Šolsko obzorje. Iz Šentjerneja na Dolenskem. Učitelji šolskega okraja na Kerškem smo imeli 3. junija t. 1. šolsko konferencijo, katero je sklical okrajni glavar grof Chorinski po 3. §. postave 8. maja 1872. Vprašanja (po nemški zastavljena) so bila: 1. Bazgovor o' šolskih knjigab in berilih in sicer o učnih pripomočkHr in nasveti o vpeljavi novih učil in samoučil. 2. Posvetovanje o učnem čertežu. 3. Vpeljava raetrične mere in tehte v ljudski šoli. 4. Zdravstvo po ljudskih šolah. Gosp. okrajni glavar predstavi novega c. k. okrajnega šolskega nadzornika gosp. prof. Wurner-ja in v daljšem govoru povdarja g. glavar potrebo, da ufiitelji poznajo nove šolske postave, njih vednost razširjajo in mladini vcepijo spoštovanje do njih. Odzdralja potem gosp. profesor Wuruer, ter navaja vzroke, kateri so ga naklonili, da sprejme nadzorništvo Jjudskih šol, ker namreč ve in sprevidi, da se v ljudskih šolah more več storiti za blagor ljudstva kakor v srednjih šolah i. dr. V predsednikovega namestnika se voli gosp. Janez Brezic in za perovodji gg. Kasp. Gašperin in Jan. Saje. Bere se red pri zborovanji, kateri ima veljati vsem. Pervo točko smo obravnavali tako, da naj so gleda pri I. berilu na to, da ne bo toliko pomot v njem1) in učitelji so želeli, da bi se ravno I. berilo *) Naj novejši natis I. in II. berila je napravil g. Levstik, kateri j« strokovnjak v tem. Ni tedaj tiskarna pomota, ako berete v I. berilu: »niti sta tenlri, ali govedi sta rogati« i. dr., g. L. ve kaj piše in zakaj piše. — Naj pa že kdo misli o g. L. pisavi, kar hoče, to je gotovo, da se bomo, sedaj tako ravnali, kakor najdemo v šolskih knjigak zapisano, — in take oblike bo imelo tudi g. P. »Spisje«; komur ni to všeč, naj pa piše svoje, samo pazi naj, da pravo zadene, in naj nikar ne ima novejših poprav za tiskarne pomote. — Nadejajmo se pa tudi, da nam bo g. L. o svojem času sam povedal, zakaj da tako piše in ne drugače; sicer pa ukaželjni učitelji primerjajo oba natisa beril, in v stari natis si zapisujejo nove o b 1 i k e in izraze, ter se tako naj hitreje naufie prarilneje pisati. metodičnoa) predelalo — od abecednika noter do II. berila naj bo vse metoličuo sestavljeno. Želeli so učitelji zemljevida 3), nekateri so vedeli pripovedovati od izverstnih. 0 učnem smotru je bil zgristi terd oreh, kajti težko je določnega kaj reči pri tako različnih šolah, kakoršne so na Dolenskem, toliko otrok — slabo obiskovatije sim in tje tesne šolske sobe. — V izdelovanji učnega čerteža so bili izvoljeni gg. nadzornik Wurner, Gasperin, Kaliger, Saje in Lunder, ki so med tem časom, ko je konferencija prenehala, sestavili učne smotre po enorazrednih ljudskih šolah, kolikor je bilo to mogoče pri tako raznih krajevih okoliščinah. — 0 metrični meri so se oglasili gg. Saje, potem Fl. Kaliger in Lunder in poslednjič g. c. k. nadzornik, kateri je novo mero bolj temeljito razlagal, kakor je ljudskim učiteljem sploh mogoče. Podaril je gosp. nadzornik šoli v Kerškem metrično mero na dolgost, planoto in uteho. 0 zdravstvenem nauku so govorili gg. Lunder in Jož. .lerom. Potem je prišla na versto učit. bukvarnica, za katero so skup zložili dobrotniki v pervi versti gosp. Hočevar iz Kerškega, gg. grof Chorinski in komisar Radkovski potem pa učitelji. Dohodki so 246 gl. Stroški 184 gl. 58 kii Ostane še v kasi 61 gl. 42 kr. tudi za 1. 1873. so plačali p. n. gg. grof Chorinski 10, Eudkovski 5 gl. in učitelji po 1 gl. Knjig je vseh skupaj 174 med njimi prav izverstne. 4) Brala so se še nekatera vprašanja, katera je sestavil g. okrajni šolski nadzornik. V stalni odsek (standigen Ausschuss), da pripravi tvarino za prihodnje zborovanje, so bili voljeni gg. Janez Brezic iz Leskovca, Kasper Gašperin iz Kerškega in Jan. Sajž iz Kerškega. — Za poslance k deželni ačiteljski konferenciji so se volili gg. Gašperin, Saje in Flor. Kaliger. — 0 7. uri zvečer je bilo sklenjeno zborovanje z govorom g. nadzornika. — Pervikrat, kar učitelji zborujejo, dobimo nekako dnino za potovanje. — Po nasvetu g. okrajnega nadzornika so si nekateri naročili nemško knjigo, katera obsega vse šolske postave, katere bo treba učiteljem dobro poznati. Tako dolgo še ni trajalo nikjer, kjer koli sem bil dosihmal nčiteljsko zborovanje, a odločeno je tudi po novih šolskih postavah tudi po več dni, ako je potreba pa čas je bil da smo končali, ker nekateri učitelji so že imeli drugi dan šolo. — 2) S tem je veliko ali pa tudi nič povedano. — Metodično naj se predela I. berilo, da bode stopnja od abecednika do II. berila pravilnejša. No, dobro! Pervo berilo ima v sebi moralične poresti, ima pa tudi podučna berila iz prirodopisja. Morda bi nekateri želeli manj moraličnih povesti, in da bi se izpustile vaje začenši od 30—37 ali druga enaka, ker tega se otroci uče iz zgodeb sv. pisma ali sploh pri kerščanskem nauku, in uamesto teh naj bi se vzele berilne vaje iz prirodopisja i. dr. To bi bilo jasno povedano, zakaj da berilo ni metodično in katere poprave bi se želele. 3) Pri II. berilu imate v naj novejšem natisu zemljevid avstri jskih dežel, mar bi želeli zemljevid kranjske dežele, ali bi bilo to bolje? Za Kranjsko nam je g. Steguar narisal zemljevid; v teh okoljšCinah moramo zares hvaležni biti, da je bilo mogoče g. St. to izpeljati. 4) Se ve, da večidel nemške, slovenskih tako učitelji ne potrebujejo, ako jih pa hočejo imeti, naj si jih pa sami kupijo. Vreda. Prazniki sv. Alojzija smo pri nas po stari navadi slovesno praznovali, ob 9. je bila sv. maša, pri kateri so šolarji peli lepo pesem od sv. Alojzija, ^kakor jo je zložil g. Gerbic, in g. katehet Valentin Klobus so spodbujali šolsko mladost, da naj v svojem življenji posnema Solskega patrona sv. Alojzija. (To pa vse nekako diši po cerkvenem nadzorništvu. — Kaj pa mislite!) Iz Ljubljane. (Zelo važna novica.) — Pri nas seje osnovalo slovensko učiteljsko društvo, katero se imenuje, da se razločiodsedajnega Blovenskega učiteljskega društva, izključljivo pravo liberalno slovensko učiteljsko društvo. Osnoval ga je g. prof. Gariboldi in drugovi, dalje vsi tisti, kateri se za g. Simo v »Laib. Schulzeitung« skrivajo. Kdor ne verjame, naj bere pazljivo 1. 1. 12. i 13. »Laib. Schulzeitung«. Organ tega društva je in ostane — nemška »Laib. Schulzeitung«. To pa nič ne de; — »jaz vendar-le žalujem po svojem možu«, je rekla vdova, katera je po moževi smerti pisano obleko nosila, »na obleki nič ni, da je le serce černo«. Kdor k teinu društvu pristopi, spolnile se mu bodo vse želje, kakor izvoljenim v Maliomedovem raji. Sedaj se društvo sicer imenuje liberalno, pa na tem ni toliko pomena, o letu osorej se bo pa imenovalo klerikalno, in ono klerikalno pa liberalno, saj na imenu ni vse. Društvena pravila še niso do dobrega znana; kakor jih zvemo, jih priobčimo* a le toliko je znano, da se vsak ud s prisego zaveže, ogibati se klerikalnega slov. društva in njihovega »organa«, »Učit. Tov.«, katerega vrednik umerje za to, da mora pravi učitelj tudi cerkven služabnik biti. (Preveč časti za »Tov.« vrednika.) Organ izključljivo pravega napredovalnega slov. društva je »Laib. Schulzeitung«, katera velja 2 gl. 50 kr., kdor pa plača 3 g\. jo bere zastonj. — 3. julija je imelo učiteljsko društvo iz okrajev Kozje, Sevnica in Brežice na Štirskem svoj peti redni shod v Sevnici. Poziv štirskega »Lehrerbunda« naj bi društvo poslalo zaupnico gosp. Bobiesu, so naši verli štirski tovariši enoglasno odbili. Pri vkupnem kosilu se je med drugimi napitnicami tudi Kranjskim narodnim učiteljem napivalo (ali tudi novemu slov. društvu ?). — Prav tako, spominjajmo se povsod drug drugega, in bodimo s 1 o ž n i, kajti ravno nam slovenskim učiteljem trebajonajvečsloge in prave bratovske ljubezni, ako namje res kaj mar za napredek in povzdigo našega narodnega ljudstva. JP^- Društvenike učiteljskega društva za Kranjsko, kateri so bili že 1. 1. opominjani in so z letnino za 1. 1871. in nazaj na dolgu, smatramo za izstopivše, ako do konec tega mesca ne plačajo svojega dolga; članove slovenskega učit. društva, pa vjjudno vabimo, da plačajo letnino za 1. 1873. in oziroma za 1. 1872 (§§. 5 i. 6 društ. prav.) 0 svojem času dajemo javno odgovor od svojega gospodarenja in delovanja; vnanji odborniki se tega vsaki čas lahko prepričajo; za to jim ni treba tega po časopisih popraševati. Odbor slov. učiteljskega društva.