v Največji slovenski tednik v Združenih državah Uhaja vsako »rado. ■ NASLOV uredništva in uprav-niiva: 1951 W. 22nd Plača Chicago, 111. j The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued werj Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Placa Chicago, I1L r Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 43. Štev. 43. POZOR ČITATELJI. Poročali smo že, da stopi v veljavo dne 2. novembra U 1. nova poštna odredba glede zvišanja poštnine. Od tega dne dalje morate prilepljati na navadna pisma namesto dosedanjih 2c znamk, znamke za tri (3) cente; torej za 1 cent več. Poštnina za dopisnice (karte) in razglednice pa znaša (dva) 2c, torej tudi za lc več. Poštnina za lokalna pisma in (dopisnice ostane še pri starem, ali z drugimi besedami, če piše kdo iz Clevelanda, Chicaga, ali sploh iz kakega drugega poštnega kraja kaki osebi v ravno isto mesto ali kraj, tedaj zadostuje za navadno pismo 2c poštnine, za dopisnico pa lc. Če gre pa pismo od ene pošte do druge, se mora upoštevati povišano poštnino. Znamke za to se lahko rabi poljudne,da le znašajo vrednost 2 ozir. 3 centov. Kdor se ne bo ravnal po 2. novembru dalje po tem poštnem predpisu, mu bo bo poštna oblast pismo enostavno vrnila. Ne pozabite torej te važne poštne odredbe! Lokalne vesti. m Chicago, 111., 31. oktobra (October) 1917. Leto III. Volume ID. Sveti misijon v slov. cerkvi sv. Štefana. Prav vesel sem, da morem ob dvanajstletnici svojega življenja med katoliškimi Slovenci v Chicagi poročati o najbolj srečnih in blaženih dneh, ki sem jih preživel s svojimi farani v tednu od 21. do 28. oktobra, ob času svetega misi-jona, ki ga je z velikanskim uspehom vodil v svoji apostolski gorečnosti neprekosljivi Pater Kazimir Za krajše k iz New York-a. Bili so res srečni in blaženi dnevi, ki bodo ostali nam vsem v nepozabnem spominu. Nikdar — ob nobeni priliki — se še ni zbralo skupaj toliko slovenskega naroda v Cnieagu, kakor te dni. Prišli so v tmmah možje in žene, fantje in de'leta in nedolžni otroci poslušat besedo božjo, očistit svojo vest v zakramentu svete pokore, nasitit svojo dušo z angeljskim kruhom svetega obhajila in poljubit sveto razpelo z živo vero v Kristusa — Križanega in s prisego, da ostanemo Njemu zvesti do smrti ... Če je prav — žalibog — Chicago znano gnezdo slovenskih brezvercev in odpadnikov, vendar smo posebno te dni videli, da so Slovenci v Chicagi v večini ostali zvesti sveti katoliški veri. Kdor sodi Slovence v Chicagu samo po hudobnih 4'socialističnih" ali "svobodomiselnih" listih, ta nas ne pozna. Kdor bi hotel vedeti, kaj in kakšni so Slovenci v Chicagu, ta bi moral biti med nami za časa svetega misijona in bi se prepričal lahko na svoje oči, da jedro Slovenske naselbine v Chicagi je fara svetega Štefana. V tem tednu je bilo obhajanih nekaj nad 1600 (šestnajst sto) naših ljudij. Prva sveta maša je bila ob 5. uri in vsak dan je bilo ob ti rani uri 150 do 200 ljudij, zadnja dva dni pa jih je bilo ob 5. uri zjutraj do^OO. Pri drugi Rveti maši ob 8. uri je bila pa cerkev polna kakor ob nedeljah. Ob večerih je bila pa cerkev zmerom premajhna. Večer za večerom — vedno ,večja udeležba. Gospod misijonar se je sam pohvalno izrazil, da ga je veselilo pridigovati, ko je videl, da so prihajali v vedno obilnejšem številu in so ga vsi pazno in napeto poslušali. Saj je pa res govoril kot oče — misijonar: kot oče je govoril očetom in materam, kot oče je govoril možem in ženam, kot oče je govoril fantom in dekletom, kot oče je govoril nedolžnim slovenskim otrokom — in ker je govoril, rf bilo slepenje ljudstva, ni bilo ponenmnevanje ljudstva m bil humbug — ampak je bila beseda božja. Priča zato je bila mnogoštevilna udeležba vernikov, priče za to so mnoge stare, a sedaj začel j ene rane izpovedancev, priče za to so vsa, pobožno sprejeta sveta obhajila, priče za to so javno v cerkvi kvišku dvignjene roke mož in žena, prisegajoč ljubezen in zvestobo Jezusu, priče za to so nedolžni dečki in deklice, ki so klečali in molili pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom in pred podobo Matere Božje, priče za to so solze, ki so se temu ali onemu med pobožnostjo utrnile iz očesa, kakor bi glasno govorile: Res je, taki smo, a zanaprej hočemo biti drugačni, boljši . . . Kot viden uspeh svetega misijona boste ostali dve bratovščini: moška za može in fante, bratovčina Svetega Imena, ženska: Bratovščina krščanskih mater združena z bratovščino Presvctega Srca Jezusovega. V obe bratovščini so se zapisali sko-ro vsi moški in ženske, ki so se udeleževali pobožnostij svetega misijona in upamo, da bodo vsi in vse držali svojo obljubo. Suj je lahko vsak spoznal iz dokazovanja in življenskih izkušenj č. g. misijonarja, da vsak pošten Slovenec in poštena Slovenka v Ameriki mora imeti tri prijatelje: Katoliškega duhovnika, katoliško društvo in katoliški časopis. Kdor zaraetava te tri prijatelje, ta je izgubljen. To uči zgodovina naših posameznih rojakov, to uči zgodovina celega slovenskega naroda v Ameriki. Prvi narodni slovenski dom v vsaki slovenski naselbini je cerkev. Pri tej cerkvi in okrog te cerkve naj se postavi drugi narodni slovenski dom: šola. Cerkev, šola — in cerkvene in šolske dvorane so prostor za pošteno izobrazbo in lep napredek našega naroda, ne pa šnopsarske oštarije v finančno polomljenem, po brezverskem rdečkarstvu smrdečem — takozvanem Sloven skem Domu . . . Gospod misijonar jc nas, zavedne katoliške Slovence v Chicagi, pohvalil,.da se nismo dali zapeljati; spoznal je pač lahko, da mi se ne damo, ker se dobro poznamo . . . Edino, kar mi od naših rojakov-nasprotnikov zahtevamo, je, da mi ne samo hočemo imeti svobodo vere, ampak tndi zahtevamo svobodo vere in sicer v imenu postav naše države, a te svobode nam ne privoščijo ravno oni, ki to takozvano svobodo prodajajo ... — V prijetno dolžnost si štejem, da se najprisrčnejše za hvalim svojim duhovnim častitim gospodom sobratom na njihovem sodelovanju pri sv. misijonu: Marko Pakiž, Milwaukee; Frank Šal oven, La Salle, 111.; Frank Podgoršek, Whiting, Ind.; Jakob Čer-ne, Sheboygan, Wis.; Pater Luka Teržič, Gary, Ind.; Pater Ambrož Sirca in č. g. Alojzij Krašovec-u iz So. Chicago. Veže me tudi dolžnost lepo se zahvaliti vsem gospodičnam in gospem, ki so te dni v naši cerkveni dvorani pomagale pri prodaji misijonskih spominkov in sicer: gdč. Mary Merlak, Mary Cernoff, Jennie Slabe; Mrs. Mary Maraš in Mrs. Cecilija Peary. Ne morem pa zaključiti teh vrst da bi pohvalno ne omenil naših bratov ogrskih Slovencev, ki minule dni pustili svoje delo ter redno prihajali v obilnem številu k misijonskim pobožnostim in nam tudi z denarnimi prispevki veliko pripomogli, da smo okrasili našo cerkev. Rev. A. Sojar, župnik Zakrament sv. birme se bo delil, kakor oznanjeno prih. ne deljo, dne 4. novembra po 8. sv maši. Zadnji poduk za birmance in birmanke bo v četrtek popol dne ob 4ih in ob 7ih zvečer v cerk veni dvorani. — Jutri, v četrtek, dne 1. novembra bomo obhajali zapovedan praznik Vseh svetnikov, dožnost vsakega praktičnega katoličana je, da se vdeleži ta praznik sv. maše. V naši cerkvi se bo brala jutri prva sv. maša ob 5:30 zjutraj ; druga pa ob 8ih. Temu prazniku sledi v petek, dne 2; novembra najbolj ganljivi spominski dan tekom leta, sovražnik Vseh vernih duš, ali dan spomina mrtvih. Ta dan lahko bere vsak katoliški duhovnik po novi odredbi sv. očeta tri sv. maše. V naši slovenski cerkvi bo na Vernih duš dan prva sv. maša ob 5:30, druga ob 8ih in tretja ob pol 9. Zvečer ob pol 8. uri se bo vrši« a pobožnost žalostnega dela sv. rožnega venca s kratko primerno pridigo. Dolžnost naša je, da se na ta dan spominjamo v molitvi naših pokojnih starišev, bratov, sesteT, bližnjih sorodnikov in umrlih prijateljev. Naša bratska dolž- duš. Zaeno se pa tudi ta dan spo- teden zastavkali zaradi zavlačitve minjajmo prelepega klica naš*. njjh zahtev po administraciji — ga slovenskega pesniku: Memen- \)0 jme]0 koristi vsled povišanja to mori! — Spominjaj se smrti, eene pri prihodnji polmesečni ter dolžnost življenja našega jo piaft dne 1. novembra. 17. New York, N. Y., 29. oktobra. Danes se je otvorilo tukaj tridnevno zborovanje. Lige podanikov malih narodnosti, ki zastopa ljudstvo kakih 20 provinc in odvisnosti. Namen te lige je ustanoviti stalen kongres in si zasigura-ti na svoječasni mednarodni mirovni konferenci po vojni zastopstvo. Danes bo govoril predsednik te lige Dr. Friderick C. Ilowe, na-selniški komisar o pomenu in načelih te organizacije, William J. Hull, profesor zgodovine na ♦•Swarthmore višji šoli bo pa govoril o malih narodih. Mesto Chicago molilo za zmago. Washington, D. C., 29. okt. — Danes jc vlada posodila Angliji nadaljnih $25,000,000, tako da zna-svrhk) sta nakupila vel; košaric ! ga skUpno dosedanje posojilo tej grozdja in uredila vse potrebno j državi en bilijon 400 milijonov za prešanje. Za to delo sta si pa! dolarjev; skupno posojilo zavezni-izbrala "kot najbolj prikladen? j jrihodnjič zopet kaj več. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Habich. Zast. dr. sv. P. in P. štev. 91. bi.--Kako se je vse veselilo prihodnje nedelje, dneva sv. birme. Radoyali so se naprej že fa-rani, otroci, najbolj pa še pok. župnik Hribar. V tej radosti in v teh nadah se je peljal pok. župnik označeni dan še enkrat proti Euc-lidu, v neko slovensko naselbino, kake 3 četrt ure hoda proti iztoku, da zadnjč pred sv. birmo pripravi mladino za ta sv. zakrament. Peljal se je tjakaj s svojo sestro, da se bo vesel vrnil nazaj in uredil še druge priprave za veliko delo sv. birme. Žal pa, da je bila pok. župniku Hribarju na tej hodnjost, pač pa le v življenje tega sveta. To niso nobene uganke; pač pa je delo in določba enega Gospoda, katerega dela naj ne presojamo tja v en dan. — Ču-vajmo se torej, — to so klici, o-pon\ini in svarila, ako jih hočemo lc pravilno razumeti. Ta svarila nas učijo, koliko velja naše življenje, da je dolgost istega kratka in koliko časa da imamo za ureditev nuših stvari glede priprave na večnost. Mogoče si bo marsikdo^ vzel k srcu tale nauk, da vse tako hitro, hitro mine, in s tem da se iz- poti usoda odločena. Prehitela ga ognemo smrti v mladosti, ničesar • 1 * _ . _____? y - 1_ ____— __«>4 m a /\V\i %-v» Air/\ i n »vi /\ ni if/vl i r» je nagla in nepričakovana smrt. Kakor blisk je vzela smrt dvoje u-papolnih mladih življenj, č. g. župnika in njegovo sestro, ki sta ne pridobimo, ako nismo živeli z namenom, da bi prav živeli. Bolje bi bilo, da bi se smrt oglasila v kateremkoli času, ko bi bili v mi- delovala oba za blagor in zveli- losti božji, kakor pa naobrat no.— čanje nedolžne mladine ter fara-nov. Naj omenim, da je bil pok. Rev. Hribar župnik ,na gorioznačeni fari 4 leta in 25 dni. Ko je nastopil težavno službo, je našel 16 tisoč dolarjev dolga. Deloval jc pa tako prijazno in marljivo s fara-ni, da je sedaj domalega ves cerkveni dolg poplačan; postavljena je mala lična farna šola in ta fa Cenjeni čitatelj pa naj pri tem dopisnika ne obsoja. To so le misli duše, ki se oglašajo v človeškem srcu.----Resnica je, da je naše življenje zelo, ali tako kratko in zelo nezanesljivo, dasiravno .ga znamo take visoko ceniti in stavimo toliko na sebe. Ozrimo se torej večkrat na te naše mlade žrtve in čitajmo v duhu z zlatimi črkami izdelan nagrobni napis: ra je splošno zedinjena ter zelo Blagor jima, ki tukaj počivata; složna. i žrtve, mlade žrtve za vero in do- Pokojni g. župnik je bil vedno bra dela, dela za Boga. — Rev. Pa- trezen in previden gospodar; za vsako, tudi najmanjšo stvar se je rajši poprej posvetoval z drugimi,j luč. kakor pa da bi sam kaj -odločil. Zato pa je skupno delovanje fara-nov rodilo tako uspešen sad napredka. vel Hribar, župnik in njegova sestra Ana. — Naj jima sveti večna A Grdina. Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik: — Ako še niste dobili kakega drugega dopisa iz naše naselbine o naslednji stvari, vas prosim, da priobčite mojega, kajti zadnji čas sem vam privoščil malo več počitka glede mojih dopisov; sedaj sem pa zopet tukaj. Le žali Bog da imam prežalostno novico, katera mora iti med svet, da zopet naznani slovenskemu občinstvu, kaj nepričdkovanega smo te dni doživeli tukaj. Skoraj premilo bi bilo to novico bolj podrobno opisovati, ker mora vsakomur srce topiti. — Pa, kar se je pripetilo in kar je minulo, se ne da več popraviti in ta novica pretrese vsakega človeka, ki jo premišljuje. Ko se je v četrtek popoldne dne 18. okt. nepričakovano in nagloma raznesla strašna novica, da je vlak zadel v mali avtomobil, na katerem sta se peljala č. g. Pavel Hribar, župnik slovenske cerkve Marije Vnebovzete v Cleveland (Col-linwood) Ohio in njegova sestra Ana, je bilo ljudstvo vse presenečeno, vse pobito, polno začudenja in sočutja do ubogih žrtev, ki sta na tako tragičen način umrli na onem nesrečnem mestu (železniškem križišču), kjer jc pred njima zadela taka isoda že 42 drugih žrtev, da so bile ubite in po^ vožene od vlaka. Ta nenadna novica je prišla tako nepričakovano in ljudstvu tako neljubo, da je pritirala solze iz očes marsikaterega trdosrčneža in zakaj ?--Zato, ker je bil ponesrečeni Rev. Pavel Hribar, dasiravno še mlad, zelo priljubljen, delaven in kot skrbeč oče med s\jiiiii farani. Postal je žrtev svojega stanovskega poklica; dal je življenje zanje, ozir. v svoji služ- Kansas City, Kans. Človek na svetu malo časa živi; Za njim pa ni zaostajala tudi kakor cvetlica raste, cvete in se njegova 18. letna sestra Ana; dru-! posuši in beži kakor senca. — Te ga žrtev za faro. Prišla je semkaj besede so se zopet izpolnile nad v Ameriko pred 3 leti in je vedno prerano umrlim članom našega pomagala v šoli pri učenju, ali v društva Jurijem Staudoharjem, cerkvi pri petju in orglanju. Bi- kateri je umrl grozne smrti tam v j la je kakor roža; prav posebno in daljnem michiganskem rudniku v in vedno vesela; priljubljena pri pondeljek dne 15. oktobra ob pol otrocih, da tako ne more biti ni- petih popoldne, kakor nam je spo-hče bolje priljubljen. , ročal brzojav. Umrl je in ni ga In če opazujemo tragičen slu- več — žalostna mu majka! — čaj smrti te dvojice, brata in se-! Pokojni Jurij Staudohar je bil stre; ki se je pripetil samo 3 dni rojen v vasi Gornja Podgora v pred dnevom velike cerkvene sla- poljanski dolini pri Kolpi in je \ nosti, na katero sta se oba s ta-j bil sedaj 22 let star. kim veseljem pripravljala, potem j V Ameriko je prišel ravno pred se uas mora lotiti nekaka osupnje-i vojsko, in je z menoj vred stano-nost, da se nehote vprašamo: Kaj I val tu v Kansas City dve in pol in čemu se je moralo to pripeti- leti. Bil je visok okolu šest čev- ti?--Sto in sto vprašanj se ljev, močan in rudečeličen in vse nam stavi pred oči; radi bi dobi- lepe lastnosti so se zrcalile na li pravi vzrok; pa ga ne moremo njem, tako da ga je imel vsak tu- pravilno rešiti in razvozljati.--kajšnji Slovenec rad. Imel je tu v Nekateri pravijo: "Čemu je imel klavnici lepo delo in dobro plačo pok. župnik avtomobil?" — Jaz!na varnem, ali vseeno ga je želja sem prepričan in vem, da ga je i-'zmiraj vlekla stran od tod za še mel vsled velike potrebe radi o- boljšo plačo in srečo, bilnih poslov v njegovi preobšir- In tako se je lanskega poletja ni fari, ki se razširja in obsega podal v Ironwood Mich, in je tam več milj naokoli. Farani so raz-j dobil delo v globokem rudniku, treseni v takih krajih, kamor po- Trda, odkar je zapustil Kansas Ci-cestna kara ne vozi; to vem iz ty, Kans., ni imel sreče: skušnje, ker je še popreje večkrat To spomlad ga je dvakrat po-pokojni gospod ponoči mene ki i- bii0 v jami. ves preplašen je pričal, da sem ga kam peljal, če se sel nazaj tu v Kansas City. Ko sem je kam zelo mudilo, da obišče bol-j zagiedal, zdel se mi je kakor nika in ga pripravi na smrt. To jej jagnje, katero je ravno kar uteklo bil torej glavni in pravi vzrok, da orju jzpoci krempljev; in tudi tu si je pok. župnik Hribar nabavil ga ni zapus1ii p]ahi pogled; naj-šele pred kratkim majhen Fordov brž je slutii bližajočo se mu smrt. avtomobil, da bi lažje obiskal svoje farane. Njegova župnija je tudi razdeljena čez most na dve strani, kamor je težko dospeti peš. Meni se zdi, da je imel pok. gospod Hribar precej težko hojo in po mojem prepričanju je bil avtomobil za njega edino potrebno sredstvo, ki bi mu veliko olajšalo njegove obiske in dolžnosti. Nekateri se zopet spodtikajo re-No če ubije tudi drugega — KOC — in prištevajo to nesrečo za kazen pijanosti. Povedal sem pa že, da je bil pok. g. Hribar vedno trezen; torej je taka sodba povsem krivična in neopravičena; tako nam torej nikakor ni potreba soditi. Mi pa po sv. veri vemo, da vse kar se zgodi, se mora tako zgoditi in da se brez božje volje nič ne zgodi. Torej se ne smemo temu preveč čuditi. Gospod Bog deli plačilo in kazen. Mi tega ne moremo zadostno razločiti, ker sodimo po človeško. Jaz le trdim, da smrt teh dveh žrtev — tako lahko in tako kratkq — na potu izvrševanja bogoljubnih del, mora biti srečna in če se nam dozdeva še tako strašna ter grozna. Pri tem odločuje je večnost le dobrtf dela človeka, ne pa smrt. Mnogokrat sem slišal verne in pobožne ljudi, da pošlje večkrat Bog človeku smrt, kadar je najbolj v milosti božji. In poleg tega si še lahko razlagamo, da je smrt plačilo in veselje za one, ki prav živijo, ter verujejo v večno življenje; je pa smrt tudi strah in kazen za dotičnika, ki umre nepripravljen, ter ne veruje v pri- Vendar je zopet tu dobil prejšnje delo in ostal bi tukaj, ko bi strastno ne ljubil tam v Michiganu mlado prelestno Italijanko od katere je imel vse polno slik. — Oj ljubav! Močnejša si kot britka smrt: Tako je tudi pokojni sledil ljubezni; zapustil je zopet naše varno mesto ter šel nazaj v Iron-wood, Mich., zopet v jamo. In pregovor pravi: "Do tretjega pota rado teče;" in to se je nad njim spolnilo; tretjikrat ga je ubilo ravno, ko se je mislil ženiti. — Pokojni ima tu v Kansas City Kans. tri brate in ti so ga dali sem prepeljati, in dne 21. okt. je bil pokopan. Naše društvo sv. Petra in Pavla štev. 38 K. S. K. J. katerega je bil dober član, ga je slovesno spremilo k zadnjemu počitku, in naš dobri gosp. župnik je i-mel v srce segajoči nagrobni govor. — Danes mejii, jutri tebi!" Marsikatero oko je bilo mokro.. Na koru pa so peli znano žalostin-ko "Nad zvezdami." Pokojni ima tudi v stari domovini še živega ostarelega očeta in mater, katerim je zapustil zavarovalnino $1000.00 katera bosta o sinovi smrti morda šele po vojski izvedela. Dragi nam Jurij spavaj, sladko spavaj v daljni tuji zemlji, — bodi ti lahka tuja žemljica! Peter Majerle, predsednik. (Nadaljevanje dopisov na 5.strani CENJ. ČLANI IN ČLANICE TER ČITATELJ!! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu! GEDfiSIlXJ KI B. K« — 31 OKTOBRA 1917. Bodi svoje »reče kovač! Naoki za vsakdaife živl|eBje. Spisal lev. Jirij Truk. (Nadaljevanje.) Naj bi si pač vsak človek dobro premislil, h kateremu delu je poklican, posebno dandanes, ko se toliko ljudi čuti nezadovoljne v svojem stanu. In kako bi tudi mogel biti zadovoljen, kogar jc Bog odredil za delo na kmetih, a on gre proti volji božji v mesto, v tovarno! Koliko je deklic, katerim je skoraj gotovo odredil Bog, da bi bile skrbne kmetice, a do-pade jim mestni blišč, zapustijo hišo svojih starišev in se potopijo v mestnem vzduhu. To delo ni jim bilo prisojeno in zato jih je umorilo. Hočeš, da ti postane delo res vir sreče in blagostanja, potem si izvoli stan, h kateremu čutiš poklic, in v tem stanu deluj z vso vnemo. Pred vsem pa pri delu ne smeš zabiti Boga. I)a je dandanes mnogim ljudem delo tako zoprno, ter gledajo le na to, da bi se ga koli-korinogoče iznebili, od kod ta pri kazen? Kako nesrečne se čutijo premnogi. Preveč jim je dela, premalo plačila. Kes, da jih mnogo stiska železna roka brezsrčne«* i kapitala, a gotovo je pa tudi, da je i najmanjši opravek težaven, ako ni storjen v oziru na Boga. Delavcem so vzeli Boga in vero, in zato jim tudi najboljša plača ne more odstraniti prokletstva, katero je delu prizadel greh. Da prinese delo, storjeno v najboljšem namenu, razen časnega blagoslova pravičnim še večno plačilo, to nas uči vera. Naše geslo mora biti: "Moli in delaj, delaj in moli," ali: "Roke pri delu, srce pri Bogu!" — "Prazno je delo brez sreče iz nebes." M .Kastelec poje: Tjakaj gori se ozrimo, Kjer svetov ne zmer' oko; Jarma žulje pretrpimo, Tam verige se razspo. Tako delo prinese tudi blagostanje in srečo ter stori človeka zadovoljnega srca, in to je več vredno kakor zlato in denar. Zmerno delo stori človeka tudi zdravega in čilega. "Najpridnejši delavci nam dajo najmanj zaslužka," je rekel nek izkušen zdravnik. Omenimo samo, da je lenoba začetek vseh hudobij; teh se obvaruje lahko, kdor pridno izvršuje svoja opravila. Tako vztrajno delo mora človeka privesti tudi do premoženja in blagostanja. Buče-la dela jako pridno ob poletju —-po zimi pa po?iva dobro preskrbljena v svojem panju, ničesar ji ne manjka. Tako oskrbi si tudi priden delavec mirno prihodu jos . "Delavec je vreden svojega plačila." "Lena roka dela uboštvo, roka pridnih pa pripravlja bogastvo." (Preg. 10, 1.) Ne straši se znoja, ne straš ise boja, Saj moško dejanje krepčuje moža, A pokoj mu zdrave moči pokonča. Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! Ubogega Rimljana, ki si je po vztrajni delavnosti pridelal precejšnje premoženje, postavijo pred senat (starejšinstvo) ter ga tožijo zaradi copernije. A prinesel je svoje orodje pred sodnijo in rekel: "Glejte, to je moja coprni-ja. Mojega potu pa vam ne morem več pokazati!" — Nek mož pravi: "Najboljše izpričevalo je dlan, polna žuljev'" Kako resnično pravi v tem oziru naš Slomšek: "Boljšega stana si zastonj želi, kdor doma za pečjo leži in dolg čas po laktu ali komolcu prodaja." Vsak naj bi si prizadeval posebno v mladosti privaditi se delu, ki pa bo pozneje redilo. Že stari modrijan Pitagora nasvetuje svojim učencem, da bi jih storil čed-nostne in srečne: "Vsak naj si iz voli častivreden poklic in naj iz-prva ne gleda na to, aH je lahek ali težaven, navada ga bo naredila lahkega." Koliko je ljudi, ki živijo v en dan, ne da bi pomislili na prihodnost. V mladosti so lenarili, v moških letih delali le za silo, v starosti jih čaka pomanjkanje. Naj bi to prepričanje prešinilo siariše in otroke! Stariši naj priskrbijo otrokom dela, ob katerem bodo mogli sebe in svoje preživeti, otroci naj bi pa spoznali potrebo uka in dela, da bi se že v mladih letih privadili pravemu rednemu življenju. Koliko bi izostalo bede in nesreče, če bi se ^si in povsod ravnali po teh načelih! Mladenič naj se nauči dela svojega stanu; če si je izvolil rokodelski stan, naj se ga drži z vso vnemo, naj si izpopolnuje svoje spretnosti in znanje, in delo ga bc pošteno redilo. "Rokodelstvo ima zlata tla," to velja še dandanes. Slomšek nam veli: "Kdor se pridnega dela izuči, lahko si slamo v seno izpremeni!" V mestu Genf je umrl 1. 1892 Andrej Valin, priprost krojač. Njegov pogreb je bil veličasten, pokopali so ga na državne stroške, in neštevilna množica je sla za krsto. Zakaj? Ta priprosti krojač si je s poštenim delom svojih rok in z božjim blagoslovom pridelal 800.000 frankov in zapustil vse premoženje svojim delavcem, poslom in mestu za uboge. Nek kamnosek je pisal l.«1885 svojemu prijatelju, ki mu je tožil, da se mu slabo godi: "Navada je, da se toži o delavskom in rokodelskem stanu; gotovo je, da izjemno nekateri "trpijo, ali le izjemno. Največ bede v teh stanovih pride o dtod, ker se niso kaj poštenega naučili in šušmarijo pri svojem delu, ali pa, če so spretni v svojem poklicu, ne mislijo na prihodnost." Res je tako. Posebno skrb za prihodnost je mnogim nepoznana reč. Kolikor pridela, toliko zapravi, na starost in bolezen ne misli, in če pride — trpi! — Angleškim delavcem, ki so mnogo pričakovali od novih "postav za reveže", kliče T. Carlyle: "Ne zanašaj se na ta trst, kateri te more le raniti. Ni li tvoja živala desnica z vso spretnostjo in pridnostjo, ki spi v njej, namenjena biti žezlo našega planeta? Kdor more delati, je kralj po božji milosti čez. kako reč, on je v zvezi z naravo, je mojster v kaki reči ali v več rečeh, in je toliko duhoven in kralj čez naravo. Kdor hoče delati, je upornik, če nosi tudi škrlat, on je vendar le rojen suženj vseh reči. Spoštujte torej svojo lastno spretnost, svojo lastno moč in vedite, da vaše človeške pravice nikakor niso odvisne od starih postav za ubožce." Ravno to velja tudi o kmetskem delu. Tudi tu je treba vednega izpopolnjevanja. Drugi časi, druge potrebe, po starem kopitu ne gre vedno dobro. Treba se je učiti sadjerejstva, mlekarstva, poprijeti se novih naprav in posluževati se strojev. Lepo kn.etijo bi imel vsak do bodo vendar našli zaželjene zaklade. Nekega dne se jim pridruži starček, ki je bil očetov poseben prijatelj, ter reče: "Prišel je čas, da vam po očetovi odredbi nekaj odkrijem. Glejte, vaš oee ni bil zadovoljen z vašimi delom in dejanjem; skrbelo ga je, da bodete zaradi svoje nedelavnosti -čisto u-božali, ker vam ni mogel večjega premoženja zapustiti. Mislil je na pripomoček, ki bi vas odvrnil od lenobe, od dragih veselic in ničvrednega pohajkovanja, ter vas silil k delavnosti. To je dosegel, postali ste delavni, varčni in trezni. To sta zaklada, katera je menil vaš oče: delavnost in varčnost. Le če bodete pridno delali in varčno ravnali, bodete srečni. Zato poje tako resnično naš pesnik Rodoljub Ledinski, kazoč našim kmetom pravo pot do sreče: Oj kmet, al' veš do kruha pot? AT veš, kje poln dobi se sod? Plug in motika vesta zanj; Le vprašaj ju, kdar vstaneš s sanj Pa rano v&tan; nezaspan Robotaj, dokler sije dan; Skrbno obdelaj si polje, Okoplji v nogradu trtje. Pomladil hlad, poletni znoj Po vrsti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest i\aprej. In kdar se leto jeseni, ,Se ti na njivi hleb zori, In kdar umre jesenski grom, Tekoč ti nograd zajde v dom. Brez dela noben človek ne more kaj doseči. "Od dela tvojih rok boš jedel. Blagor ti, dobro ti, pojde," pravi sv. pismo. In že stari poganski pesnile Horac meni: "Življenje ne da človeku ničesar brez velikega truda." France Prešeren pa poje: Pečena, ljubček, piščeta na sveti Nikomur niso v grlo priletela; Brez truda večno se ne da živeti. (Delo je postava našega življenja, vsi smo Adamovi otroci. Delo blaži človeško srce in stori je čed-nostno, ako je storjeno v pravem krščanskem duhu Sv. Antona, o-čaka vseh puščavnikov, obišče nekega dne sv. Makarij. Po običajnem, krščanskem pozdravu se vse-deta oba možaka k delu. Sv. Ma-karij ni pogledal okoli sebe; kadarkoli je skončal odejo, jo je po- nHaaiiMiaiiiiiiBiiuiiiiiiittiiiiiiiiaataiifiiiiiiiiuiiiistitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiviiiniitiiiiiiiii (Yirsko zaiithiia razpravi.) = rad, posebno vsak posestnik, ajložil zase v kot male celice, kjer dela se skoraj sramuje in za izpopolnjevanje kmetijstva nima smisla. Francoz pravi: "Kolikor človek velja, takšno zemljo ima." Zal, da je bil naš slovenski kmet do najnovejših časov le premalo "napreden" v dobrem pomenu in pri kmetiji. Dosti kaj se je obrnilo na boljše in s pondsom moramo reči, da v marsičem naši kmetje po svoji izobrazbi prekosijo svoje sovrstnike iz drugih narodov. A mnogo, mnogo je še dela, in v mnogih krajih smo še tako zadaj, da nam tudi še v današnjih dneh velja pikro, a resnično očitanje našega Slomšeka, kateri našteva med "naše naglavne narodne grehe", med drugim tudi: "Zanikar-nost in nesnažnost pri domačiji. Poglejmo, pravi drugod po Avstrijskem postelje — krčme! Nekateri slovenski možaki se celo zimo po peči valjajo, pipe pušijo, pa na goli strani ležijo . . .!" Dela se pač le, kolikor se mora in vedno po starem kopitu. Naj bi se povsod budil naš mili narod in podučeval, d asta delo in varčnost skriti zaklad, ki prinese posebno kmetu blagostanje. Nek kmet je ležal na smrtni postelji. Pokliče svoje tri sinove, da bi jim dal svoje zadnje očetovske opomine: "Veliko bogastva vam ne zapustim, ali dva zaklada; najdete nju v njivi." Tako govori starček, in glas mu zastane. "V kateri njivi, na katerem delu njive, kje so zakladi, kje naj iščemo?" povprašujejo nemirno vsi sinovi, a zaman. Oče ne izpregovori več besede, bodisi, da ni mogel ,ali ni hotel še kaj povedati. V eni uri je šel v večnost. Sinovi niso slutili ničesar o oče tovih zakladih; ko so sedaj izvedeli o njih, jih je to čudno in veselo presenetilo, a mučila jih je tudi negotovost, kje naj jih iščejo. "V njivi", ali oče je imel več njiv. Začeli so tam kopati, kjer so mislili, da bodo najbrže zakladi; ko niso ničesar našli, začeli so na drugem kraju in tako so kopali in kopali leta, pa vedno zastonj kakor so sami mislili. Ali no kakor se je se. stavljal cerkve, pisal knjige. Večji umotvor kakor železniški stroj bi bil gotovo tak stroj, ki ^tem števcu imenovavec—8. To-bi sam železniške stroje izdelo-; rej 1 osmrnko—O. Matematika va'- j pokaže ničlo tudi tedaj, če šteje A glej! Ako bi prav govorili za ugodne vse slučaje, kateri bi tisti, ki se bojujejo proti izvun- dosegli kak drug pameten uspeh, svetnemu umu, potem tudi člo- Zakaj, če bi tudi bilo število u-vek sam ni prav nič druzega, ka- godnih združkov neskončno veli-kor združek srečno zbranih ato-iko, je vendar neskončnokrat več mov — torej stroj iz raznih tele-1 neugodnih združkov kakor ugod-snih delcev. Človek z vsem svo- nih. jim delovanjem je torej najumet- izgovor, da v našem matemati-nejši stroj, in zato še veliko bolj &nem primeru ni sličnosti, češ da kaže, da ga je "uredilo" ali »e- priroda poskuša z bolj ugodnimi stavilo" kako višje urejajoče bi-1 silami> kakor če bi k(j0 kamene t je, kakor kaže človeško delo n- spuščal na tla, — sloni na navla-metnika človeka. In če je tudi ti- ^ slepoti: narobd je resnica, sto višje bitje iz delcev šesta vije- j ^^ primer je tako postavljen, no, mora biti še za tisto bitje zo- j da res deluje taka sila, ki vsak pet višje prejajoče bitje. Vedno kanien iahko spravi na zaželjeno dalje pa taka vrsta ne gre; biva mesto. v naravi pa ne more biti torej eno bitje, ki urejuje, ki pa, takih sil> bi Vedno inAin vncmni ua je enako. Vemo, da je neskončna vrsta načinov, kako bi še drugače mogla delati, pa iz neskončno številnih del izbira samo taka, ki so prikladna za ugoden uspeh. Iz tega se vidi, da prihodnji uspeh, torej nekaj, česar v stvarnem svetu vodi, misli na prihodnji u-speh idealno, ;kot smoter ali namen, ki tako more vplivati na delujoče vzroke. Primer. Oledam hišo in vprašam: zakaj so kameni, ki bi mogli stati neskončnokrat drugače, postavljeni prav tam. da sestavljajo ravne zidove, da se stikajo v kotu, puščajo okna, na pravem kraju vrata? Edini odgovor dobim: zato so kameni tja postavljeni, da sestavljajo hišo. Ako je pa to res, da kanifeni zavoljo prihodnjega stanovanja tako stoje, potem je stanovanje, ki ga še bilo ni, vodilo postavljanje kamenov; to pa je edino tako mogoče, da je razumno bitje mislijo na o no stanovanje, in vodilo delo tako, kakor je primerno onemu namenu. Tako je v prirodi. i&lovek ima usta zato, da je; pljuča, da diha; oko, da gleda; roko, da prijemlje. Cvetlica ima korenine, da srka živež, liste, da diha, cvetje in v njem pestiče in mislije. prašnike, da izreja seme itd. Biva 1 človek pri tako jasni resnici se vedno pomišljati, je li biva Boif. To vprašanje more popolnor.i razjasniti le božja vera, ki razodeva, kako harmonično Bog vlada tudi srca. Koristno pa bo, če tudi naravnost pogledamo za brezbožniki, kako beže pred resnico. "Slučajno so atomi tako srečno skupaj zadeli." To je bogotajeu največkrat zavetje, r katero beži pred jasnim nekaj žareči .moonik zameijske mase, lovil atome plinov, dokler niso zadeli atomi v cvetlice in Gregorčičeve poezije; Gregorčiča pesnika ni, slučajno so se črke v tiskarni tako srečale, da se nam zdi, kakor bi jih bilo kako umno bitje sestavilo! Kaj pa je "slučaj"? Drugega ne more pomeniti, kakor 1 * brez vzroka", ali pa "neznan vzrok". Slučaju pripisovati postanek sveta in zanikati pravi vzrok se pravi, "postavljati za vzrok bitij in reda prazen pojem, nekaj, česar ni; to pomeni, postavljati u-Činek brez vzroka; to je brezumno igranje z besedami, pri katerem se more zadovoljiti le brez- (Dalje prihodnjič.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako srefto. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednot« v Združenih državah ameriških. • Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place Telefon: Canal 2487. Chicago, m. Naročiiiaa: ........$0.60 ....... 1.00 Za inozemstvo............................... v ........ 1.50 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA ■ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1951 West 22nd Place, - Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: ...........$0.60 4E&.31 Iz npravniške torbice. —6— Kraj in datum........ Jaz sem prestopil sedaj k temu V listnici upravništva, priobče- -n temu drujtvu. Pošiljajte mi ni v naši zadnji številki smo ob- zanaprej list semkaj, ljubili za danes podati nekaj lu^ ^ naslov, cvetk iz naše upraviške torbice, Opomba: II kateremu društvu da bodo v prvi vrsti tajniki kra- si ^ ^ragi soijrat poprej spadal! jevnih društev znali in uvideli, j)0kier tega vemo, ti pušilja-kake izpremembe naslovov dobi- priporoča ta kongres tudi uvedbo otroških oddelkov pri raznih podpornih organizacijah ali takozva« no celo družinsko življensko za -ščito. (Whole Family Life Protection.) j K temu kongresu spada nekaj nad 200 večjih in znanih podpornih organizacij (K. S. K. J. je tudi članica istega). Te organizacije so imele 1. 19-16 med seboj zavarovanih 8,919,071 članov in članic; veljavnost izdanih certifikatov teh organizacij je znašala Odgovorite nam! Prav redkokrat nanese prilika, da bi se naš list spuSčal v polemiko s tem, ali drugim slovenskim listom; oglašamo se le v izjemnih slučajih in skrajni sili. Današnje vrstice, ozi*. ta članek je namenjen uredniku "Glas predsednik Wilson priznava in o fitmhndA" in "Proletarca". koia • j. u:i »vnaviSiri novnr nika, ki je bil postavljen in izvoljen, da vlada nad sto milijonov prebivalcev močni republiki Združenih držav t Pred vsem vidite, da je skupna zbornica v kongresu dne 4. oktobra t. 1. sprejela resolucijo, da naj se po predsedniku določi dan splošne molitve za zrnato. Dalje Svobode" in "Proletarca", koja menja> da je bil ameriški narod lista izhajata tudi v naši znani Ž(J od Jiekdaj veren jn Vedno vnet lista izhajata ehikaški naselbini. Pred vsem si usojamo vprašati naiuv itn ui(,uiiMi«vi,| ^v »uifuuiu .. 1 1. 1916 $9,600,000,000; premože- ta dva lis a, če jima je znana zad- nje istih (organizacij) je pa bilo nekaj nad 300 miljonov dolarjev. Od postanka ali ustanovitve teh nja proklamacija predsednika Združenih držav s katero je bil določil zadnjo nedeljo tekočega UUSiau&a O. i i uaioiiuTino . ... 200 podp. Jednot do 31. dec. 1916 nieseea za s?J,°sei1 ^n molitve za se je izplačalo že $2,790,000,000;»^ ameriškega orožja v seda-skupne podpore. Toliko o kratki | ^ f^or^o^pisaj^ razni zgodovini navedenega N. F. C. •Na redno letno konvecijo N. F. €. poleg zastopnikov ameriških podp. organizacij, in državnih za-var. komisarjev je došlo tudi številno zastopnikov iz bližnje Ka- nade. Konvencijo je otvoril in isto vodil preds. I. I. Boak; molitev je pa opravil pred začetkom tega zborovanja katol. duhovnik Rev. F. T. McFaden, ki je kaplan tega kongresa. V imenu chikaških podp. organizacij je pozdravil to konvecijo Thomas H. Cannon, gl. pred- listi, se je predsednikovemu pozivu odzvalo minulo nedeljo v resnici številno ameriškega ljudstva, ker so bile cerkve in hiše molitve ta dan napolnjene vernikov. (Vprašamo vas prosvitljeni slo- za večna načela, da je skušal biti pokoren božjim naukom in da se je ameriško ljudstvo rado o-bračalo zaupno k Bogu in ga kleče prosilo pom>H tolažbe in blagoslova. Trditev in ta navajanja našega izkušenega predsednika so povsem resnična, kar nam jasno priča zgodovina Združenih držav. Da priznava ameriška vlada in ljudstvo Boga, se lahko prepričate, če pogledate na raznovrstne kovane ameriške novce, na katerih so vidno urezane lepe besede: "In God we trust." (V venski svobodomisleci: Ali se nič Boga zaupamo) Le vzemite Lin ne čudite tozadevnemu lepemu colnov centj kvoder> poldolarja, pozivu predsednika Združenih držav? Vi ja v enomer trdite da ni Boga, da je vera in molitev humbug i. t. d. Kdo ima torej srebern dolar ali cekin v roke, pa se prepričajte o tem. In vendar vi venoniir kričite, da ni Boga; neprestano napadate vero, cer- pravs Ali vaši krivi preroki, ali Ly duhovnike, katol. dobrodel kongres ter predsednik Združe- j n(J zavode { t d Vprašamo vas nih držav. I torej: Ali so morda v kongresu Krr ste menda čitali v n..Si in sfenatu sami bedaki, ki >o do-zadnji številki slovenski prevod mo naravno 1 številko še na sta varno od raznih članov; dasiravno rj nasiov v t0 jn to državo, ali sednik Katok Borštarjev .(C. O. se vedno oglašamo z upravniški- t0> j p.) v inienu mesta pa Herman F. številki slovenski nrevmi* ^ ♦ i - • • i mi listnicami naznanili, prošnja- Schuttler, policijski komisar Chi-; zacl"J1 h™n,a S10VeuSK11 ! volili, da se sme ta nabožni izre* mi in nasveti, vse to nič ne poma- j Kraj in datum........ caga. Predsednik tega važnega ^t^TlT/ln * \koVati na ameri*kih dolarjih, ka- *a. Te npravniške listnice se nam lNaznanjam vam> da sem se pre- zborovanja je v svojem pozdrav- u ' t v lvenšTnT navdali- na- iT* ™ zdijo, kakor metanje boba v ste-1 m iz pitt,bin.gha v Allegheny, nem nagovoru omenil tu*li tole:|™ '!u ga pa notemo uanes v ^edaat, Ja JC dne 4. okt. t. 1. sp»*e- no, ali pa, da nekateri člani (ice) p0§iijalte mi list s$daj na ta na- "J in naročniki našega lista ne zna-Llov.......... (številka hiše ia,či jo aii pa sploh no'eejo čitati svo- ime ceete po]K)lnoma nečitljivo), vs jega lastnega lista. Pred vsem in najprvo naj ome-l imo, da nekateri naši "vrli" člani še ne vedo kje naše Glasilo izhaja in kdo je upravnik ter u- Podpis. organizirano delo, edino prave ;pehe." jel skupno resolucijo za določbo niku, ali v angleščini. i Ta poziv smo posneli, ozir. i/.- *pložnega molitvenega dne? ? i .« . • i • ,.. rezali iz znanega lista "The Chi- Vnrnibimn vas «H i? norda Iz tajnikovega poročila je bilo ~ .. v ,, , on , vprašamo \as, au jc oioiua f -i i ♦ ca go Daily News z dne 20. ok- fi Wilson bedak in neu- _8— posneti razne točke, katere so u- ® »is i o? i i i preaseaniK »nson oeau.v in neu Kraj datum........ vedle razne Jrdncte z oziroiu na °?r* f' K 1!l S° *Iasl aolK'*,J M men, ker je v svoji proklamaci- Pošiljajte list sedaj tudi moje- zavarovanje članov vojakov. ji z dne 20. t. m. tako lepo in ja- , činu n n falnn.p* leaner sp ie t iKm-tv n.c^ii« i« rSvrim^ln "CALLS NATION TO PRAYER sno priznal Boga ill celo določil nih postavljati verske obrede in svečanosti. Zahtevamo, da se odpravijo sodnijske prisege na sodni j ah in vseh drugih oddelkih v državi (i. t. d.)/* * Ali ni to budalost prve vrste ter tolovajsko zahtevanje, s katerim se žpli ustavo in vlado Zdr. držav T Čemu ne pošlje urednik "G. S." teh zahtev naravnost v Washington predsedniku Wilso -nu in kongresu? Stavimo, kar kdo hoee, da če bi zvedeli pri naši vladi te zahteve glasila slovenskih svobodomislecev, da bi poslali u-rednika, izdajatelja in lastnika "G. S." naravnost v norišnico, ker drugam ne spada ta brezver -ska sodrga. In ta list "G. S." je pokazal na hinavski način svoje patrijoti-čno lice s tem, da je priobčil v ravno isti številki kar na prvi strani velik oglas za podpisova -nje "Liberty bondov?" — Zares čuden patrijotizem! Sedaj imate torej vsi slovenski svobodomisleci lepo priliko, da stopite na plan ter nam odgovorite jasno na vsa gori stavljena vam vprašanja. To in ono. Minulo leto je Anglija povišala davek na tobak za 21 odstotkov. -Na Škotskem je toliko deročih rek in vodopadov, da isti proizvajajo nad 1,000,000 konjskih sil ved-ne moči. mu sinu na Calumet, kamor se je Liberty posojila je podpisalo minjk istega. Pripeti se čjesto- minuIi mesec preselil. Ni potreba j 29 Jednot, spadajočih v ta kon- !WilsOE Proclaims Oct 28 as Day dne oktobi;a ^ splošno moii-krat, da se .Peter ah Pavel, clan j t0Pej njegovega glasila več sem-j gres v skupnem znesku $1,470,- Plead for Victory in War. teV? "7 V *rd.lte da Je T. Lansko leto je bil v Združenih državah pridelek bombaža 6krat tako velik, kot 1. 1845. Najboljši pesek za izdelovanje stekla se pridobiva v Fontainbleu na Francoskem. tega a-li onega krajevnega društ-! k.,j poSiljati. »a obrne naravnost na nalogu vobr. glavnega tajnika, da naj mu list tja in tja pošilja, ker se je dotičnik premufal. Vsakdo izmed teh se pa zaeno tudi huduje češ: list plačujem redno — pa mi ga ne pošiljate. Kdo pa je temu kriv? — Sam. — Čemu pa takoj tega ne naznaniš na pravem mestu, tajniku krajevnega društva, ali pa naravnost upravništvu, ne pa gl. tajniku, ker nima pri izdaji lista nobenega posla. Vsem takim nevednežem naj bo tem potom povedano, da se urejuje iz- Pcdpis. —9— Kraj in datum........ Jaz sem že tri četrt leta pri temu in temu društvu, pa še nisem dobil nobene številke glasila. Podpis. ^ Opomba: ('emu pa tega nisi že prve tedne aliy takoj naznanil tajniku društva, ali pa naravnost upravništvu. —10— Kraj in datum....... lNaznanjam vam, da sem so zopet preselil. Moj stari naslov 000 in sicer: 1 Jednota $300.000; J Jednota $250 00; štiri po *100.-000; štiri pa $50,000; ena $.30,000, pet po $25,000; tri po $20,000; e-na $15,000; ena $15,000; osem po $10,000; tri po $5000; ena $2(*>0; in dve po $1000. lc ry iu T»o,i. samo izmišljotina, a predsednik Exhorts All to Observe Occasion Združenih držav pa sv. vero pred According to Several Faiths. vsem ameriškim in drugim sve- tom jasno odobrava ter priznava. Vi se upate celo indirektno norčevati iz predsednika z ozi-rom na njegovo versko prepričanje. Ali se ne bojite rok poštnih oblasti? Tako je pisal "Pro-letarec", 3 dni po gori označeni daja in tiska naše glasilo v Chi- boste že sami dobili, saj ima-cagu, 111., in naslov upravništva | tc v vaših bukvah zapisanega. lahko najdete trikrat označen \ vsaki števiiki; Na prvi, četrti in peti strani. Tukaj pa podajamo nek'ij cvetk iz naše upravniške torbice katere smo nabrali in sprešali tekom zadnjih 3 let ali odkar list izhaja. —1— Kraj in datum...... •Cenjeni sobrat urednik:— Xr£nanjam vam, da sem se premufal. Moj novi naslov je sedaj: 320 Janez Str. Pošta — država. — Brez podpisa ali imena člana. —2— Kraj in dat u ni Že zadnjič sem vam pisal, da sem se premufal. Čemu lissta nočete pošiljati. N. N. (brez natančnega naslova. —3— Kraj in datum Naznanjam Vam, da sem se preselil iz Pennslyvanije semkaj Podpis. Po konvenciji N. F. C. o! A. (I>y The Associated Press.) 'Washington, T\ €., Oct. 20. -President Wilson by proclamation to-day declared Sunday Oct. Leta 1916 je bilo za N. F. C. 28. as a day of prayer for the važno poslovno leto. Tekom te- success of the American arms i:i ga leta (1916) je pristopilo k ra- the war, in accordance with the j p^sedAikovrP^okr^ciji""nied zmm podp. Jed notam in organi- rwent resolution of congress. 1 zacijam'1,087,508 novih članov, tako da je narastlo skupno šte- ig as follows vilo članov za 322,066; število novih krajevnih društev je pa znašalo v 1. 1916 3410. Razne Jednote, spadajoče k te-niu kongresu so izplačale tekom 1. 1916 $109,510,198 skupne podpore; skupna zavarovalninska Anglija dobiva sedaj vse potrebščine za brzojavne in telefo-nične naprave iz Kanade. ., , . .BTOjimi "Utrinki" tudi sledeče: The presidents proclamation „Daleč je od zemlje do nehes. . Vsa neskončnost je vmes in ni-" Whereas, the congress of the kdar ne doseže tvoja molUev United States by a concurrent ^ (Neznanega. Oni ki te tolaži-resolution adopted on the fourth U z njeg0T0 pomočjo, se sami ne day of the present month of Oc- zanaiajo nanjo< »»L t. d." V član-tober, in view of the entrance of|ku ,ej0 torej braniti kleri-vrednost certif. teh Jednot je pa greater part of the world has re-; mj tudi toje. "Kakšno sveto ve-znasala isti čas $9,601,722,256 čla- j quested me to set apart by offici-1 j-a]cj ]t0 pravc Kristusove vere nov je umrlo v minulem fiskal- al proclamation a day upon jtflk ^ ne mcd prostim, ne med . . ~ 7 . v.. nem letu pri raznih podp. organi- which our people should be ca- j izobraženim ljudstvom. Kavno isti eas, ko se je vršila zacija,h 66j202 ali 10.44 pri 1000 lied upon to offer eoncerted'pra-1 n tpnipntjl^ ^ na Evelethu minula ali XIII. kon-! zavarovancih; 1. 1915 je znašalo iy*r to Almighty God for His di Leta 1600 je živelo na svetu samo 6 milijonov ljudi, ki so govorili samo angleški jezik. Franco-zoV, Nemcev, Italijanov in Spancev je Jt)ilo tedaj več. Od onega časa do današnjega dne, se je pa angleški jezik tako razširil, da istega govori že nad 120 milijonov ljudi. vecija naše Jednote, se je vršila tudi v Chicagu, 111. konvencija Narodnega bratskega ameriškega kongresa ('National Fraternal Congress of America) To važno letno zborovanje je trajalo od 21. to 24. avgusta. Ker je ta zveza za vsako podporno Jednoto zelo važnega pomena, hočemo danes, čeravno že nekaj pozno bolj v kratkih potezah navesti nekaj podatkov o nji in o zadnji konvenciji te zveze. Označeni bratski kongres (N. F. C.) je bil ustanovljen dne 16. novembra 1886 v Washingtonu, D. C. Dne 21. marca 1901 se je ustanovila v Chicagu še slična zveza, ameriških bratskih dru-v Colorado. Pošiljajte mi list sc- j štev (Associated Fraternities of daj na Post office N. N.; bakso Vam kasneje naznanim. N. N. (Ime.) America). Obe ti zvezi sta poslovali posamezno do 21. avgusta 1913, dokler se niste združili v Narodni bratski ameriški kon-Zadnjič sem naznanil premem- gres. (The National Fraternal bo naslova tajniku našega društ- Congress of America.) va. Moja prava hišna številka je 413 ne pa 713. ta in ta ce*ta. Če dotično naselbino. | Kraj in datum....... Čemu ne pošiljate lista tudi moji ženi Katarini? Ona se je tudi preselila dne tega in tega in stanujemo sedaj tu in tu. Podpis. Opomba: Upravnik ni vseve-dež, da bi znal, če je član oženjen ali net vedle pravega, ki je na podlagi veščakov in skušenj edina podlaga za kako Jednoto, ki želi obstati. Označeni kongres je sestavil sporazumno z državnimi zavarovalnimi komisarji znamo "Mobile" postavo in kasnejšo "Nejv-yorsko" konferenčno zavarovalno postavo, ki je sedaj mero-dajna za vse ameriške bratske organizacije. Zadnji čas deluje in to število samo 9.72. Upravni stroški raznih podp. Jednot so znašali L 1916 $14,020,-964 ali povprečno $2.21 na posameznega člana. Tekom 1. 1916 je na priporočilo in posredovanje tega kongresa odobrilo in sprejelo znano New-yorško konferenčno predlogo ('New York Conference tyill) četvero držav: Ark., Penna., Okla. in Illinois. Dodatke ali izpremembe Mobile zavar. postave so 1. 1916 sprejele države: Colo.; Cal.; Utah; Oreg.; Mo.; Mont, in Ohio. Otroški zavarov. oddelek se je skušalo uvesti 1. 1916 v sledeče države: Ark., Cal., Colo., Conn., Del.; Idaho; 111.; Iowa; Kans.; Maine; Mass.; Mich.; Minn.; Mo. Mont.; Neb.; N! C.; N. H.; >N. J.; Oreg.; Ohio; Okla.; R. I.; iS. Dak.; Tenn.; Tex.; Utah; Wyo.; in Wis. Nekatere izmed teh držav so ta zavar. oddelek odobrile, druge pa zavrgle. / !Na tej konvenciji se je tudi določilo dan 27. oktobra 1. 1918 za splošen apieriški bratski praznik Namen tega kongresa je delovati na polju fraternalizma, ali je morda^tajnik pri tem naredil bratstva; v prvi vrsti pa izporio-napako, to ni moja krivda. vati pri državn. oblastih potrebne ^ Podpis. postave, na podlagi katerih se za- Opomba: Pri tem pa ni označil more kako bratsko organizacijo ta sobrat nič številke društva. V | voditi na trdni in zdravi podlagi, onem mestu je n. pr. 8 krajevnih Ravno temu kongresu se imajo , društev nase Jednote. Poleg te-; zahvaliti številne ameriške pod-velikanska slavnost v Philadelfi-ga pa jih imamo morda 24. jedna- porne Jednote, da so preustrojile kih imen v našem adresarju za svoj stari sistem asesmenta in n- Besteplentaj, ta je pa lepa. Ali .... . , ste slovenski svobodomisleci glu- vine aid the successes of our ... , . 0 ir. .. , . i hi in slepi? Vi pravite, da ni vere med ljudstvom. — Čemu je pa toliko različnih cerkva v Chicagu in po celem širnem svetu? Ali jo priprosto in izobraženo ljudstvo izdalo na milijone dolarjev za gradbo cerkva, kar tja v en dan? Če bi ne imelo priprosto in izobraženo ljudstvo vere, bi bile vse te cerkve vedno prazne. Vprašamo vas: Ali ni že 2krat izvoljeni predsednik Združe- a-ms: Faith of a Great Free People. "And, whereas, it behooves a great free people nurtured as we have been In the eternal principles of justice and of right, a nation which has sought from the earliest days of its existence to be obedient in the divine tea-chinges which have inspired it in turn always to the Supreme Ma- ster and cast themselves in faith j nih držav dovolj izobražen (po at Ilis feet, praying for His aid j poklicu je bil profesor na neki and succor in every hour of ti i univerzi) pa si je upal kar brez al, to the end that the great aims j vašega dovoljenja stopiti v jav-to which our fathers dedicated; nost s pripoznanjem sv. vere in our power as a people may not; Boga. Ali ni to velika razlika perish among men, but be always; med ničevnini slovenskim svobo-assertcd and defended with fresh 1 domiselnim krivim prerokom ter ardor and devotion and, through med predsednikom Združenih dr-1 he divine blessing, set at last u-jzavf pon enduring foundations for the Glasilo slovenskih svobodomi- Požarna bramba mesta Duluth v Mininesoti ima za gašenje ognja v rabi tudi voz pocestne električne železnice, opremljen z moderno brizgalnico in 1500 čevljev dolgimi vodnimi cevmi. Ta ognjegasni voz se rabi le tedaj, če nastane, ogenj v duluthskem pristanišču na Park Point u. ', slovenskih v< JMeev, bode ta d.in gotovo ena izn;cd najbolj zanimivih volitev, — volitev v naši slovenski ameriški metropoli, v Clevelandu. O. Čuje in zatrjuje se, da živi v ('IivclaCnn okro^ 2."»,000 Slovencev, ki lepo nap »3'ijejo v v-cii ozirlii na vso p lj.h. Žal le, da se doslej .«? ni za motilo p:»«."vV*? da hi imeli kakega » m'« "i.m (Slovei; »• v mestnem odbory, kar bi ui!». za ondotno nejše groceristom, in groceisti, če kupijo ceneje od mestnega tržišča, jo tudi lahko prodajo svojim odjemalcem toliko ceneje, in tu je edina pomoč v sedanjem položaju. Mesto Cleveland ima prebivalstva, okoli 800,000, in dobi hrane vsaki dan 200 železniških voz; to pride na leto 72,000; če vsaki voz stane po na nižjem računu le $300, in če mesto zasluži le 5 odstot. od hrane, to znese na leto istega dobička .$1,080.000 v mestno blagajno, dočim gre se daj mnogo večja svota v blagajno privatnih korporacij. Ta d2nar bi mesto nujno potrebovalo, za potrebne naprave. Le računajte, da ima mesto okrog $60,000.000 dolga; kedaj ga bo plačalo? Vsi boljši zaslužki so v rokah privatnih korporacij. Jaz bom tudi deloval na to, da mesto napravi nekoliko hiš za revne družine, za vdove, in za družine, katere imajo po 5, 6, 7 ali 8 otrok. Le računajte, kakšno je življenje teh otrok? Sedaj v teh časih, ko je hrana tako draga. Priš.2l je čas, da mastna zbornica napravi kaj resnega za ljudsko korist Jaz sem nepristranski kandidat in če bom izvoljen za couti- Pogreb t Rev. Pavel Hribarja. V pondeljek dne 22. t. m. se je vršil v Collinwoodu, Ohio., pogreb pre rano umrlega ,ozir. ponesrečenega župnika Pavel Hribarja in istotako ponesrečene njegove sestre Ane. O tragični smrti te dvojice smo poročali bolj obširno v zadnji številki. Da izkažejo zadnjo čast svojemu prijatelju in stanovskemu tovarišu, je prihitelo na ta pogreb od blizu in daleč do 50 duhovnikov, večinoma iz clevelanske škofije. Pogreba so se udeležili sledeči slovenski duhovniki. Rev. Vitus Hribar, stric pokojnikov, Rev. Ponikvar, Rev. Oman, Rev. Novak, Rev. Škur, Rev. Berk, Rev. Plevnik in Rev. Černe. Za pokojno gd'3. Ano Hribar je daroval sv. mašo zadušnico njen stric Rer. Vitus Hribar iz Bar-bertona O.; za pokojnega Rev. Pavel Hribarja je pa daroval črno sv. mašo škof Farrely ob asistenci kakih 50 duhovnikov. Slovenski pogrebni govor je imel Rev. B. J. Ponikvar, župnik cerkve sv. Vida v Clevelandu; Rt. Rev. Farrelly pa vN angleščini. Pri tem ganljivem prizoru v cerkvi je bilo marsikatero oko solz-no. !Po slovesni črni sv. maši so prepeljali truplo Rev. P. Hribarja in njegove sestre Ana* ob o-gromni udeležbi vernikov na pokopališče sv. Pavla v Euclid, kjer so ju položili eden poleg dru gega v skupen grob. Pok. Rev. Pavel Hribar se je rodil pred 33 leti v Zgornjem Tuhinju na Gorenjskem, kot sin preprostih in pobožnih kmečkih staršev, ki so imeli enajst otrok. Iz obupa v smrt. Iz obupa, ker je njen mož odšel pred nekaj tedni k vojakom v Fort Sam, Houston, Tex. se je včeraj s plinom zastrupila na 23. So. Kedzie Ave. Chicago, 111. živeča Lea Tetzlow, rodom Rusinja. Poročena je bila komaj 4 mesece. Policaj ustrelil vojaka. Chattanooga, Tenn., 29. okt. — Danes popoldne je nastal v nekem tuk. restavrantu prepir med policajem Joe Ivins in vojakom komp. C. 11. pešpolka I. W. Flanagan. Policaj je pomeril na svojega nasprotnika in ga na mestu usmrtil. Le s težko silo se je posrečilo kasneje drugim vojakom razoborežiti morilca, ki je hotel pri tem ustreliti tudi na lice mesta došlega polic, komisarja Ha-cketta. Podraienje cigaret in smodk. New York, N. Y., 29. okt — Prodajalci tobaka iz tuk. mesta »o danes sklenili, da bodo povišali ceno zavitkom cigaret na 2c vsled novega vojnega davka. Namesto 5, 10, 15 in 20c bode cena zavihkom cigaret, 7, 12, 17 in 22c. Za^no se bo povišalo tudi ceno smodkam za 2c. Petcetnih smodk sploh ne bo več na prodaj. Rekord ameriškega zrakoplovca. Dne 19, sept. t. 1. se je znani a-meriški avijatik Caleb Bragg na velikem vežbališču v Mineola N. Y., s svojim aeroplanoni dvignil 22 tisoč čevljev visoko v zrak, ter je s tem dosegel rekord pri tem poletu. Njegov aeroplan ima najmodernejši motorni sttoj s 150 konjskimi gonilnimi silami. Caleb Bragg je dobil 1. 1912 pri neki mednarodni zračni dirki drugo Vanderbiltovo nagrado. Prijateljev lepega vremena je dosti na svetu, malo je pa takih prijateljev, ki bi radevolje držali dežnik nad tabo,, kadar se ulije nate cela ploha neprilik in nesreče. Smrtna kosa. ,V Ljubljani so umrli: , Dne 29. avgusta: Peter Matko-vfc, užitkar, 67 let, v deželni bolnišnici. Dne 30. avgusta: Ivana »Flere, delavka, 67 let, povožena na Cesti na Rožnik. — Ivan Petel, pešec, v rez. voj. bolnišnici v Mari-janišču. — Josip Herman in Mar ti j a Hybrant, pešca, oba v rez. voj. bolnišnici na obrtni soli. Dne 31. avgusta: Ladislav Baj-can, narednik, Ivan Erznožnik, pešec, Rajko Katatonig, črnovoj-niški delavec, Ivan Skripar, pešec, vsi štirje v rez.voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Elizabeta Košir, postrežnica, 73 let, Pred Škofijo 14. — Ana Bizjak, bol. devica, 39 let, Radeckega cesta 9. — Marija Strmec, absolventinja trgov. tečaja, 18 let, Knezova ulica 251. — Fran Puc, poštni ofici-jant, 29 let, Gradišče 12. Dne 1. septembra: Martin To-mine, hiralec, 55 let, Radeckega cesta 9. — Martin Ribič, sodni sluga v pokoju, 77 let, Grajska planota 1. — Žiga Sternschuss, enoletni prostovoljec, desetnik, Trandafir Koszta, častniški sluga oba v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Dne 2. septembra: Ivan Spesz, topničar, v rez. voj. bolnišnici na obrtni šoli. — Ivan Sarsch, bivši pekovski pomočnik, 74 let, Stara pot 3.— Umrl je Adolf Kump, pisarniški predstojnik deželnega sodišča v Ljubljani. V Spodnji Šiški je dne 2. septembra nenadoma preminul Oskar Adamič, narednik v rez. Pokopali so ga 4. sept. v Postojni. V Postojni sta umrli: Dne 26. avgusta gospa Neža Zakotnik v visoki starosti in dne 4. septembra gospodična Majda (Baraga v cvetoči mladosti 20 let. V Trstu je umrla dolgoletna postrežnica Slovenske trgovske šole Uršula Puppova. V Pulju je umrl višji kurat c. in kr. mornarice Ivan Benzon. V Škorklji je umrl sinaih posestnika Ivana Turka Kazimir Turk * 501etnico mašništva je obhajal 15. septembra prelat msgr. Janez Filipič, častni kanonik goriškega prvostoljnega ka-pitlja ter bivši župnik-dekan v Ločniku pri Gorici. Dra poštna urada zaprli. V Trstu so zaradi pomanjkanja osobja začaano zaprli dva poštna, urada, in sicer urad št. 2 (južni kolodyor) in št. 8, Pun^o Franco. Vlak j« na postaji Litija 25. avgusta 72 let starega delavca Andreja Zupančiča. Nesrečnež je bil v par trenutkih mrtev. Novarojenaga otroka umorila je soproga mlinarja v Gorici v celjski okolici Marija Grum, katere mož je pri vojakih. Skupnost Jugoslovanov in Čehov. ''Slovenski Narod" v Ljubljani poroča z dne 6. avgusta: Poslanec dr. Korošec se je sinoči sestal s predsednikom Češke Zveze, poslancem Stanekom. V iskrenem govoru se je nesporazum radi praškega dogodka popolnoma poravnal. Pozneje je dr. Korošec konferiral s poslancem Tusa-rom o bodoči skupni taktiki Jugoslovanskega Kluba in Češke Zveze. Skupno delo Čehov in Jugoslovanov je omogočeno, ker program obeh strank se bistveno strinja." Koliko je mesa v Ljubljani. Pod tem naslovom piše "Slovenski Narod": Zadnje čase traja v Ljubljani vsak dan večji boj za meso. Stotine družin že dolgo časa ne ve kakšno je meso. Celo za nedeljo ga ne morejo dobiti vsi. Meso se v Ljubljani uživa samo enkrat na teden in še tedaj ga vsakdo dobi jako malo. Ljubljana bi potrebovala dnevno 9C00 kilogramov mesa, a ga dobi za pet dnij 12.000 kil. In tudi to število se znižuje. Kmalu bo tako kot s famoznim krompirjem lansko leto. Krompirja, mleka ni več, in sedaj vzame slovo tudi meso, in od samih solz tudi Ljubljančani ne morejo živeti..." Avstrija po veri in narodnosti. Leta 1910 so našteli v cizlajtanski državni polovici 28,571,934 prisotnih prebivalcev. Izmed teh je bilo Glav. Odstot. katol.-rimskih ... .22,530,169 ali 78.85 katol.-grških ..... 3,417,223 " 11.96 katol.-armenskih .. 2,235 " 0.008 Težko je obolel. Vojni kurat Franc• Krische je težko obolel. Leži v mornariški bolnišnici I., 4., v Pulju. Zastrupila se je. Radi moževe nezvestobe se je zastrupila pocestnica Uršula Ste-leker na Gmajni pri Celju. Očeta umoril. Dne 25. avgusta sta se pri sod-niji v Brežicah zaradi izgovorjenega kota tožila užitkar Jože Planine iz Anovea in njegov oženje-ni sin Jože Planine. Ker po obravnavi očeta ni bilo dolgo časa domov, ga je šel iskat mlajši sin. Dobil ga je mrtvega, pokritega z vejami. Mrtvec je imel udarec na glavi, obraz ves krvav. Starejši sin je začetkoma tajil, da bi bil on oeeta umoril, pozneje je pa priznal ter izjavil, da je to storil, ker se je hotel očeta iznebiti in ker ga je v to prigovarjala njegova žena. Morilca in njegovo ženo so takoj zaprli. Is ruskega ujetništva pošiljajo pozdrave domobranci til. peapolka: Ivan Šuster iz všmarce pri Kamniku; enoletni prostovoljec Ivan Maraz, Pevma pri Gorici; Anton Petrovič, ČVni vrh nad Idrijo; Josip Nacinovič, enol. prost., Pazin; Fran Hrovat, Mirna, Dolenjsko; Alojzij Krum-pestar, Tunjice pri Kamniku; Fr Maček, Velesovo pri Kranju. Ž njimi sta tudi Karel Tuszinger, 29. pp., Maria Folde, Ogrsko; K. Kočiš, 8. huz. p., Žabelj, Ogrsko. Skupaj tedaj....25,949,627 " 90.82 vsega prebivalstva; pravoslavnih ...... 667,065 ali 2.33 protestantov ...... 588,686 " 2.05 izraelitov ......... 1,313,687 " 4.59 brezvercev ........ 20,789 " 0.07 mohamedancev .... 1,446 " 0.005 vsega prebivalstva. Poleg teh je še nekaj drugih verstev, kot na pr.: anglikanci, menoniti, uni tarči, lipovanci in hernhutovei. Po narodnostih se Avstrija deli sledeče: Glav. Odstot. Nemcev je..... .... 9,950,266 ali 35.58 Čehov ......... .... 6,435,983 " 23.02 Poljakov ...... ... .4,967,984 " 17.77 Rusinov ....... ....3,518,854 " 12.58 Slovencev ..... .... 1,252,940 *' 4.48 8rbohrvatov .. .... 783,334 *' 2.80 Italijanov..... .... 768,422 " 2.75 Rumunov ..... .... 275,115 <' 0.98 Madjarov ..... .... 10,984 < t tedaj vsega vsega prebivalstva Vseh avstrijskih Slovanov je 16,959,095 ali 60.85 odstotkov prebivalstva. Zanimivo je, da Slovani napredujejo: leta 1900 jih je bilo 60.44 odstotkov, 1. 1890 pa 60.14 odstotkov V isti meri pada število Nemcev: 1890 jih je bilo še 36.05 odstotkov, 1. 1900 pa še 35.70 odstotkov. Je tako, |e! (Slika iz naroda. — Spisal J. M. Dovič.) Skalca je štrlela izpod rušnje in se na pol namakala v mimo tekočem potoku. Na skalci pa je sedelo dekle. Desna noga je stala v potoku, leva pa je počivala na desni in dekle je z drobnim nožič-kom izpodrezavalo nohte na nogi. Dekle je bilo Slakovčevo iz vasi in klicali so jo za Pepco. Zamišljeno je zrla tja v zelene valčke počasnega potoka in s tanko klino zarezavalo v bele nohtove. je pazilo na vodene valčke se premetavali na površju, .kakor na prste na nogi. Se le, ko se je v svoji zamišljen os t i močno urezala v debeli palec, je zamahnila s nožkom fri kakor mak rdeča kri je brlizgnila iz nohta. — "Ah, kri!" je zdihnila in brž potisnila levo nogo v vodo, ki je izpirala rano. Poseže za perjem tropotca, ki je rasel na grivi, in pokrije rano. In spet gre na njivo v bližini ter nabira v bahatem zeljniku plevela in obira perje od pese. Solnce je že močno pripekalo, so je Pepca nabrala poln voziček plevela in perja. Rana na palcu pa se ni ohladila in stopalo je bilo oteklo. Kar težko je že hodila. Zopet sede in ogleduje malo rano. Ne more biti hudega," je dejala sa sama pri sebi ter odrinila z vozičkom proti domu. Pa noga je le »tekala in Pepca je le s težavo pririnila voziček do doma. "Mati, mene boli noga," je potožila materi ter sela tja na široko tnalo pred hišo. Vse je ppve-dala, kako si je nohte obrezovala in kako se je vrezala. , Mater je zaskrbelo in spravila je hčerko v posteljo. IŽe solnce splavalo za gore, ko je mati zopet pregledala rano in oteklo nogo, in še bolj jo je zaskrbelo. Hčerka ni marala niti južinati, niti večerjati. Pač pa je tožila, dajo boli glava in da jo boli po vsem životu. Otok pa je rasel. Tudi cče in brata so hodili zamišljenih obrazov okrog Pepine postelje. Noč je bila dolga in Pepca je sajijala. Govorila je v polspanju, govorila tudi bdeč, pa njena go -vorica ni bila več pametna in vsa-cojake besede so ji prihajale na ylede ustnice. Vročina jo je kuhala in deklica je Wodla. Ko pa napoči beli dan, napreže oče Slakovec konjička v voziček ter zdrči po beli cesti, ki je držala mesto. Zdravnik je stopil v hišo. Po -gleda, preišče bolnico in maje z glavo. "Zastrupljenje krvi" pravi o-četu Slakovcu, ko sta se vračala v mesto. Brat je pa hitel v župnišee po župnika. Župnik je prihitel bolnico obhajati, in ko je odhajal, je potrdil in zaklical: "Je tako, je! Pepca si je zastrupila kri! Ubogo dekle! Škoda za njo! Bila je naj- pridnejša deklica v fari!" • • • Tam pod potokom na bregu so Liparjevi kosili otavo. Solnce ic pripekalo na vso moč in Lipar s« je hladil tam pod rjavo skalo, ki je štrlela izpod zelene košenine. Malomarno je ležal v travi in naslanjal glavo na skalo. Zraven nje-ga je stala steklenica žganja in kosa je visela na gabru, ki je rasel nad skalo. Zamišljeno jc gledal tja doli v potok in poslušal Žaborenje vodenih valov, ki so se premetavali čez bele kamene. Z desnico si je, oprt na skalo, podpiral glavo, levica pa je, slegne-na proti steklenici, ležala na zeleni grivi. Zamišljeno je Lipar zr! v potok in ni slutil, da izpod skale kuka rožičasta glava modrasov«. Kakor škarje je stegal jeziček preti koscu, se pognal bliže in preden ^e je Lipar zavedel, že je modras pri njegovi levi roki, ki je ležala v travi. Zazija, stegne jeziček in zasadi zob v kožo koscevo na roki. Lipar se zgane, poskoči po koncu, jezno zagrabi koso na drevesu in odseka glavo modrasu. "Gad me je pičil!" bolestno za-kriči in steče proti potoku. Hčer, ki je mešala redi, prihiti s stra hom, priteče brat, ki je kosil tam za grmovjem, ter ogleduje rano. "Ti, jaz sem slišal, da je najbolje, ako se žganja napije, ako koga gad piči," pravi in svetuje brat. "Tudi jaz sem enkrat braia tako v Mohorjevih bukvah," potrjuje hčer. In Lipar hiti nazaj pod skalo a steklenico, ki je bila l do polovice napolnjene z žganjem ter začne piti. Roka pa je močno otekala. "Le pij, te bomo pa peljali domov, sko ne t>oŠ ntogel iti peš," reče brat. "Ddmov pojdimo," reče oče Lipar in stopa počasnih korakov po bregu navzgor. (Lica ao mu bila zabulhla, oči krvave, noge so se opletale ip naslanjajoč se na rame bratove in hčerine stopa proti vasi. Brž se je vlegel v posteljo, prinesli so mu slivovke ter ga drgnili po životu. (Rad bi bil že zaspal, pa ni mogel. >'Le pij, Lipar," mu reče sosed, "žganje najbolj pomaga". Dolga je bila noč, pa Lipar jo je prebil in ko je nekoliko zadremal proti jutru, se je zopet zbudil in izjavil, da mu je bolje. Zdravnik, ki je obiskal Slakovčevo Pepco, je pogledal mimogrede tudi Liparja. "Rešili ste ga!" je rekel odhu-jaje. In Lipar je še pil, dasi mu ni bilo več tako potrebno. Saj je bil žganjarski bratec. Postajal je dobre volje. "Tako ga pa še nismo pili. Saj ta modras ni tako hudo mislil. Je pač poznal nrojo naturo, da ga rad pijem," se je šalil Lipar. • • • Pri SlakovČevih pa je bilo drugače. Silno so žalovali domači in Slakovka se kar ni dala utolažiti ob misli, da izgubi edino hčerko. "Oh Pepca moja! Kaj bom počela brez tebe? Moje oko, moje srce, moje vse!" "Mamica, božja volja je tako! V nebesih se zopet vidimo." In solze s otekle po licih matere in hčere. "Lipovca je gad pičil, pa se je hitro izlizal, že hodi! Kopriva ne pozebe. Vsi bi ga bili radi dali, ker je tako neroden, pa Bog ga ne mara," so se vaščanke pogovarjale. To dobro dekletce od Pepce >a mora toliko trpeti in še naposled umreti. Kako to T" "Božja volja je tako. Slakovčevo Pepco je Bog ljubil in zato jo vzame k sebi. Liparja pa ne mara, zato naj se pokori še na zemlji. Morda ga ta bodezen iz-modruje, da bo zdaj pametnješi." "Je tako, je!" potrdi stara ženica. t kmetice, razvedre od prisiljenih šeg dvorega življenja. Ne, ne, d'Hervilly se ne šali." "Tedaj pa vem za par najlepših koza, kar sem jih svoj živ dan videl," sem vzkliknil in poveda1 svojemu botru, kako sem nedavno na lovu pri "Leskovcu", nn samotni kmetiji v gozdu, videl par velikih, ko mleko belih koza z dvema kozličema. Takoj mi je Zurlauben velel, iti k Leskovcu in kupiti živali, kar sem tudi stori! še tisti popoldan. Kmetovi otroci so se jokali, ko je oče prodal lepe koze; on sam pa se je muzal, ko sem mu odštel svetle kronske tolarje na mizo; zakaj ponudil sem mu bil dvakrat toliko, kar je sicer dobra koza vredna. Ko je pa slišal, da sem .kupil živali za Francosko kraljico, se je nejevoljno namrdnil, češ ako bi bil to poprej vedel, bi bil vendar šo več zahfteval. V izbi kjer smo sklenili kupčijo, je delal na dnini čevljar Miklavž Vis, in je imel za vajenca pri sebi Juička Brunnerja, kletnega fanta, ki se*n ga dobro poznal. Ko sem tedaj povedal, da (■cm kupil koze za Francosko kraljico, je Miklavž vzdignil svoj dolgi vrat in dolgi nos iznad čevlja, ki ga je krpal, in me vprašal, kako da mislim spraviti živali v Pariz., Priznati sem moral, da o tem še nisem razuiišljeval. Tedaj je zaklical Brunnerček: "O gospod Muos, jaz sem pripravljen, gnati jih do Pariza! Vzemite mt-s seboj! Zakaj-mojster Vis mi vsak dan vsaj desetkrat reče, da čevljar, ker ne vzdržim seje, in vendar ne bom nikoli pravdans;. da naj v božjem imenu postanem vojak." "Res je tako, ti potepl4' je za-renčal mojster Miklavž in segnii Jurčku s kneftro čez grbo. 4 4 Že za sol v močnik ne zaslužiš, in jaz imam le največjo škodo s teboj! Že za 100 goldinarjev si mi usnja pokvaril. Toda takega nedorast-lega malopridneža tudi pri vojakih ne bodo mogli porabiti!" "O že, spočetka bom za bobnarja, pozneje za grenadirja. Saj že desetletne fantiče jemljejo za bobnanje. Če bi me le hotel gospod general Zurlauben v Parizu priporočiti, tudi mene bi sprejeli., in potem bi se vi mene odkrižali in jaz vas, mojster Miklavž," jc rekel deček in me proseče pogledal. "No, zaenkrat bi mi vsaj lahko gnal koze doli v Zug; za to ti dam star repar na roko. In potem bomo videli, ali bi te res mogli spraviti za kraljevega kožarja v Pariz in slednjič v telesno stražo," sem smeje odvrnil, .— "seveda, če te je mojster Miklavž res voljan pustiti." "Zelo rad," je zaklicai ta. "Rajši danes ko jutri! Toda bodite oprezni s tem porednežem; ves je navihan in prebrisan. koze. To se mu je prav dobro podalo in zraven je tako šaljivo pripovedoval o tem, kar je kot vajenec doživel, da se mi je brhki fant takoj prikupil. ; iŠe pred nočjo smo prišli v grad. Botru so koze ugajale, in ko sem mu povedal zgodbo s po-ganjačem, je bil takoj pripravljen pomagati, da se mu želja izpolni. "Živali zapremo v veljko kletko in jih denemo zadej na Bern- smo že imeli iti k mizi, je javil Suter, da jo oskrbnica Keyser s vi trije kantoni (upravne dežele) SChwyz. Uri, Unterwaldetn. To svojo strnicno zunaj in želi z go- združitev no nazvali "zapriseze- spodom m z mano en hip. na samem govoriti. Zurlauben je bil po o. Sekun-du, kakor sem pozneje slišal, pregovoril botro k temu spravnemu koraku. Zdaj se je muzal in me peljal ven k njej; poklonil se je ter me predstavil za skesanega grešnika. Vprašujoče me je pogledala in rekla, da o popolnosti mojega kesa ni še prav prepričana. A odpustiti je krščansko; in ker je zvedela, kako nevljudno me je bila Katra odpodi'la, ko sem gotovo nameraval odpuščanja prositi, je njena krščanska dolžnost, dati mi roko v spravo, posebno na dan pred odhodom. Dobra gospa bi bila gotovo še dolgo pridigala, ako bi jo bil Zur ski voz, zraven pa bodoeeg:. bob- laičen pustil; a on ji je ponudil narja in grenadirja. V vozu sa-men pa dobita prostor ti in o. Se-kiundus, ki me je res že obiskal za slovo. In najboljše bo, če prihodnji ponedeljek v božjem imenu odrinete. Tako boste lahko še pred oljenico v Parizu mi pri polka Prihodnja nedelja j? sredpo-stna — tedaj povabimo nekaj prijateljev na obed za slovo. Pri tem pride tudi tvojih šest slok do časti." Tako je boter rekel, in tako se je tudi zgodilo. IV. Kako sem se poslavljal. Ostali dnevi do sredopostne nedelje so šli mimo kakor v vrtincu. Poslavljal sem se od v^eh sorodnikov in znancev v mestecu, in je bilo o meni mnogo govorjenja, a za mojim hrbtom še več posmeha zavoljo mojih, koza.* Nazvali so me "kozjega stotnik«*!." A to mi je bilo malo mar. Da bi bil le mogel z Verenico med štirimi očrni govoriti! A če sem še tako prizadevno ogledoval okoli vrta nisem mogel zalezti nobene ugodne prilike. Enkrat sem jo ugledal pri nekem oknu z objokanimi očmi ; hotel sem' ji z znamenji dopovedati, naj bi prišla v poletno lopo, postavljeno v neki kot ob vrtnem zidu. A pri tisti priči se je pojavila bela avba moje botre in me prepodila. Tedaj sem potlačil svoj ponos toliko, da sem pozvonil pri hišnih vratih in pohlevno prosil dovoljenja, da bi snuel botro za slovo obiskati. A Katra je tako nesramno trdila, da gospe oskrbnice ni doma, da sem od jeze vzplamtel in staremu zmaju hrbet obrnil z besedami: "Kadar gospa oskrbnica prihodnjič zopet pojde ven, naj tudi glavo s sabo vzame!" ■Nedelja je naposled prišla. Na opomin svoje matere sem bil zjutraj pri kapucinihi opravil svojo pobožnost; pred tako potjo in tako nevarnim početjem je bilo kajpada previdno, narediti z Bogom čist račun. Ko sem se po bož-"Ji službi^ vrnil domov, me je poklical boter v svojo delavnico m je bil z mano tako očetovsko lju-beznjiv, kakor še nikoli. Pokazat mi je svojo oporoko, ki me je ž njo postavil za dediča, in je rekel: "Drži se tako, da mi je ne bo treba uničiti! "Junaštvo in zvestoba" je bilo moje geslo in bodi tudi#tvoje! Zvestoba Bogu in Bogu in krstni obljubi, ki si jo prisegel; zvestoba kralju, ki mu mu boš prisegel na zašitavo! Nc daj se od lepih besed slepiti; čim zatevajo kaj zoper to zvestobo, odločno reci: ne, naj si bo vabilo še tako mamljivo! Pomni to, ker utegneš priti v težke okoliščine. Rajse umreti, ko zvestobo prelomiti. K hrabrosti ni treba, Ja te izpodbujam; Švicar si!" Stisnila sva si roko in obetal sem mu, da njegovih očetovskih opominov nikoli ne pozabim. Mej tem se je bližal čas kosila, in povabljeni gostje so prihajali. Boter je bil oblekel generalsko u-niformo in je nosil trak Ludviko-vega reda z zvezdo komturjev) in druge visoke redove. (Komtu-ri (kommandeu>ri) so vrsta odli-kovancev z redovi, srednja med onimd, ki imajo veliki križ, in med vitezi.) Nikoli ga nisem bil videl opravljenega za tako viso- Hej, kako je Jurček ves vesel kega gospoda; vendar pa je spre-poskočil! "Juhe!" in zalučal je jemal goste prav ljnbeznjivo. vkot smolo iii predpasnik. "Z Bo- Kmalu so bili vsi zbrani: prečast-gom, mojster! Ko se kdaj povr- ^ g. mestni župnik Bossard, u-nem kot general ali maršal do- prijazen gospod; o, guar- mov, ne bom pri nikomer drugem di^ z 0 Sekundom; predsednik naročal škornjev ko le pri vas, Kolin, lastnik solin Laudwig, blfl-mojster!" gajnik Hediger in še nekaj stri S temi besedami je planii iz so- cev in strin, vsi v praznični opra-be in »rezal leskovko, da požene 1 vi in primerno napudrani. Ko roko in jo peljal v sobo z opom bo, da gospoda žnpnika in c&ta-lih gostov ne smemo več pustiti čakati. Tedaj sem tudi jaz — kako pa sem hotel? — ponudil roko Vereni, ki je napol zmedena stala poleg tete. Zdaj je Suter javil, da je miza pogrnena, in po običajnih poklo-niht smo se v parih odpravili v veliko dvorano, na čelu boter z botro, zadnja pa Verena in jaz. Botra, sedeča med župnikom in o. guardianom, je le imalo mogla o-prezovati Verenico in mene, ki sva bila čisto na spodnjem koncu mize. Najini sosedje pri mizi, stari in važni gospodi, so bili po vrsti zamišljeni zdaj v krožnike zdaj v političn f govore in prerokbe. Tako sva se lahko nemotena tiho med seboj menila, in z velikim zadoščenjem sem poslušal njeno žalovanje radi mojega odhoda v Pariz; zakaj njena bojazen radi mene mi je pričala, kako sem ji drag. Skušal sem jo torej tolažiti, češ, da imam najlepše upanje,' da se čez čas kot u -gleden mož vrnem domov. "Le eno me skrbi," sem rekel tiho, "kakšno najdem ob povrat-ku svojo Verenico; ali jo dobim kot častitljivo gospo —" 4,Damian!" me je prekinila in odprla seeloma sicer sramežljivo po vešč ne veke.' "— ali bo tako dolgo strpela in bo potem voljna postati gospa stotnica Muos." Stisnila me je z roko, za katero sem jo bil prijel, in šepetala: "Ostanem ti zvesta, -Damian, če mi le ti ostaneš zvest v hudobnem Parizu, kjer je toliko žen, lepših in umnejših nego uboga Verenica Keyser." A nobena, ki bi imela tako* ljubo srce in ki bi mi bila z mlada že tako mila in draga kakor ti." sem ji odgovoril skoro preglasno. 44Ostanem ti zvest!" Ni rekla besedice; a njene oči in rahel pritisk njene roke so zapečatili najino zvezo bolj prisrčno nego vse besede. Prosila je še naj pogosto pišiem — botri seveda! A naj delam zelo majhne črke ; za en del, ker se tako veliko več spravi v eno pismo; a tudi zato, ker botra majhno pisavo tudi z naočniki le težko razbere. Tako ji bo ona morala brati pisma. In če tedaj morda naleti notri na besedico, ki ni botri namenjena, ampak Verenki, jo bo že znala preskočiti. — Tako je dejala prebrisana Evica, in jaz sem ji obetal, da navodila ne pozabim. Dobro, da sva porabila priliko in si razodela, kar je namia bilo na srcu. Zakaj prinesli so na mizo sloke, in boter je napeljal govor na srečnega strelca. Tako sem bil zapleten v splošni razgo vor in tudi po končanem obedu >i se ne bil več mogel na samem meniti z Verenico. Kaj se je sicer pri mizi govo rilo, md je nejasno ostalo v spo mrinu; Verenine besede so vse drugo izrinile. Le to še vem, da je boter precej dolgo govoril o postanku in zgodovini Švicarske Zaveze,) ki je v podobah in rekih krasila stene v dvorani; govoril je o zvezi nase domovine s Francoskimi kralji, kojih so v dolgi vrsti visele nad Švicarskimi pod ob a mi j govoril o razposajenih Amorettih,) ki so v stoterih oblikah gledali s stropa — a kako je boter v svojem govoru vse to združil, mi je popolnoma šlo iz spomina. Jaz sem mislil le eno: Verenica in jaz, midva si ostaneva zvesta!" '(Švicarska Zaveza i(Schwei-zerisehe Eidgenossenschaft) je pravi naslov Švice. Sedanja Švicarska država ima svoje početke v 14. stoletju, ko so se združili pr- no zavezo". Sčasoma so se prost ovoj no pridruževali novi kantoni in Zaveza je tudi v bojih ume-la čuvati svojo neodvisnost, zlasti proti Habsburžanom. (Bitka pri Sempaehu 1386.) — Pocetki Švicarske Zaveze so okrašeni s pripovedkami, kakor je ona o Telu, ki jo je porabil* Schiller za dramo. "Viljem Teli". (Amoretti — poganski bogovi ljubezni.) Celi večer pa sem bil namenil ljubi materi. Torej senu šel koj po večernicah od Sv. Ozvalda tja k njej. Sončila se je ob vrtnem zidu na klopici, katero je kasneje zasenčil bezgov grm. Vabljiv prostorček je bil tu; ptice so bodro prepevale, in nekaj metuljev se je sončilo na jegličih ob potoku. Da, celo medičarji so že brenčali m iskali na vrbovih jabrankih prve paše. Kakor nekdaj kot m al deček, sem tudi danes bral vijolic in vetrnic in jih znašal materi v naročje, da jih je povila v male šopke za Marijino p >dobo na domačem oltarju. Ko je naposled solnce zašlo, sem nesel mamico na svojih ro- kah v hišo, da bi ji ne škodoval večerni hlad. Tedaj smo skupaj s staro Veroniko ' malo večerjali. Za posladek je prišla na vrsto tudi Inoja najljubša jed: s tolčenimi suhimi bruiškami napolnjen hlebec. H koncu je meni na čast na-točila mati kozarček starega rizlinga, ki ga je še od rajnega očeta sem imela v kleti. In vsi trije smo se pošteno prizadevali^ da bi bili veseli in dobre voije. A čedalje mia>nj nam je uspevdio. Veronika je bila že rekla "zbogom" in tiho odšla, jaz pa sem hotel kaj šaljivega povedati, a dušilo me je v grlu.- Tedaj je rekla mati: "Damian, čemu bi si delala težko slovo? Stopi k meni, da ti poljubim ustna in prekrižam čelo, potem pa idMBoga se boj in zapovedi spolnjuj, Boga ne zapusti, 111 on te ne bo zapustil, tu imaš, vzemi za spomin moj rožni venec. Ni treba nobenemu vojaku, da bi se ga sramoval; veliki vojskovodje so ga vsak dan molili. In zdaj pojdi v božjem imenu in z njegovim blagoslovom, in njegov sveti angelj te mi dobrega in zdravega nazaj pripelji." "Na svidenje, mati," sem jc-cal in se jokaje opotekel iz hiše. (Dalje prihodnjič.) Ob reki Mississippi, najdaljši reki na svetu je še kakih 20 milijonov akrov močvirnate in še neobdelane zemlje; največ te zemlje se nahaja v južni Louisi-ani. ^V\\\\\V V\\X\\\%\\X\\\\X\\\XX\\\X\X\M %XXXXXXXXXXXX^iXX^ Telefon: Canal 80 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! ^wx\xxxx\x\xxx\\\\x\\\\x\\\\x\\x\\\\wwvv \xxxxwv Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. gkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspeSno rabijo 7. največjim zaupanjem. A to tudi ra.li pravega vzroka, ker zaupnost iz.lelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo poviSanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dul-o zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morau smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjost., ko moramo veliko vež plačevati za potrebščine, in, tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla.ajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno . Grenko Vino torej ima tako zaupanje in vgpeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne 11 -potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rude. e vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi V želodčnih neprUikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo pliu, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je a- vseh lekarnah. i TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najhiltcj:«;* in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenjc živcev in za mazanje po kopanju iiog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS EH* POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O LEX je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $650.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. - — - — 396 Naložite torej Vaše prihranke ▼ ■r NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. i Narasti« obresti se polletno pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilno uloge od $1.00 naprej. x 396 FIRST NATIfl Jollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".