čebelarskega turizma registrira dopolnilno dejavnost na kmetiji. Po Zakonu o kmetijstvu je dopolnilna dejavnost na kmetiji tista dejavnost, ki je povezana z osnovno kme- tijsko dejavnostjo. Pogoji za opravljanje dejavnosti, pove- zanih s čebelarstvom, so opredeljeni v Uredbi o dopolnil- nih dejavnostih na kmetiji (Ur. l. RS, št. 57/15 in 36/18). Registrira se na upravni enoti. Dopolnilna dejavnost in plačilo prispevkov Zavarovanec, ki sicer opravlja dopolnilno dejavnost in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot kmet, upokojenec, brezposelna oseba ali kako drugače, je ved- no sam zavezanec za plačilo pavšalnega prispevka za po- škodbo pri delu in poklicno bolezen, ki ga mora porav- navati mesečno v višini 0,53 % od višine bruto povprečne plače RS za mesec oktober preteklega leta, in mesečni prispevek po 55.a členu v višini 6,36 % od 0,25 PP. Prispe- vek se plačuje v pavšalnem znesku, neodvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja na podlagi normiranih od- hodkov ali na podlagi vodenja knjig, razen kadar je oseba kmečko zavarovana. Dodana vrednost za čebelarsko dejavnost Za čebelarstvo dejavnost čebelarskega turizma po- meni veliko dodano vrednost, ki lahko bistveno pri- pomore k boljši ekonomičnosti čebelarstva. Čebelarski turizem je odlična priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkih in s tem odlična pri- ložnost za grajenje naše prepoznavnosti in promocijo čebelarstva. Poleg tega imajo čebelarji, ki se ukvarja- jo s čebelarskim turizmom, bistveno boljše možnosti za prodajo tako čebeljih pridelkov kot tudi predelanih izdelkov. Z bogato ponudbo pa lažje pokrijejo visoke stroške dopolnilne dejavnosti in tako izboljšajo ekono- mičnost svojega čebelarstva. Foto: Tanja Magdič Slovenskim raziskovalcem uspelo sestaviti celotni genom kranjske čebele doc. dr. Minja Zorc, 1 dr. Tine Pokorn, 1 prof. dr. Janko Božič 2, 3 in prof. dr. Peter Dovč 1, 2 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2 Biotehniška fakulteta, Center za čebelarstvo in 3 Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Peter.Dovc@bf.uni-lj.si Medonosna čebela, Apis mellifera, vključuje 27 geo- grafsko opredeljenih ras/podvrst, ki predstavljajo pet filogenetskih linij (A, O, J, M in C), ki so se evolucijsko ločile pred več kot 150 tisoč leti. Te linije se med seboj ločijo po morfoloških, vedenjskih, fizioloških in adap- tacijskih značilnostih, ki predstavljajo prilagoditev na pogoje lokalnega habitata. V Evropi prevladujeta liniji M (zahodna in severna Evropa) in C (vzhodna Evropa). V linijo C sodi skupaj z italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica) tudi kranjska čebela (Apis mellifera carnica). 9/2020 letnik CXXII 236 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zgodovinski dokumenti, kot na primer poslikava jam- skih sten v španski Arañi, pričajo o zgodnji interakciji med človekom in čebelami, že pred več kot 7000 leti. Ta interakcija zaradi posebnosti biologije reprodukcije in genetskih mehanizmov, ki so značilni za čebele, ni imela tako globokih posledic kot pri nekaterih drugih živalskih vrstah, ki so bile podvržene procesu udomačitve. Prva odbira čebel sega že v obdobje pred več kot 3000 leti, ko so poleg naravne oprašitve matic z več troti (tudi do 20) uporabljali predvsem zamenjavo matic vsako ali vsako drugo leto, da bi izboljšali reprodukcijske in pro- izvodne lastnosti čebeljih družin. Izmenjava matic in selitev družin v različna okolja, kjer so troti z različni- mi genotipi, v populacijah povečuje genetsko pestrost in zmanjšuje možnost za parjenje v sorodstvu, zmanjšuje pa tudi učinkovitost odbire, ker za odbiro matic v različnih populacijah, ki živijo v različnih okoljih, lahko veljajo raz- lična merila za odbiro. Ravno prilagoditev posameznih 9/2020 letnik CXXII 237 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Detajl kromosoma št. 1 treh genomov medonosne čebele: A: Apis mellifera carnica (Amel_CarUL), B: Apis mellifera ligustica (Amel_Hav3.1) in C: Apis mellifera mellifera (INRA_AMel_1.0) populacij na specifične okoljske razmere je glavni razlog za dokaj razširjeno čebelarsko usmeritev k ohranjanju lo- kalnih populacij čebel. Za spremljanje trendov v populacijah in zaznavanje medsebojnih vplivov med populacijami v geografski bližini smo imeli do sedaj na voljo nekaj genetskih označevalcev, ki so nam dali vpogled v genetsko pestrost populacije in omo- gočili ocenjevanje genetskih distanc med populacijami. V ta namen smo najpogosteje uporabljali odseke mitohon- drijske DNA in mikrosatelitne označevalce. Pomanjkljivost obeh sistemov je, da zajameta le zelo majhen del genetske- ga materiala osebka/populacije in ne omogočata povezave z zanimivimi fenotipskimi lastnostmi. Razvoj novih metod, ki omogočajo pregled celotnega genoma (sekvenciranje celotnega genoma ali posameznih fragmentov genoma), je v zadnjih letih odprl nove mož- nosti za detajlno analizo genetskega ozadja pomembnih morfoloških, vedenjskih in proizvodnih lastnosti čebel. Za uporabo teh metod pri proučevanju fenotipskih lastnosti čebel je ključnega pomena, da je za posamezno raso/pod- vrsto na voljo informacija o celotnem genomu, na osnovi katere lahko identificiramo genetske različice v populaciji in njihov vpliv na fenotipske lastnosti čebel. Za najbližjo sorodnico kranjske čebele, Apis mellifera ligustica, je celo- ten genom na voljo od leta 2014, za kranjsko čebelo pa so bili do nedavnega na voljo le podatki o genomskih frag- mentih, ne pa celoten genom. Slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univer- ze v Ljubljani so na letošnji svetovni dan čebel objavili za ohranjanje genskega sklada kranjske čebele pomembno novico, da jim je uspelo sestaviti prvi celotni genom kranj- ske čebele, katere izvorna dežela je prav Slovenija. Za sekvenciranje genoma kranjske čebele smo uporabili DNA osmih trotov, ki smo jih dobili od čebelarja iz Zgornje- savske doline (Gozd Martuljek), kjer v zadnjih desetletjih ni bilo vnosa tujerodnega genetskega materiala. Pri vsakem od vzorcev smo dosegli pokritost genoma vsaj 50-krat. Tako smo dobili skupno več kot 445 milijonov odčitkov, ki vsebujejo 134 Gbp genomskih zaporedij oziroma več kot 500-kratno pokritje genoma kranjske čebele. Ta količina genomskih podatkov nam je omogočila, da smo z algoritmi za zlaganje genoma sestavili genomsko zaporedje kranjske čebele, dolgo 227 milijonov baznih parov, in tako prišli do prvega referenčnega genoma kranjice, Amel_CarUL. Celoten genom kranjske čebele bo tako pomembno orodje za proučevanje genetskega ozadja vedenjskih in proizvodnih lastnosti kranjske čebele. S svojo prilago- ditvijo na lokalne razmere predstavlja kranjska čebela po- memben genetski vir, ki nam je zaupan v oskrbo, to nalogo pa bomo lažje uspešno opravili z uporabo orodij, ki nam omogočajo pregled nad njenim celotnim genskim zapisom. Poleg genskega zapisa v celičnem jedru smo v svoji razis- kavi določili tudi celotno nukleotidno zaporedje mitohon- drijske DNA kranjske čebele, kar omogoča dodatne filoge- netske analize in proučevanje interakcij med jedrnim in mitohondrijskim genomom. Poznavanje celotnega geno- ma nam bo omogočilo bolj natančno genetsko opredelitev populacije kranjske čebele v različnih predelih Slovenije, tudi v kontekstu potencialnega obstoja različnih ekotipov. Poznavanje nukleotidnega zaporedja celotnega genoma odpira možnosti za usmerjeno selekcijsko delo, načrtno izboljševanje proizvodnih lastnosti čebel in izboljševanje lastnosti, ki vplivajo na zdravje čebel in njihovo preživetje. Hkrati je razpolaganje z genomskimi podatki tudi močno orodje za identifikacijo genetskih razlik med našo popula- cijo kranjske čebele in populacijami Apis mellifera carnica v sosednjih državah. Genetske razlike med kranjsko čebelo in drugimi podvrstami, predvsem Apis mellifera ligustica, bodo omogočile odkrivanje in spremljanje morebitne in- trogresije genetskega materiala iz drugih populacij v po- pulacijo kranjske čebele. Dostopnost celotnega in urejene- ga genetskega zapisa predstavlja pomemben dosežek, saj postavlja kranjsko čebelo ob bok drugim populacijam me- donosne čebele, za katere so podatki o celotnem genomu že na voljo (Apis mellifera mellifera, Apis mellifera ligustica). Foto: Peter Dovč