PošMna pla^assa V gotovini ticrm&nfe:.$tev. 0!« 1 Posamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR" izhaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 18, uri z datumom naslednje?« dne ter stanc mesečno po posti D 10--—, za inozemstvo D 18' . dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10* — inserati po dogovoru. N aro cd at pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVU ■<. v Um- boru, Jurčičeva ulica it- 4, 1. nadatr UPRAVA ac nahaja v Jurčičevi alioi *L 4, pritličje desno TeJe-'on st. 24 — SHS postnočeliovni račun štev- 11 -787. Na naročila brez denarja ac n« ozira- — Rokopisi se ne vračajo- TABOR Maribor, nedelja 9. januarja 1927, (Avala.) S. farmarja 1927. Izvirno. 9 9.13, Pariš 20.50, London 25.1475, 515.25, 'Milan 22.85, Prača 15.3425, BlidimneSta'9T1.A5, Berlin 122, Bru-5, Varšava 57.50, Bukarešta 2.725, Leto Vlil. odkritja o italijansko-albanski talni pogodbi Današnji »Matin« objavlja nova od-l kritja o italijanskem albanskem paktu. V dopisu pravi, da je takoj Po sklenitvi | Pogodbe protestiral jugoslovanski poslanik Jeftič pri Ahmed beg Zogu im takoj odpotoval v Beograd. Nekaj dini kasneje pa je Ninčie podal ostavko, kateri je sledila demisija celotne vlade. Medtem je jugoslovanski odpravnik poslov v Tirani Kolombatovič nadalje protestiral pri Ahmed beg Zogu in ga opozoril, da De Albanija vezana s pogodbo, ki jo je Pred dvema letoma sklenila z, Jugoslavijo in v kateri obljublja, de ne bo sklepna tajnih Pogodb- Dva tedna Pred sklenitvijo. italo-al-banskega pakta je Mussolini naslovil na Ni n čiča’ nenavadno orijatcljski dopis, v katerem se mu zahvaljuje za lojalno postopanje. Mussolini je v pismu predlagal dr. Nipčiču, da naj svetuje jugoslov. poslaniku v Tirani, naj bo v tesnih stikih z italijanskim poslanikom baronom i Alois'jom- Ko je bil 10. decembra^ v albanski skupščini ratificiran albanski pakt, je g. Kolumbntovič hotel preprečiti ratifikacijo v albanskem senatu. Po-setil je Ahmed beg Zoga in z niim del j časa razpravljal. Pogovor je bil poln dramatičnih scen. Končno je Ahmed beg Zorni izjavil, da je prisiljen skleniti pogodbo, kljub temu, da je s pomočjo jugoslovanske vlade prevzel usodo Alba-. | pije v svoje roke- Izjavil jc tudi. da mu je angleški poslanik svetoval, da naj - podniše in ratificira tiranski pakt. Nekaj lir Po tej intervenciji 3c albanski senat ratificiral omenjeno pogodbo. Z ozirom n« dejstvo, da je s sklenitvijo italo-al-jjflinskega pakta bila močno kompromitirana tildi francoska diplomacija, je francoska vlada zahtevala od angleške vlade pojasnil. Iz Londona je dobil francoski zun., minister odgovor, da rešil ie Anglija to vprašanje direktno z Rimom, i stil prav po naši stari navadi. Popival* so go raznih mariborskih gostilnah in kavarnah,, ne da bi prenehali, okrog tretje ure je vinjeni kmetič zapazil, da nima ure. Iskanje je bilo zaman in tudi iztreznenje ni zaleglo. Udal se je v usodo, misleč, da je uro izgubil, je popival v družbi omenjenih potepuhov še nadalje. V kolodvorski restavraciji pa se inu je nenadoma zazdelo, da se njegova vinska bratca vedeta precej sumljivo in da mu je mogoče kateri izmed njiju izmaknil težko uro. Prijavil ju je policiji, ki pa ure ni našla. S težko glavo, brez ure in brez denarja jo je deželan danes odkuril v Dabrenje, kjer bo lahko na dolgo razkladal svojim sosedom o neuspeli pustolovščini v zapeljivem Mari-boru. m Planinski ples. Tudi letos se vrši ta priljubljena prireditev v Gotzovih dvoranah v: torek dne 1. februarja, v.sak planinec, prijatelj dobre zabave in plesa naj si zapomni: i. februarja planinski ples. pi S Policije- Od petka na soboto sta bdi izvršeni dve aretaciji, vloženih pa je bilo pet prijav radi cestno policijskega red;u 1 rad goljufije, 3 radi hoje po progi, 3 radi avtomobilskega reda. m Nesrečni smrtni slučaji v letu 1926. V 1. 1926 je bilo v Mariboru doseženo rekordno število samomorov- Izvršenih ne mio az_ najrazličnejših nagibov; nesrečna ljubezen, beda, neozdravljiva bolezen itd- 10 samomorov. — 9 oseb, se je smrtno ponesrečilo, 3 so se utopile, 6 oseb je zadela srčna kap, ena je bila p. mor-iema, ena pa je Izkrvavela- Torej nesrečnih smrtnih slučajev, je bilo v celoti trideset. m Zlata zapestnica se je našla snoči ob 19, uri. Dobi se pri Albinu Erženu, Ruška cesta 5 I- m Institut de danse Pečnik naznanja, da Pričnejo kurzi 10. januarja. Začetek otroškega tečaja petek. 14. jan. ob 16-30 do 18- ure- Pondeljek. 17. jan. začne ob 21- uri v dvorani zadružne gospodarske banke novi kura za odrasle. Podučeva-nje nainovejšega »Black Botton« itd. Šolnina 100 Dan- Upisovanje dnevno Krekova ul. 8- Privatni kurzi in ure se zopet obnove- 39 m Klub — Palals de danse. Za časa maakeradne sezone shajališče odlične publike- Vso noč mrzla in topla jedila. 41. — Pst, očka; samo eno sekundo! In zopet je začela preštevati obleke. No, končno je našla, kar je iskala: našla je dvanajsto obleko, ki jc bila tako majhna, da se nisem prav nič čudil, da ic ni takoj našla. Moral sem ji reči: — Kako si čudna, otrok! Da prešteješ deset oblek, si rabila več kakor četrt ure. Kako neki obvladaš brezkončne vrste številk s svojo malo glavico? — Toda, očka, saj sc ne računa z glavo, temveč s strojem! .... Onemel sem. Šele sedaj sem slišal v sosedni sobi nervozne korake, spomnil sem so, da bi mogel to biti prijavljeni gost. Rekel sem j>. da je morda že nestrpen. — Kaj, Artur nestrpen? Niti misliti! Kako ti pride kaj takega na misel? — Ali mi ne bi hotela vendar enkrat povedati, kedo jc ta Artur? — Artur je gospod . • • No, počakaj samo eno sekundo. Pričela si je popravljati lase in pudrati svoj nosek. — Tatek, če se ne motim, bo Arturja jako veselilo, da te spozna! — Jako lepo! Samo vedel bi rad, kdo ic neki ta Artur? ■ • • t— Eh, Artur? ... je odgovorila z glasom, kakor da niti sama ne ve dobro, kdo in kaj je Artur. Tedaj je zapazila, da nimam samo-vcznice dobro zavezane in jo le pričela nameščati. Zatem me je počesala in okrtačila ter se vstopila tri korake pred me, da bi me bolje videla. —• Sedaj izglodaš zares za 10 let mlajši; Artur bo ponosen na te. Vedno si je želel mladega in lepega - - • tasta . . . — Kaj? Artur je . . . — No da, seveda, tatek! — jn me pothipi vrh nosa. Sicer se ne bi toliko obotavljala. Artur je gospod, s katerim sein se včeraj za- , Št Ib: H2fi iz Amerike Rojen sem v znamenju ribe. Radi tega sem najbolj ljubil tišino in se radi tega tudi posvetil slikarstvu. Najraje slikam krave in radi tega se največ mojih slik uporablja v jedilnicah. Nasprotniki moje umetnosti trde, da so moje slike manj vredne kot umetnine, toda da so jako uporabne za pedagoške predmete. Pripomniti moram tudi, da sem udovec. Zapustila me je tudi druga soproga in sedaj živim popolnoma v miru. Resno sem se prestrašil, ko sem dobil iz Amerike pismo od hčere, ki mi je sporočila, da se bo vrnila in živela pri meni. Dekle jc bilo otrok prvega zakona. Ko sva se ločila, jo jc mati vzela s seboj in jo odpeljala v Ameriko, kjer je odrasla. Vprašali boste, čemu sem se ločil od prve žene, ki je bila lepa, Zadeva je bila popolnoma enostavna. Radi krav. Hotela je, da jo slikam, jaz pa sem napravil sliko — soproga na livadi. — Kakor vse njegove krave! — so se smejali prijatelji. To jc razburilo soprogo in privedlo do ločitve. Našla je nekega fabrikanta avtomobilov in odpotovala ž njim v Ameriko, kamor le odvedla tudi hčerko. V Ameriki je umrla. Z hčerjo sem malo dopisoval. Iz slik, ki mi lih je pošiljala, pa sem sklepal, da je lepa. • Ko je dopotovala sem jo takoj spoznal. Spoznala me je tudi ona. Zatekla sc mi je v naročje, kakor da sva se dan poprej videla tadnji krat, tako da nisem mogel niti izpre-tovoriti. — Kako je, papa? — je vprašala, me po-Subila in prijela za roko, kakor da sva se tadnjikrat videla včeraj. ' — Ti vsekakor želiš, da čim več vidiš že danes! — sem spregovoril. — Ako najmeva avtomobil, obiščeva lahko tudi kak muzej. — Ah, muzej me toliko ne zanima. Ako želiš da bom dobra, potem me odpelji v kako restavracijo. Izredno sem lačna. Resnično, bila jc zelo lačna. In kako žejna! Sicer ni bilo to nič čudnega: prišla je iz »suhe« Amerike! . . . Čudil sem se samo temu, kako more biti tako vitka, ko ima vendar tak apetit. Najbolj me je presenečala njena mirnost. Bilo mi je jasno: od matere je podedovala lepoto, toda od mene temperament. Šla ie preko ulice kakor oblak čez poletno nebo. Zdelo se mi je, da io prav nič na svetu ne bi moglo vznemiriti. — Za boga, otrok, kako sl ti vendar hodila preko newyorških ulic? — sem io vprašal začuden. — Ah, saj to jc najenostavnejše. Prometnega stražnika sem prijela pod pazduho In mu dejala: »Prepeljite me na nasprotno stran!« To jc docela enostavno . . . S prihodom hčerke iz Ameriko jc bil skaljen hišni mir. Neprestano sem sc bal, da ne bi prišlo do nevarnega srečanja med hčerko in ženo, ki jc vzdrževala red v hiši. Toda strah je bil odveč, kajti hčerka je znala vedno vse, kar bi koga motilo, oziroma dražilo, pravočasno umakniti. Ni se nad ničemer pritoževala. S čem pa si je krajšala dolge dni. mi je bilo vedno tajno. Kadarkoli sem poškilit v njeno sobo, vedno sem opazil, da si striže in kolira nohte ali pa da si pudra nosek. Dolgo sem mislil, da jo samo dve stvari zanimalo in da nima niti pojma, kakega pomena je čas. Kajti, opazil sem, da je imela za čas edino mero in sicer: »samo eno sekundo«. Kadarkoli sem jo čes* prosil, vedno mi je odgovorila: »Takoj, J sam« eno cekundo. tatek!« Wrzj'‘'*)Wx *' PlT.tr-tlfS. 'fcajfi ftH <*Af.c*v* y/< > t, > ? voak\!:.m;'(--'» n v H Od novega leta naprei kotirajo vsi vrednostni papirji na budjmneštanski borzi v novi veljavi »Ponga«- Bankovci po 100 50 in 10 Pengo so bili ob novem letu izročeni Prometu. No bankovcu za 100 P- -ie slika kraljevega dvora, na bankovcu za 50 n- slika vojvode Rakoezyja. a na bankovcu za 10 p. slika budimpe-šta-nskega parlamenta. v m©s5« Maribor Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 20. novembra 1926- objavljenim v »Službenih novinah od 25. novembra 1926. je odločeno, da se izvršilo volitve članov oblastnih Skupščin v nedeljo 23. januarja 1927 od 7. ure zjutraj do 18- ure zvečer. Volišča v mestu Maribor so ista kakor pri zadnj’b skupščinskih volit (gl. 14. zako-np o oblastni in sreski samoupra vi toraj; I. volišče za volilce I. mestnega okraja (notranje mes^o) z začetnimi črkami rodti. imena A do vštevši L v telovadnici dckMjke meščanske šole !• v Miklošičevi ul. 1. (L volišče za volilce I. mestnega ok<-aja (notranje mesto) z začetnimi črkami rodb. imena M fto Z v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1- III. volišče za volilce Tf. mestnega okraja (graško predmestje) * začetnimi črkami rodb. imena A do vštevši L v trdo-vadniol (Tot-oM*« meščansko ?o!e v Cankarjevi irllcf 5. IV. volišče za volilce P- mestnega okraja (graško predmestje) •* začetnimi č"-knnii rodit->. jmnon At do -Z »* rane cene. Kuponi- — Ob 20. uri »Ognjenik«. Pondeljek. 10- januarja ob 20- uri Plesni večer Mete Vidmarjeve«. Torek, 11. januarja ob 20. uri »Lepa Helena« ab. C. Kuponi- Gostovanje ge Poličeve. Sreda. 12. januar’'- ZaPrto-Četrtak. 13. januarja ob 20. »Orlov« ab. C- Kuponi. Veseloigra »Ognjenik« prvič v letošnji sezoni. Jutri v nedeljo 9- t-m. ob 20. uri se ponovi izza lanske sezone ye-lezabavna veseloigra od Fulde' »Ognjenik«. — V »Ognjeniku «vidimo točno in v-ečerno sliko dveh zakoncev, ki se ljubita a obenem večno prepirata. Spreta se, a so zopet ljubita; ločita se, a sc zo-Pet pobotata itd. ad infinitum — nepretrgana veriga v erno opisanih življenjskih utrikov, ki jih doživljamo Pri zakonskem domačem ognjišču, ki se cesto lzPremcni v ognjenik, zopet usahne v ognjišče pa zopet znova Izbruhne v o-gnJPnik }td. Zanimivo in zabavno- Nastopno y glavnih vlogah gdč. Kraljeva, ga Sav'nova, gdč. Starčeva in gg- I-Kovič. Rasberger itd. Režira J. Kovič- Jubilejna. proslava v mariborskem gledališču. Kakor je bjlo že javljeiio.se proslavi sredi januarja 501etnica umetniškega delovanja nestorja slovenskih igra-lcov. gospoda Danila z veseloigro 'Večni mladenič«- Kasneje se vršita še Proslavi 25 letnice Pavla Rasbenrcrja (s »Ciganom baronom«) in ravnatelja opere Andrn Mi trvoiča s premijero o-pere »Madame Butterf1y«. Mariborska dr«ma pripravlja Engelo-vo veseloigro »Vač ni mladenič«. Ge-raldyjcvo zakonsko dramo »Minče«, Langerjevo moderno »Porlierijo« *er vroči raztopini. ljudsko igro »Revček Andrejček«. Obe prvi igri bi bili že vprizorjeni, da ni o-'bolela članica, ki ima v obeh glavno vlogo. Iz istega, azloga in pa radi praznikov, so morali tudi gg- abonenti čakati dalje časa kot navadno na nadalj-ne predstave. Kui&ura in umefinosS Silanca ¥žd®vlceve<§a pohreta v minulem SeSu Vidovičev Prosvetlio-etični pokret v Sarajevu -ie izdal koncem leta 1926 bilanco kulturnega dela. V minulem letu je ime pokret v mestih in vaseh 1346 javnih predavanj iz pedagogiie, filozofije, etnologije, etike, ekonomije .poljedel st\a in nrodne prosvete. Poslušalcev je bilo povprečno 160 pa vsakem predavanju; vseh poslušalcev je bilo torej 215.360- Pokret .ie ustanovil 73 tečajev za analfabete v- raznih krajih naše države in priučil 2350 ljudi pisati. Poslal je med ljudstvo tudi prosvetne ekspedicije s Profesorjema Rocom in Ljubun-čičem in inženirjem Tuminom na čelu. Ekspedicije so prepotovale v automo-bilih vse kraje naje države od Djev-djelije do Maribora in so delile brošure, imele Predavanja ter ustanavljala prosvetno etične klube. V minulem letu je Vidovičev pokret razposlal med ljudstvo 200.000 zvezkov in brošur prosvetne in moralne vsebine. Ustanovil je preko 50 klubov v vseh važnejših mestih naše države. Mnogi klubi so pokrenili tečaje za odrasle in razvili veliko delavnost v svo.iem kraju na poliu narodne prosvete. Pokret je deloval tudi na karitativnem Polju in izdal revnim nad 80-000 Din podpore- Koncem 1. 1926 je ra-znisal Vidovičev pokret natečaj za tri dobre drame in razpisal v to svrho nagrade v višini 18.000 Din. Tednik »Novi čovjek« in revija »Uzgajatelj« sta glasnika pokre-ta. ki sta ga razširila ne samo v naši zemlji, temveč tudi izven mej naše države. Deloval je s predavanji, šolami, tečaji, brošurami in časopisi. Udeleževalo so je pokreta nad r>ol milijona ljudi: vsi v praven moralne in kulturne človeške izobrazbe- Iz livlienla in UMI ooljfskl prosvetli mlmster o 2?d?!hj na Poljskem 7a časa svojega bivanja v Lvovu ie dal bivši Poljski prosvetni minister dr. Stanislav Grabski uredniku lvovskega židovskega Usta »Ohvvila« o današnji poljski oolitiki napram ievrejski rrmni-šiiu-i sledečo iziovo; Dr. Grabski je očital poljskim Židom, da so s svojo nestrpnostjo izzvali razpad poljsko-židov-skeea sporazum0 v parlamentu- Po njegovih besedah zahteva vprašanje židovskih manjšin na Poljskem (kjer jih je 3 milijone) načelno rešitev, a Grabski eli da s« vzpostavi sporazum z židovskim »Kolom« v Parlamentu. Priznava, das( •ne more od Židov zahtevati enakega ro-doljubja kakor od Poljakov, čeravno b' pravzaprav morali biti ravno taki na-rodu jaki, kakor so Poljaki- Grabsk meni, da bi se najlažje dosegel spora zmn z galicijskimi Židi. Asimilacija Židov v Poljski, je reko dr. Grabski, je izključena. Nastati b mogla le na ta način, da bi se Poljaki ii Židje družinskim potom spoprijateljili Vendar pa današnji položaj izključuj! omenjeno možnost. K°r se tiče nu-merui claususa na visokih šolah dejansko n« obstoja- Na primer 1- 1925 je bilo n? poljskih univerzah sprejetih 20 do 30?» židovskih slušateljev. lidje v sovjetski Rusiji Od 145 milijonov prebivalcev » SSSR je okoli 3 milijone Žklov, tore nad 2 odstotka- V Ukrajini živi 1,9 mi Idioma Židov, v Beli Rusiji 500 tisoč, 1 RSFSR ravno toliko, na Kavkazu in 1 srednji Aziji pa 300 tisoč- Po socijalrf razpredelbj se delijo na delavce, uradnike. obrtnike, poljedelce male trgovc« in kapitaliste. V strokovnih organizacijah jo bil< preteklega leta udružonih 360-000 Zidov delavcev, kakor tudi uradnikov in na meščencev. Ta skupina šteje z rodibi-nami okoli 800-000 duš. Temu številu je treba pripisati še 50-000 brezposelnih- Delavska in uradniška organizacija, ki ji Pripada tudi 40.000 neorganizi-rančev, ima svoja sedeža v Ukrajini ir Beli Rusiji. Zidovskih obrtnikov z rodbinam vred je 900.000. Naseljeni-so večinom« po Ukrajini in Beli Rusiji in prihajajo na tovarniško delo, v glavnem tja. k jej se ustanavljajo nove tovarne- Zidov-poljedelcev) je danes v Rusiji prtbližn* 170-000, ki se pečajo s Poljedelstvom šele od revolucije. Sovjetska vlada računa, da se bodo Židje polagoma do co-la posvetili kmetijstvu, ki ga dane« goje povečini le delavci, obrtniki it manjši trgovci, ki bivajo na deželi. — Vlada jim daje ravno toliko zemlje kakor drugim narodnostim, nabavlja jur investicijska posojila. Slednjo akcije Podpirajo tudi inozemske organizacije največ amerikanske. Malih židovskih trgovcev je 800.000 z rodbinami vred -Žive večji del v jako slabih materijalnih razmerah- Nastanjeni so Po vaseh, trgih in malih mestih zapadne Rusije- Najpomembnejša je kasta veletrgov-cev in špekulantov, tlczv. srednja in velika sovjetska buržoaziia. Številično so precej močni, okrog 300.000; tor® 10% vseh Zidov. Sem sPadajo razil podjetniki, trgovci, netmiani (trgovc' nove ekonomske politike, nazvani v skrnišn-nj obliki »nep«). komisijonarji trgovci s sadiem. 'astniH -ent«>l>iinih trgovin, zakupniki manjših tovarn itd. Iz gorivi ih navedb ie razvidno, da živi 10% Zidov v ugodnih razmerah 50 % v primernih oV-olpostih. a 40 odst v, bednem stan in. Z' v-lien le Prvih 10% ie tako razkošno, da vzbuja splošno ne. zadovoljstvo pri ruskem narodu. Uradniki židovskega pokoljenia zavzemajo on večini jako ugledna in uplivn-' mesta m Razredna loterija — najvišji dobitek nad 4 milijone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki je že mnogim Pripomogla do blagostanja. — Prvo prihodnje srečkapje je U. januarja 1927. Srečke so že dospele in se dobe pri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic. Maribor, Aleksandrova cesta št. 13- m Kino Union obvešča cen.i. obiskovalce, da prično Predstave ob delavnikih ob 6.30 in 8.30 uri, ob nedeljak in prazni-kjh ob 4., 6-30 in 8-30 uri- Državni uradniki imajo izven nedelj in praznikov polovični popust. 26 Halo! »KAVARNA EVROPA« Halo! Smeh je pol zdravja! Od sobote 15. januarja bosta nastopa-pala mednarodna šaljivca B a y e r in W a hi e n. Prvovrstna komika Pat in Patachon in ostali igralci. Vsak dan kabaretni in varietejski program. Družabni plesi itd- Pridite in smejte se! 40 Nova madžarska d@- veljava Madeži od redečega vina, sadja, črnila, kave, čokolade (vsi razen madežev od rje) 1 z g i m e j o če kuhaš perilo pol ure ■'H -M M&RSBOR, TOG S¥OSODE 3 e%lWjia 1\C& NA BIVŠEM ŠTAJERS Junaštvo Črnogorcev Niikjer ni pojem junaštvo toliko obravnavamo, kakor v črni gori. Pojem junaštva je v raznih krajih različen. V skladu s Prilikami in razmerami v katerih se je kak narod razvijal, je njen pojem junaštvo- Jako lepo ilustrira črno goreč junaštvo z narodnim izrekom: »Junak človeku konja vodi«. Ni dovolj, da je človek smel, neustrašen in odločen t. j. junak, mora imeti tudi moralne lastnosti, ki ga dvigajo nad ostalo zverjad-Vsekakor morajo biti motivi in način kako človek demontira junaštvo, vzvišeni in moralni. Ni junaštvo v sami smelost.) izpostavljanja življenja nevarnosti, glavno je cilj, za dosego katerega se izpostavljamo, na drugem mestu je šele junaštvo — srčnost. Zaščiti slabejšega braniti svojo čast, povedati resnico ne oziraje se na posledice in biti pravičen, so osnovni motivi črnogorskega junaštva- Črnogorec ne bo za nobeno cemo pustil v boju ranjenega sobojevnika- Niti mrtvega ne. Ako se Črnogorec spre kadar je vinjen, naprosi nasprotnika, da bi se razčistila zadeva, kadar bostn v treznem stanju, kajti: »sramota je v pijanstvu razraču-navati med snbo-« Tako jo v črni gori, dočim je v drugih krajih naše države docela drugače; Ponekod celo groze — »pomnil me boš, samo da se napijem«! Padi tega y črni gori povodom gostij in pojedin ni prepirov še manj pa krvi, dočim se pri nas izvrši največ zločinov pod uplivi alkohola. »N. č-« 12. i Kino GRAJSKI KINO predvaja od srede 5. do nedelje 9. jan-največji film te sezone »POLNOČNO SOLNCE«. Letošnje sezone eden naivečjih filmov v devetih ogromnih dejanjih- Film, ki presega vsa dosedanja deia. Polnočno solnce se je predvajalo v Ljubljani devet, v Zagrebu osemnajst in v Beogradu šestindvajset dni pri popolnoma razprodanih predstavah. V glavni vlogi: Lavra la Plante. — Prvovrstna godba! APOLO KINO predvaja od petka 7 do pondeljka 10. jan. »Ljubica iz Pratra«. Slager, kakor si boljšega ni mogoče predstavljati. Temperamentna godba! KINO »UNION« (preje »Bioskop«) David in GoSijat Od sobote do vključno pondeljka bo predvajal »Union« kino velezanimiv film »David in Golijat« s sledečo vsebino; Sinovi Izraela so odšli v obljubljeno deželo- Kmalu Pa so jih naPadli Filistejci- Izraelce je vodil takrat njihov prvi kralj Savel. Filistejski junak Golijat je toliko časa izzival Savla, da je poslal Davida naboj. Slednji je bil zmagovalec, Filistejci pa so zbežali- V Davida se je zaljubila Savlova hči Merala, toda Daviid je ljubil njeno mlajšo sestro Mihalo. Savel, ki je mrzil Davida, 'ga je s tisočimi vojakov poslal nad Filistejce pod pogojem, da prinese 1000 njihovih zastav. Za plačilo mu je obljubil Miha- lo. David je odšel v boj in z ukanami premagal sovraga- Ko se je povrnil, ga je Merala očrnila pred Savlom, ki je razjarjen vrgel na Davida koPje. Davidova polsestra Adora je v trenutku Savlovega zahrbtnega napada skočila pred polbrata in ga rešil a za ceno svo je smrti. David je odšel žalosten z dvora, a Savel ga je Preganjal- Mod tem pa &o Filistejci napadli Jeruzalem in Savel_ se je moral vrniti v mesto. David mu je z malo četico sledil, da mu stavi svoje bojne moči na razpolago. Razvnel se ie strašen boi, tekom katerega sta padla Savel in njegov sin Jonatan. David ie prevzel v naglici poveljstvo nad vojsko in pognal sovrage in ljudstvo ga je slavilo- Jeruzalem se je osvobodil rok sovragovih, David Pa je padel v roke Mihale..- Odda se pražita soba Gosposka uhca r bližini parkn. Naslov v upravi. HenfI se sureitipja takoj, dober zašlužek predstavili «e9 ian. Tattenbaohova 27, vrata 3 od 1,—3. nre opolJ Imm stanovanj. Vsled večje-?# zanimanja za zameno stanovanj otvon zopet svoj o I.Jelek „Marstan“, be karniška ulica 2. 35 V»3IM v-ako množino Pprat-l&Ur IStk njenih steklenic od parfema in kollnske vodn ka t or lončke od kreme, očiščene ki so bili samo za to v upo rabi, plačam po kakovosti. Ivan Klančnik. Maribor, Slo venska ul. 15. H* Profesor pištole po izkušani metodi slovenščine in nemščino, tudi slovensko in mmšfo stenografi o. Raz lagova ul 15, pritličie. 42 Hirsna salsa, lepa. velika, solnčna z elektr lučjo, balkonom, poteh vhodom te gi spodu s 15. jan. odda. Čopova ul. 10. 43 KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 8. do vključno torka 11. januarja »Jackie Cooga« kot mali kompanjon«. Krasen film priljubljenega malega umetnika. Najprijetnejša zabava za odrasle in male. Predstave ob delavnikih prično vedno ob 6-30 do 8-30 uri ob nedeljah in praznikih pa ob 4- 6.30 in 8-30 uri. Državni uradniki imajo razen ob nedeljah in praznikih polovične cene. S in galoše poplavlja F. GOVEDIČ, MARIBOR Frankopanova ulica štev. 10. D j Ste Ni:?. rokavice, perilo ter ramo modna in galanten' sk > blago nudi nai-solidneje JAKOB ljATI. Maribor, samo Glavni trg 2. 2591 KAJENJE STRUPI Havre-Newyork samo 5>/s dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Reunls, Sud-Atlantique, Transport Marltimes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentino, Uruguay, Chile, Auslralijo in Kanado. Vsakdo se lahko od-j vadi ali deloma opusti nezdravo kajenje z dr. Rašer-jevimi pučtable-lami. Zavoj Din 30'—, Din 42’—. Naročuje se pri ,,Aurori“ kom. dr., Kamenica 19(Srem). Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN~KR&KER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 35. 45 iflTEIIJE za žepne svetiljke, najugodneje nudi 2241 Drago Rosina, Marlboi. Vetrinjska ul. 26 Otvoritveno naznanilo Slavn. občinstva naznanjam, da otvorim z današnjim dnem svoio specijalno mizarstvo za moderno in antično pohištvo Prevzamen naročila prvovrstnega pohištva po modernih vzorcih, ter restavriranje graj -kega in meščanskega pohištva. — Solidna izvršitev in jamstvo. — Cene primerno ni/.ke. Cirifl Razboršek moderno In antično mizarstvo pohištva Maribor, Strassmajerjeva ul. 5 je na5 nnibnljSi domači mformačni zarod ima ▼ v pestih zanesljive poverjenike daje iniit. .uje o vsem, posebno p» »e o imovnem stanju donarnih zavodov,trgov- pfro-industrijskih podjetij in privat.nih oaab ove informacije ao -očne, izčrpa e in brze se nahaja v Vuka Karadzioanl.il, Beograd -ov telefon je6-25, e brzojavni nael. Arr*»* KEMIJSKI LABORATORIJ za industrijo, kmetijstvo in trgovino Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil Preiskava medre gal ce in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter nj h ozdravljenje Raznovrstne analize za industrijske potrebe Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor ,,Conchynol‘‘, ,,Arbinol'‘ in „Hmelin“ Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužme, koncentrirane in raztančcnc raz topline itd. Cerij. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se iz dosedanjega lokala preselila vScheidbachovo hišo Gosposka ulica št. 28 (tik hotela ,Pri zamorcu") Interesente opozarjam, da bom imela vedno v zalogi najnovejše modele vseh vist klobukov, ki jih bom prodajala po najnižjih cenah FRIDA NOVAK MODISTINJA Tiakormu v Mariboru, predstavnik: Stanki D«'n- avnatejj. Urednik Vekoslav Cizelr aoviaar. lzdajateR- Konzorotj »T*bor*« »recUtavriJc: V®kot)l»v S d i ud iait uovuiu V«ti v Maribor*