeta zgodovinsko resnico. Želja po objektivnosti in poštenosti je nad običajno človeško in strokovno ambicijo: določene pojave povsem določno opredeliti in oceniti
Objave dokumentov imajo običajno predvsem znanstvene vrednost za 7.g sdo dinarje. V konkretnem primeru pa imamo opraviti z vsebine ki br, privlačila ïe številne druge poklice, zlasti zdravnike in pravnike, Za ohc vrsti ljudi so namreč v njih .številne podrobnosti, ki jih bodo 5c kako pritegnile. Zlasti pred pravnike poslavlja buda vprašanja. Poglavitni akterji zapletov z dr. Pranje namreč niso bili preprosti, ampak akademsko izohraženi li'idje in ne ravno najnižje politične in vojaške osehnosti. Najgnusncjšo lastno podobe v knjigi pa lahko ugledajo nizkotni, nemoralni politikami, kakršnih danes mrgoli, tudi v arh-vib in inštitutih Nič jim ni svetega Ne življenje, ne delo, da o najbolj ^snovni morali niti ne govorimc. Beograjčan Branko Karapandja Matjažek jc na -Slovenskem našel številne posnemovalce in očitno pustil Številne potomstvo. Poleg tega obrani dokiimcnli dajejo obilo gradiva za razmijlek :udi čiste "navadnim' bnlcem. Knjiga, ki jo imamo pred seboj, nedvomno kvalitetno nadaljuje dosedanje objave virov. Ob resnično vclikin nnporih slovenskih zgodovinarjev in arhivistov Se po-sehno, ki jih izkazujejo dor.edanjc objave zgodovinskih dokumentov ter javne diskrisijc o naši preteklosti, sc človek sprašuje, ali Slovenci več ne berejo, ali na se ne znajc peslušali, .saj argument onega dialoga nt. Skoraj popolnoma enake, diskusija namreč poteka okoli vcnclskcga vprašanja kot NOB.
O načinu objavljanja virov med slovenskimi zgodovinarji in (isiir>i, ki sc z, njimi ukvarjajo, še ni poenotenih stališč. Nekateri so mnenja, da jib morajo spremljati obiirn: in detajlne študije, dmgi, takega mnenja je bd pokojni akademik prof dr Sergij Vilfan,
pa se zagovarjali le najnujnejše opombe in pojasnila, sicer pa naj bi šele objava sprožila študijo- Zdi sc mi, da jc zadnji predlog ne le modrejši, ampak predvsem logičncjŠi. Na tem stališču sta stali tcich Mateja Jcraj in Jelka M:lik Mogoče bi bile nekatere opombe nekoliko obširnejše in navedena Se kakSna nzprava, vendar s tem zahajamo že na področje oku;a in kritike po vsej sili. Nič ni popolnega. Nadvse razveseljiv pa e odmev med bralci, zlasti nekdaniimi navadnimi partizani Itov pretresel me jc eden izmed njih, ki jc bil v njihovih vrstah od leia 1942.: "Vi ne veste, kaj .so vse z nami delali! Zelo sem vesel knjige. Lc še več laki.it Potlej bi bilo manj prepirov med Slovenci. Zakaj nihče med slovenskimi zgodovinar» ne napiše poiStcnc knjige o vlogi in po sled hali delovanja Titovih oficirjev' med Slovenci?" Zadnje /pia.šanje silno muči tudi podpisanega.
Stane Grando
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka