—   155   —
 Hvala, komur hvala gre.
Pred tremi tedni sim popotoval v prijetni družini na visoko krajnsko goro ;)Cema perst" imenovano. Prišli smo poprej vBohinsko Bistrico. Ko se skozi vas peljemo, nas pozdravljajo in se nam priklanjajo majhni fantiči in deklice tako priljudno, in nam „dober večer" tako prijazno vošijo, de začudenja poln vprašam našiga tovaršaJam., ki nas je iz Bleda v Bistrico peljal, kaj de to pomeni? 5, Vidijo , gospod dohtar — mi odgovori — to pride vse od tukajšojiga kaplana gosp. Brenceta, ki otroke taciga lepiga obnašanja vadi. Gosp. kaplan imajo posebno veselje z mladostjo, in jo vadijo ne le lepiga zaderžanja, temuč tudi sadjoreje i. t. d." Drugo jutro nas spremi tukajšnji velki župan, gosp. Mencinger iz gole prijaznosti naCernoPerst, in mi gori in doli grede pripoveduje toliko lepih djanj gosp. Brenceta do šolske mladosti, de so mi od veselja zolse v oči stopile. Kjer se taki možje , kakor so gosp. fajmošter Kovačič in za omiko otrok ves goreči kaplan Brence, in pridni šolmojšter za šolo trudijo, tam se mora tudi lepi sad skerbniga poduka očitno pokazati. In ta se nad priljudnim obnašanjem Bistriške mladosti tudi zares očitno razodeva. Težko kjenaKrajn-skim so kmečki otroci tako priljudni (artig), kakor tukaj. Hvala pridnim učenikam in hvala bogljivi mladosti! Hvala pa tudi županu Mencingerju, pridnimu bravcu naših časopisov, ki se nam je -— čeravno je še mlad — v vsim tako previdniga moža skazal, de bi iz serca vošili, de bi sedanji čas vsaka soseska imela taciga župana!__________