F |{ O I. E T A H E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČIT ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federation, S. P. - — (Mašilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z.
$T. — NO. 1729.
• •I««« M MMM tlM Mit«. »M Ivo?. MUMIHI »IIIm .< CMMH, »M.. Hto IN tf ll (M»M «1 ««•* ). 14/1
CHICAGO, ILL., 30. OKTOBRA (October 30), 1940 PublighH Weekly at 2801 S. Lawndsle Av«.

LETO—VOL. XXXV.
POSLEDICE NAPADOV NA LONDON
Gornja slik« predstavlja posledice bomb« nemške«« letalca, ki ja padla
na trgovino v Londonu In ja porušila.
Za izid volitev v Zed. državah se zanima ves svet
GLAS ZA SOCIALIZEM
Proletarec urgira volilce, da naj glasujeio za socialistično listo, kjerkoli je dobila prostor. Po našem prepričanju je vsak tak glas oddan za preured-bo sedanje družbe.
Resnični socializem pomeni kooperativno družbo dežel in narodov pod praporom svobode, vzajemnosti in demokracije.	*
Za tak red je vredno glasovati.
Marsikaj, kar se dogaja v današnji strankini organizaciji, mnogim ni všeč 0 tem se je v tem listu že veliko pisalo in se bo v bodoče.
A na volilni dan ima državljan pred sabo le vprašanje, komu in čemu oddati svoj glas.
Naravno, za program, za kakršnega se bojujemo. Glas zanj je ob enem protest proti obstoječim razmeram in onim, ki so odgovorni zanje.
Taki glasovi pomenijo več nego glasovnice onih, ki so oddane edino v namen pomagati temu ali onemu kandidatu, ki tekmujejo drug z drugim zgolj v lovu za službami.
Izrazit glas za socializem je nam mogoče oddati le, ako napravimo 5. novembra križ v krogu ob socialistični listi.
OSIŠČE HOČE PODSE VES BALKAN IN MALO AZIJO!
Teror nacijev 'neha', ko podjarmljenci priznajo "nov red"
V Berlinu in v Londonu, v Tckiu, Rimu, Moskvi in v Madridu, v Kairu in Ankari napeto čakajo izida ameriških predsedniških volitev. Enako v Mehiki in še v marsikaki drugi deželi.
Vprašanje vnanje politike
Povsod vedo, da je vnanja politika sedanje zvezne administracije totalitarnim silam skrajno neprijazna. V Berlinu in Rimu dobro čutijo, koliko škode jim dela ameriška mate-rijalna in moralna pomoč, ki je je deležna Velika Britanija. Kajti brez te opore bi bila Anglija bržkone sedaj že v slič-nem stanju kakor je Francija. Ako bo izvoljen Rooseveltov tekmec, ali bo ostala vnanja 1 olitika Zed. držav ista, ali okrene v smer, ki jo priporočata Charles Lindbergh in Robert
K. McCormick?
1
Tudi Japonska radovedna
To vprašanje želi Čimprej razvozlati tudi Japonska. Kajti kakor za Nemčijo in Italijo, je to tudi zanjo življenske važnosti.
Sedanja administracija vodi napram Japonski tako agresivno politiko, da bo čudež, ako se ne konča z oboroženim kon-tliktom. Taktika ameriške vlade je v sporu z Japonsko prišla /e tako daleč, da ji je—ker se tfre tudi za čast in prestidž po svetu, težko odnehati Vsled tega predstavniki ameriških vladnih krogov in ameriške mornarice ob vsaki priliki poudarjajo, da smo "»pripravijeni na vse eventualnosti". Torej i udi na vojno.
Japonski militaristi so vsled teh ameriških pretenj popustili nekoliko v svoji bahavosti, a zfli se, da so se potuhnili le vs-tega, da počakajo izida Predsedniških volitev v Zed. državah.
it
Kaj bo po volitvah?
Ako zmaga sedanji predsednik in v sporu ne popusti, se bo morala vlada v Tokiu odločiti hodiil za trgovsko vojno z Zed. državami, ki se že vrši vsled ameriškega embarga, zaradi japonskega prodiranja v Indo-k'no ter nizozemsko Vzhodno Indijo, ali pa za oborožen kon-l'ikt. v katerem se bi odločilo, kd o bo gospodar nad Pacifič-n« m morjem ob Aziji, Filipinih in Avstraliji.
S sličnimi problemi se ukvarjat* Muasottnl in Hitler. Ona dva trdita, da Rooseveliova provokatlvna politika in njego-
. va pomoč Angliji »podaljšuje vojno, ne da bi moglo to v Čemerkoli spremeniti njen izid. in po trditvi Berlina in Rima je usoda Anglije zapečatena. To-, rej čemu ji pomagati?
Tako m:*ii tudi marsikak politik v Zed. državah, ne samo Charles Lindbergh.
Celja po spremembi
Nobena tajnost ni, da žele Japonska, Nemčija in Italija spremembe v ameriški vladi. In tudi ne, da bi Anglija rada, da ostane sedanji glavar bele hiše še v nji.
Toda če so izjave republikanskega predsedniškega kandidata glede vnanje politike Zed. držav resne, ne bo posebne spremembe tudi ako on zmaga. Možno seveda je, da povori drugače kot misli. Tega se boje v Londonu in rad u jejo v Berlinu in Rimu.
Ne pa toliko v Tokiu. Japonci le upajo, da se bodo lahko z novim predsednikom "častno" pobotali, dočim jim je s sedanjim, ako sam ne odneha, to nemogoče.
Napeto pričakovanje
Zaradi važnosti, ki jo ima ta dežela v uplivanju na položaj po svetu in vsled njene moči, ako poseže aktivno v vojno, je torej naravno, da javnost, posebno pa vlade vsepovsod pa-zno slede vsakemu gibu ameriške vnanje politike. Na izid volitev 5. novembra čakajo prav tako napeto, kakor ameriška publika.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
Nacijske oblast je v Danzin-gu obglavila štiri osebe, ki so bile obtožene "veleizdaje".
V	Rotterdamu na Nizozemskem je bil profesor C. W. De Vries obsojen na 18 mesecev ječe in $2,700 globe, ker je poslušal v radiu program is Anglije.
Na Norvežkem je nacijska cblast uvedla "neuradno" izjemno stanje. Enako na Nizozemskem in v Belgiji.. Na Češkem in na Poljskem uganja nacijska oblast grozodejstva, kakršnih ni bilo ne pod Avstrijo, ne pod carjevo Rusijo.
V	Berlinu pravijo, da je teror upravičen, ker je treba pod jarmi jene narode spraviti k "pameti".
GRČIJA NOVA ŽRTEV NEMŠKEGA ITALIJANSKEGA IMPERIALIZMA.—JUGOSLAVIJA OBKROŽENA. — NEVARNOST ZA TURČIJO — BALKAN POD VLADO BERLINA IN RIMA NEVARNOST ZA RUSIJO. — NAPAD NA GRČIJO UDAREC ZA ANGLEŠKI IMPERIJ
V Willkieja je neki Charles Mulrain . vrgel na postaji La Salle v Chicagu par jajc. Eno je oplazilo tudi njegovo ženo. Vse mesto je protestiralo radi tega zločina. Zupan in policijski načelnik sta se opravičevala. Vsi dnevniki so se zgražali nad takšno predrznostjo. Mož, ki je to storil, je za svoj greh že veliko prestal. Pravi, da je bil »pijan. V Akronu, O., je prišel nekdo na Willkiejev shod s Škmicljem. Policaji so to opazili. Z bistrim očesom so sledili vsakemu njegovemu gibljaju. Svoj paket je odložil za vrata. Pogledali so vanj in res, jajca so bila notri! Fant je bil aretiran in obsojen na 30 dni, ker ie nameraval napasti Willkieja. A recimo, da bi se to pripetilo Thomasu. časopisi bi objavili vest le kot novico, ne da bi se zgražali. Dvojna mera.
Sodišče v New Yorku je potrdilo, da komunistična stranka v newyorški državi ni zadostila volilnemu iskpr*i in vsled tega nima pravice do <?!asovni-ce. Njen tajnik Browdcr je protestiral in zahteval, di se ga zasliši pred kongresno komisijo, ki preiskuje krajo glpiov v mestih, katera so pod peto političnih mašin. Dobil je priliko pred kongresniki pojasniti o tem vse kar je hotel. Sprejeli so ga simpatično povsod. Torej je v tej deželi še prilično demokracije tt:di zanj, čeprav je obsojen vsled potovanja s ponarejenim potnim listom in bo moral v zapor, če vrhovno sodišče potrdi odlok prejšnjih instanc. Volilna komisija države
New York pravi, da je komunistične peticije zavrgla, ker ni v vsej državi niti enega okraja, v katerem bi Browderjeva stranka vse potrebne podpise pošteno dobila. Večinoma so pona-rcdba, pravi oblast. Browder do letos take neprijaznosti ni bil vajen. Zatrjuje, da se je zameril, ker je nehal agitirati za demokrate.
>w ..	- •
Rooseveltu je morda žal. ker
njegov prijatelj kardinal Mun-delein ni več med živimi. Sedanja klerikalna mašina z urednikom Rev. Jamesom M. Gilli-na Čelu, ki urejuje list Catholic World, fodi silovit boj proti "tretjemu terminu" in "vojni". Toda ista {malina nič ne reče proti vojni, ki jo vodi katoliška Italija. Irci so pač sovražniki Anglije in ji žele poraz. Zato so proti podpiranju Vehke BritanMe. Omenjeni re-verend je razglasil med irskimi katoličani, ki kontrolirajo vse druge, geslo "We can stay out of war if, on Nov. 5. we vote Franklin D. Roosevelt out of office."
Francija se ie v svojem ponižanju pred Hitlerjem še bolj pogreznila. Podpredsednik vlade v Vichyju Pierre Laval se je skrivoma sestajal s Hitlerjem in nato izposloval, da ga je javno obiskal na pompozen način še stari maršal, premier Petain. Hitler zahteva Francijo v svoj '•novi red" za "nemški življen-ski prostor" in cigan Laval se mu je udal. Petain je dogovor potrdil. Nemško in italijannko časopisje je vzradoščeno poro-
(Nad a I jeva nje na 2. strani.)
Zadnji kampanjski shod soc. stranke v Chicagu
V	Chicagu se vrši zadnji kampanjski shod socialistične stranke to sredo 30. oktobra ob 8. zvečer v Medical Arts Bldg., 185 North Wabash Ave. Vstopnice v predprodaji »o po 15c in pri blagajni 5c več.
Thomos bo govoril v VVisconsinu in Penni
V	četrtek 31. oktobra bo Norman Thomas govoril v Milvvaukeeju, 1. novembra v Pittsburghu in 3. novembra v New Yorku.
Francija za Nemčijo in Italijo
Po sporazumu z Nemčijo in Italijo, ki določa sodelovanje med temi deželami, je francoska vlada objavila ljudstvu u-kaz, da je vsaka kritika proti novemu dogovoru absolutno prepovedana. Sporazum je dejstvo in francosko ljudstvo se mora sprijazniti z njim, pravi vlada.
Zinka Milanova v čikaški operi
Slovita hrvatska operna pevka Zinka Milanova bo pela prihodnjo soboto v čikaški operi naslovno vlogo v Verdijevi operi Aida.
Konferenca v VVaukeganu
Prihodnjo nedeljo 3. novembra bo v VVaukeganu v SND konferenca Prosvetne matice in JSZ. Prične se ob 10. dop. Seznam dosedaj prijavljenih delegatov je v tej številki.
Ker se Grčija ni hotela "po-boljjšati" in prenehati "izzivati ter provocirati" Italije, je naravno, da ni vladi v Rimu pre-ostajalo drugega, kakor da ne-bogljenko tprime za uho in Grkom pokaže, da je mera italijanske "potrpežljivosti" izpraznjena.
Nova žrtev
Pod takimi in sličnimi pretvezami je Italija navalila na Grčijo v pondeljek 28. oktobra v namenu, da si jo podvrže in jo uporabi za bazo v svoji vojni z Anglijo.
/ Grčija ima za vse Sredozemlje izredno strategično važnost. Sama na sebi ni nikomur nevarna. Skušala je na vse v vojno zapletene države vplivati, da ji bi priznale njeno nevtralnost ter jo pustile v mim.
Ampak ta dežela je preva-žna v borbi med velesilami, ki se tepejo ob njenem pragu, da bi hotele vse spoštovati njeno nepristranost. Grški otok Krf, na »primer, na katerem so v prejšnji vojni dobili zavetje o-stranki poražene srbske armade in srbska vlada, hoče za svojo bazo Italija in razne druge grške otoke in luke. Mussolini je dal grškemu diktatorju generalu Metaxsu prošlo nedeljo ultimatum, da naj v treh urah italijanske zahteve sprejme, ali pa bo italijanska armada in mornarica sama izvojevala pravico Italije.
Albanija stopnica v Grčijo
Za ta napad se je Italija že dolgo pripravljala. Albanijo si je podjarmila edino v namenu, da jo bo imela za bazo v slučaju vojne z Jugoslavijo, iz katere bi ji prišla od tu za hrbet, ali pa za napad na Grčijo. Enako bi ji Albanija lahko služila za pet v Bolgarijo.
Grčija pod Italijo bi pomenila silno ojačanje Italije v Sredozemskem morju, italijansko kontrolo nad Egejskim morjem in nad vhodom v dardanel-sko ožino.
Grčija ima nad 54,000 kv. milj površine in okrog 7 milijonov prebivalcev. Teritorijalno in po številu ljudstva torej ni velika. A vsled svoje lege ob vhodu v Jadransko morje, v Egejsko morje in ker je blizu Dardanel, dalje vsled otokov kot sta Kreta in Krf, je taka dežela v posesti velesile ogromnega pomena.
Garancije Anglije
To je vzrok, čemu ji je Anglija vedno poudarjala garancijo za nedotakljivost njenih mej in pomoč v slučaju, ako bo napadena.
Naravno, da je Anglija res pripravljena pomagati, toda njena pomoč šteje le z morske strani. Italija pa ima na Balkanu armado, proti kateri je Anglija brez moči, posebno od kar je Francija poražena.
Le s pomočjo Turčije bi Angliji bilo morda mogoče odbijati italijanski naval na grško celino.
Ampak Turčija, dasi vedno bolj v nevarnosti, si potihoma želi pozabiti svoje obljube Angliji in Grčiji ter ostati "nevtralna", v upanju, da ji bo osišče milostno ter ji pustilo neodvisnost.
Toda to se ne zgodi in turška vlada to ve.
Zanašanje na Rusijo
Očividno je, da bi šla Turčija v vojno na strani Anglije Čim jo je Italija napovedala, kajti tako se je glasila pogodba, a vlada v Ankari se je bala. da bo Anglija v Sredozemlju ali pa doma kmalu tepena in tedaj bi se vsa jeza in sila osišča obrnila nanjo. Tega pa ni hotela riski-rati, pa je ostala pasivna. Izgovarjala se je tudi na Rusijo, Češ, da Moskva ne želi širjenja vojne na Balkan ali v Mali Aziji. A se širi vseeno.
Ako se Italija v Grčiji utrdi »n nadaljuje »potem z osvajanjem za "nov red" ter "nem-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
John L. Lev/is v zelo pisani 'enotni fronti"
Glavni vodja CIO, ki je za-slovel za velikega radakalca, je dne 25. oktobra govoril po radijskem omrežju vseh treh sistemov. kar stane nekoga $75,-000. To je le $25,000 manj, kot pe se je socialistična stranka še od pomladi odločila zbrati sa vso svojo kampanjo. Seveda ni uspela, ker nima unij za sabo. In ne korporacij.
Lewts ni hotel izdati vsebine svojega govora nikomtir do zadnje minute, razen onim, ki so plačali sa potrošeni čas radio družbam.
Thomasa ni Lewts niti omenil, niti ne svojega prijatelja Browderja. Na*val pa je Roosevelta izdajalcem delavskih koristi, ga krstil za nesposobneža in ga ozmerjal v "izbra-
nem" je* cu, s kakršnim si je pridobil sloves kot noben drug unijski voditelj v tolikšni meri.
John L. Lewis se je vrnil v republikansko stranko in je to po radiu oznanil z indorsira-njem Willkieja. Trideeet milijonov ljudi, tudi 50 milijonov in več ga je lahko poslušalo, ko je lomastil po Rooseveltu in zagotavljal, da le Willkie bo v ttsnju ščititi koristi delavcev.
Tako se je Lewis t na šel v a-gttseiji sa republikance zaeno • Tom Girdlerjem, o katerem je Wi||kie v času stavke jeklarskih delavcev dejal, da bo to "nekoč eden največjih Američanov". Dalje jo zanj jeklarski magnet Tom Wetr. Oba sta pomagala streti stavke, v katerih je bilo isgubljenih precej živ-
ljenj v Chicagu m drugod.
Enako jo v tej družbi Chas. Lindbergh, o katerem je znano, da želi take politike v zvezni vladi, ki se bi sprijaznili s Hit-ler jem. In Henry Ford, neizprosen sovražnik unije avtnih delavcev CIO m unij sploh. A glede Willkieja sta se z Lewi-som in prej omenjenimi znašla v istem taboru.
Lahko bi še naštevali. Eden najstrupenojših propagandistov proti unijam CIO je lastnik či-kaške Tribune multtmilijonar Robert R. McCormick. Kako je mogoče, da se lahko on in Lewis navdušujeta za istega kandidata? Eden izmed nju bo ociganjen, ako ni kaj bolj "sporazumnega" zadaj.
Tudi "father" Coughlin ne
sme biti prezrt v tej Čudna "e-notni" fronti, ne Alfred Smith. Našteli bi lahko še cele kolone takih "prijateljev" unij.
Lewis ni osamljen unijski vodja med njimi. Kajti vredne tovariše v taki "politiki" ima v CIO in AFL. Ko je očital, da so nekateri, ki jih je on spravil v službo, sedaj proti njemu, se jih je nekaj (v strahu sa čeke) takoj brzojavno oglasilo, mu čestitali na "mojstrskem govoru" in mu zagotovili, da mu bodo sledili.
Unijam je Lewis s to potezo povzročil še več notranjega boja a ob enem dokasal, da njegova "nestrankarska delavska politična akcija" ne vodi v DELAVSKO politično akcijo, nogo s dežja pod kap.
Pred in po volitvah
Ta številka Proletarca vsebuje povečini gradivo, tikajoče se sedanje volilne kampanje, ki bo končana prihodnji torek.
In potem?
S prihodnjim Proletarcem se prične v tem listu stvarna razprava o nalogah, ki čakajo NAS, in o položaju v delavskem gibanju, kakršen JE.
Sklenili smo ohraniti nas pokret, kar bo mogoče le, ako svoje sile združimo V TAK NAMEN.
Ker pa so razmere konfuzne in bo treba o njih jie marsikaj dopovedovati, da jih bomo pravilno razumeli, bomo morali izvršiti tudi to nalogo.
Predvsem se bo treba otresti iluzij, da nekaj obstoji, česar v resnici ni, in se ob enem sprijazniti z dejstvom, da je za skupno delo med nami neobhodno potrebna tudi skupnost idej.
Napačno je, ako bi vsakdo le o sebi mislil, da je v pravem in o drugih, ki niso natančno njegovega mišljenja, pa da so na krivih potih.
Predno moremo med narod enotno, moramo biti na jasnem sami s seboj, ali smo enotni v načelih, ali smo za en in isti progrom in da-li imamo ene in iste namene ter cilje.
Ko se v tem sharmonziramo, bo vse drugo lahkot a in sodrug bo sodrugu res to za kar se nazi-vata in enako brat bratu.
PROLETAREC semen^n.k,,k,bodoodklon.l, "P^r raznoterosti K vzporedu kampanjske
prireditve kluba št. 1 JSZ
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba. Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zrdinj*nih driavah m eeW» Ui« $8.00; aa pol leta $1.76;
m te trt leta f 1.00. Inozemntvo: sa telo lato $1.5U; sa pol lata $2.00.
Val rakopiai in oglaai morajo biti v našem uradu najpasiieje do pondaljka popoldna sa prtoMHtev v itevOki uWajt*U<l*m," y
ppOLE^^R^C
Published every Wedn«sday by the Jugoiilav Workmen's fubjiibing Co.,
Inc. Etftablhhed t$0€.
Editor—....................................................................Frank Zaits
Buaines« Managar......—..............................C kar le s Pofforalac
Asst. Gditor and Asst. Business Manager_______ Joseph Drasler
SUB8CRIPTI0N RATES:
United States: One Year $3.00; Six Months $1.78; Tkree Months $1.00.
Foreign Countries, One Yaar $3.60; Si* Months $2.00.
■ ■■ .. . . ■ . . .„„,■, - .. .._
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.
Telopkonet ROCKWELL 2M4.
Kdo bo odločil izid voli lev novembra?
Zedinjenc države so edina velika frndustrialna dežela na *vetu, kjer ima ljudstvo ie pravico menjati vlado s pomočjo splošne, enake in tajne volilne pravice. Druga bi bila Anglija, a je v nji kampanjski in volilni "luksus" vsled vojne začasno odpravljen. Morda ne samo začasno. Odvisno je, afi zmaga Anglija, ali osišče. Ako slednje, pade demokracija tudi v Angliji.
Nič se ne ve, kaj bo z volilno pravico in a civilnimi avo-bodščinami čez nekaj mesecev, ali čez leto, ali dve loti v naši deieli. Tudi to je odvisno od marsičesa.
Zavladanje fašizma nad Bvropo bo imelo za Zed. države svoje posledice, ki ne bodo v korist demokracije. Tudi ako zmaga Anglija s podporo Zed. driav in drugih svojih prijateljev, ni to ie nobeno jamstvo, da bo mogla na gospodarskih in političnih ruševinah Evrope takoj zgraditi kaj idealnega. Kajti kar bo zapustil hitlerizem, bo sovraštvo med ljudmi, želja po maščevanjih, srd, v katerem bodo oni, ki se jim je zgodila krivica, iskali kogar koli med pravimi ali nepravimi krivci da jim poplačajo zob za zob.
Naša republika se ne pon&ia zastonj, da je industriaino, agrikultamo in tudi politično (po moralnem vplivu) najmogočnejša država na svetu. Ni je dežele, ki tega dejstva n« bi upoštevala. Bodisi Japonska ali Sovjetska Unija, Italija ali Švedska, poražena Francija ali zasedena Norveiita, vas vede, da mogočna industrialna in agrikulturna veličina Zed. driav pomeni
sedaj in za bodočnost sveta ipo tej vojni nič koJlko.
i
V*led tega »e za nad sedanji volilni boj zanima ves svet bolj kot se je leta 1916. Tudi takrat je bila Evropa v vojnem požaru. In enako kot danes je bila ta dežela v nevarnosti, da tudi
njo objame.
Mednarodni problemi niso edini, ki jih imamo. Kagti navzlic veličini ameriškega bogastva so tu socialna vprašanja, s katerimi se ne bo moglo odlašati in čakati.
Ne delavci, ne farmarji, nimajo gospodarske sigurnosti, človečanski ponos stotisočev je dolgotrajna brezposelnost za zmerom uničila. Sedanja administracija je nekatere teh problemov oteia iz krize le začasno, brezposelnim pa je oskrbela ie zasilno preživljanje. Poleg teh je mnogo takih, ki so vsled razmer obupali in iive v bedi. Nihče jim ne nudi rešilne bilke toliko, da bi ae mogli oteti na trdna tla.
Vlada in kongres sta se v teh okolščinah zatekla k zadolževanju in končno vsled vnanjih in deloma tudi notranjih vzrokov v oboroževanje, kar pomeni nadaljne milijarde v višanju dolga.
V	takih razmerah se vrši sedanji volilni boj, ki je ostrejši kakor je bil leta 1932 in veliko bolj ljut kot pred štirimi leti.
V	glavnem *li navidezno je to borba med dvema kandidatoma za predsedniško službo. Eden jo ima oemo leto, pa jo želi če 4 leta. Drugi dokazuje, da je nam sedanji predsednik povzročil že dovolj polomijad in nastane katastrofa, če se mu službo podaljša preko drugega termina. A ob enem v isti sapi obljublja ne samo ohraniti sprejete socialne reforme nego jih tudi izboljšati. Obljublja oborožiti deielo še bolj kakor jo skuša sedanji predsednik, a istočasno ohraniti mir s svetom.
Tekmec sedanjega gospodarja Bele hiše obUjublja odpraviti brezposelnost. Kako? Pravi, da s pomočjo zaupanja privatne industrije, ki ga bo imela vanj. VložUa bo svoj kapital v novo produkcijo itd. A vse to so le besede v kampanji, na katere ne bo po 5. novembru nič več porajtal, kakor ni za platformo, ki je bila pozabljena »par dni po konvenciji.
Brezposelnost se lahko odpravi z mobiliziranjem par milijonov moških v armado, z mobiliziranjem drugih na prisilna dela
za hrano, in pa t znižanjem življenskega standarda za ostale.
Ali pa se jo lahko odpravi s socialistično preuredbo ameriškega gospodarstva.
Okrog 80 milijonov ljudi v tej deželi bi lahko imelo po ustavi volilno pravico, ki pa je mnogokje kršena. Približno 60 milijonov volilcev je kvalificiranih.
Ponekod jim je pravica glasovati po svoji vesti kršena. A v splošnem še velja staro pravilo, da lahko glasujejo socialistično, ako hočejo, komunistično, ako jitf to bolj mika, ali pa se izrečejo. da naj ostane približno kot je.
Petdeset milijonov ljudi lahko 5. novembra odloči eno ali drugo. Kar si bo izvolilo, to bo imelo.
Nedoslednost "Tribune"
v » » • it TS • *«	T T i * - i'
Cikaška Tribuna je priobčila kartun, ki predstavlja Roose-vtlta, katerega je "draftala" demokratska stranka v tretji termin, nad njim pa "draftane" vojake, ki bodo glasovali proti njemu.
Tendenca kartuna je, da so vojaki na Roosevelta jezni, \er je za "draft", pa bodo glasovali ta Willkieja. Ampak mar ni tudi on za konskripcijo? -Pa še kako! (Jhicago Tribune to ve, a vseeno skuša neuke čitatelje uveriti nasprotno in jih pridobiti za *"WNIkieja. Kar se "drafta" tiče,^i med njima nobene raz-like.	j
Na •liki j« skupina dijakov ia semeniiža Union Theological Seminary, ki pravijo no samo da ao bodo kotoli iti v armado, če bodo poavani, noffo n tudi pozivu na rogistriraajo niso odsvali. Nekateri bogoslovci in drugI »o odklonili registriranje tudi drugod. Nekaj m jik jo registriralo posneje in ia javili, da obiahajejo, kor nieo toga storili ia na določeni dan.
K HALJ I SAMEGA SEBE M KO IJ ItE ZAriSTI
£
Le premnogi ljudje po svetu so sodaj šele spoznali, kako slaba. je dinaatija, ki je vladala Rumunijo. Pa je notorična, ko-tuptna in gnila že desetletja, toda ameriški, angleški, francoski in drugi buržvazni časniki so poročali o nji le radi naslš-de, he pa, da ji razmajejo tla.
Rumunska dinastija je bila na svoj način tako goljufiva in krivična, kakor španska in več ali manj še marsikatera druga.
Zamerila se je Hitlerju in Mussoliniju, pa je udarila nemška propaganda po nji, kakor da je odkrila čudo.
Vsak socialist, vsak liberalec, vsak drug raumen človek na svetu je vedel, da ni bil ru-munski kralj Kari, ki je vsled nasprotovanja nemški invaziji moral iz dežele, nič prida. Niti ne večina njegove familije. Njegova mati je guiila rumun-sko ljudstvo, ne mnogo manj njegov oče in tudi regenti so bili le intriganti ali pa njihova žoga in pomagali v izmozgavanju bedne raje.
Ako bi bila netnška vlada hotela, bi kralj ne smel iz Rumunije. Pa mu je z rumunsko vlado vred dopustila, da je odnesel kolikor največ je mogel in že pred tem se je založil v bankah v inozemstvu z velikimi vlogami, ki baje segajo v milijone dolarjev.
Sele ko je bil že v Španiji, so namignili vladi v Madridu, da naj mu ne pusti naprej, ker bo najbrže Magda zahtevana nazaj ^v Rumunijo na obravnavo proti nji.
V najviharnejših dneh svoje kraljevine se je Kari s svojo staro ljubico Magdo Lupešcu vred lahko otel in odpotoval. Pot ga je vodila skozi razne dežele, dokler se ni ustavil, baje proti svoji volji, v Španiji,
Tam, namreč na Španskem, v hotelu Andalusia Palače v mestu Seville so šele "dognali", ua ima ubežni kralj s seboj veliko bogastva.
Kari in Magda sta se nastanila v najboljšem hotelu, kakor povsod, kjer se ustavita. Z njima je Magdina neuradna "dvorna dama", trije tajniki, trije šoferji in šest drugih služabnikov.
S <abo imajo 150 kovčegov opreme, zbirko starinskih pušk, tri avtomobile, štiri dragocene Kembrandtove slike, bogato zbirko znamk, zbirko najfinejšega porcelana, in naravno, garderobo, kakršne se ne dobi v vsaki modni trgovini.
Ko so socialisti pred desetletji stali v ospredju borb za republikansko* obliko vlade, so bili smatrani za zločince ne samo na sodiščih in na policiji, nego tudi med maso.
Mnoftf dinastičnih pijavk so svetovni toki odvedli na dno, leda kaj pomaga, ko pa so namesto njih nastale nove, ki so Še vwe bolj razkošne kakor je bila kdaj v svoji zgodovini rumunska dinastija.
Kar poglejmo dvore ameriških ekonomskih rojalistov in njihova bogastva, pa bomo videli, da je rumunski ubežni kraljiček napram njim le senca. In slični rojalisti v manjšam obsegu so ostali v Nemčiji in v drugih onih deželah, ki so vzele moč svojim kronanim vladarjem, ne pa kapitalistom, ki so še slabši in bolj izkoriščeval-ni od njih.
Koko se bodo Nemci greli?
Nemški komisar za kurivo je oznanil, da bop rihodnjo zimo smela vsaka družina eno sobo zadostno greti.
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
(Nadaljevanje s 1, strani.)
čalo, da je Hitler dosegel nov triumf in Anglija pa nadaljni katastrofalni poraz. Stvari se v nedanji vojni zares čudno sučejo.
fj«. ■ t ' '• „
V	Beogradu prične meseca novembra izhajati nov časopis v nemščini. Jugoslovanski ministri bodo iz njega sproti izvedeli, kako naj se ravnajo, da bo Nemčiji po godu. Kajti list bo glasilo nacijske Nemčije. Seveda neuradno, in vlada v Berlinu si bo lahko vsak čas umlla roke, ako se bi jugoslovanski ministri kaj pritožili. Toda vzlic temu bo zanje ta list važnejši kakor pa katerikoli drugi v Jugoslaviji.
V	CIO je Lewis zanesel oster spor zaradi "politike". Tb ni zanj nič novega. Sporov je navajen in brez njih bi on ne mogel živeti. Skoda je le, ker trpe vsled tega posledice delavci, ki smatrajo, da so v unijah sebi v
korist, ne pa radi kapric "unijski h politišnev".
\ #i
Sveti oče je odredil, da bo v Vatikanu v baziliki sv. Petra ponoči 24. novembra molitev za mir. Vršila se bo v temi zaradi varnosti pred možnim na-jvadom angleških letalcev. Tudi oni so najbrž za mir. A vedo, da se ga z molitvami nikdar ne doiseže.
V Mehiki so uvedli obvezno vojaško vzgojo tudi v šole. Kon-skrfpcija pa je bila uveljavljena nekaj mesecev prej. V šolah je vojaškim vajam podvrženih okrog 2,000,000 učencev.
Hitler se baha, da mu angleški bombniki ne povzročajo nikake škode, razen da tu in tam ubijejo kakega civilista in porušijo kmečko hišo. A iz Berlina so dne 26, oktobra poročali, da je tlada pričela z izseljevanjem otrok. V minulem tednu jih je poslala na deželo 62,000, da bodo izven nevarnosti (pred angleškimi letalci).
Bridgeport, O. ~ Premogov
nik Blaine, kjer so zaposleni večinoma naši rojaki, je obratoval od 6. do 20. oktobra za ona, ki še nakladajo premog z lopato, samo en dan. A še ta-krad ko gredo v rov, prav malo zaslužijo, ker so namesto enega trije v enem prostoru. Vsled tega so prizadeti delavci ob teh pičlih dohodkih v velikem pomanjkanju.
Oni, ki delajo z modernimi stroji, so bolj stalno zaposleni, a delo je takšno, da pomeni zanje pravo sužnoet.
V	nedeljo 20. oktobra smo imeli sejo Kluba Naprej št. 11 JSZ, ki je bila dokaj živahna. Sodruga Matko in Slanovec sta bila izvoljena v odbor, katerega naloga je posečati tista napredna društva, ki še niso v Prosvetni matici, v namenu, da se jih pridobi vanjo.
Ker je od zabave, ki se je vršila po zadnji konferenci JSZ in Prosvetne matice, ostalo še par dolarjev prebitka, je bilo sklenjeno, da se tudi to vsoto prispeva v podporo Proletarcu.
Dalje smo preložili letno sejo kluba s tretje nedelje na nedeljo 22. decembra ob 10. utf <Jop., da bo mogel odbor iti na seje društev, ki zborujejo 15. dec., in jih povabiti na pristop
v Prosvetno matico.
*
V	lokalnem listu sem čital, da se nahaja Tony Kravanja iz Glencoe v bolnici. Sli smo tja, da ga obiščemo. Ampak to ni Ton.v Kravanja, ki je član našega ikiuba, £ač pa sin Johna Kravauje. Pobilo ga je v rbvu. Ta mladenič je imel zadnjih par let že razne operacije na očeh. a kot da nadlog še ni imel dovolj, ga je doletela nesreča pri delu.
Na Glencoe sem obiskal tudi znano Koblarjevo družino, ki je obnovila naročnino na Proletarca, nato smo odšli k Potočnikovim, ki s4ove vsled pridelovanja velikih buč. Odpeljali smo tri zelo velike in lepe.
Naravno, da smo se najprvo ustavili pri našem sodrugu Tonetu K ravan ji in de pri nekaterih drugih znancih. Tony je pravil med drugim, kako strogi so pri Rail A R i ver Coal kom-paniji v zdravstvenem preiskovanju z onimi, ki jih jemljejo nazaj na delo.
*
Vinska trgatev društva št. 333 SNPJ dne 12. oktobra na Blaine je zelo dobro izpadla. To društvo je včlanjeno v Prosvetni malici. V Blainu je jako delaven za našo stvar John Vitez, član kluba Naprej. *
; Kdor piše v javnost, je vedno v "kaši". Tako se je pripetilo tudi meni. Pisal sem v Prosveti dobro o človeku, o katerem sem smatral, da mu je bila storjena v listu Martins Ferry Times krivica, pa je tisti dopis narobe bral in napačno razumel ter se nato hudo razjezil name v pismu. Ako se stvar ne izravna, bom poročal. Tiče se rojaka v tej okolici, ki je bil omenjen radi komunističnih peticij v prej označenem listu. Smatral sem, da sem se v dopisu postavil zanj, a on se hu-duje, da bi ga nikakor ne smel imenovati. Uipam, da bo stvar premislil hi jo pravilno zapopa-
del.	Joseph Snoy.
: .. r»
Zahvalo kluba št. t JSZ
"P
Tajništvo kluba št. 1 JSZ se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali k uspehu naše kampanjske prireditve v nedeljo V0. oktobra 1940. To pomeni žiihvalo onim, ki so predvajadi spored na odru, režiji, masker-ju, delavcem in delavkam na priredbi, nabiralkam v strankin kampanjski fond, in razume se, tudi ohim, W so prodajali vstopnice v predprodaji. Ti so poleg vsfeh še najvažnejši faktor »pri vsaki priredbi.
Tajništvo kluba H. 1 JSZ.
V nedeljo, dne 20. oktobra Po odmoru se je pričel drugi 1940, popoldne je imel klub št. del tega programa z angleško 1 JSZ v dvorani Slovenske na- enodejanko "War Children"
rodne podporne jednote na 2657 So. Lawndale Ave. v Chicagu svojo kampanjsko prireditev s kaj zanimivim v z pore-dom, o katerem naj izpregovo-rim nekaj besed v sledečih vrsticah.
Vzpored omenjene prireditve je bil razdeljen v dva dela z odmorom dvajsetih minut med njima. Sestajal je iz mešanih točk,, ker je pač moralo klubovo vodstvo misliti, da mika različnost bolj kakor enoličnost. In mislim, da se klub ni uitel, če je tako ra6unal.
prireditev je odprl Frank ZaUz s" primernimi besedami ter med drugim omenil tudi to, da je posvečena spominu znamenitega delavskega voditelja in velikega socialista Evgena V. Debsa, ki je dne 20. oktobra pred štirinajstimi leti umrl.
Prvi del tega vzporeda se je pričel z alegorijo "V zaklonu", kf bl naj nam pokazala, kako je, kadar se morajo ljudje skrivati pred bombami po zakloniščih. Recitacija je bila dobra, ali slika vseeno ni napravila ni-kakšnega vtisa na navsoče občinstvo in zdi se mi, da se ni posrečila. Svojega dobrega namena ni dosegla.
Za njo nam je Dila podana Vukova enodejanka "Hudič
tOtroci vojne), ki jo je spisala Doroteja Sodnik. Igrali so jo prav dobro otroci iz otroškega krožka št. 26 Slovenske narodne podporne jed note pod vodstvom J, Raka in S. Trojarja, in sicer Stanley Ktižnik, Hilda Macerle, Sihria Trojar, Terezi ja Gasser, Vijoleta Jager, Bdward Podbevšek, Ivan Maček, Viljem Kovačič, Angelina^PIut, Emil Kmetec, Roza Podbevšek, Mira Andres in Vijoleta Kle-cltS.'
To je v srce segajoč prizor, ki govori s silno prepričeval-nostjo proti vojnam ter vceplja mladim in starim črt do vojnih grozodejstev. Zato je pa bil tudi med vsemi točkami najučinkovitejši in bi se moral podajati širom po deželi dan ze dnem, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom, dokler bi ne mogla nobena reč vetf potegniti te dežele v vojno klanje in uničevanje. j
Za tem nam je naznanil pro-gramni vodja Frank Zaitz, da imamo v svoji predi mlade goste iz Clevelanda, in sicer Jože-fino Turk, Suo Pakiževo, Katarino Jurman, Zofijo Turkman. Franka Elersiča in Andreja Turkmana, ml. Ker je bilo med njimi tudi nekaj pevk in p?v-cev, ?ta nam eno slovensko pc-pred bankrotom", ki pa tudi ni I «em dobra zapela v duetu.Zo-imela nobenega posebnega u- fija Turkman in Frank Elersic, činka na gledalce, čeravno je a eno pa Jožefina Turk m Zo-zelo duhovita in poučna satira, fija Turkman. Oba dueta, ki ju Pisatelj je z njo hotel povedati, je spremljala na klavir Marv da so ljudje slabši od hudiča in Oven, sta izvala v dvorani bur-da se ta ne more več kosati z j no ploskanje.-njimi v z>obi. Seve ni v igri do- Nato je jmel	ou^n
sti dejalnosti. Skoro nič je ni,' mladostni socialistkni kan-b, rekel. Ali če bi bilo za to didat za illinoii4Kega guverner-.gnco več vaj, in sicer dosti več. Ja Arthur McDowelL v polur-b. tako dobn igralci kakor so nem ru je razvija, -e
iT0 ™ t °JtiakJ	™z*ožil poljudno
J?hn Rak Frank Sodnik, Frank smotre |n dlje flVoje 8tranke ter
Bizjak, Jože Drasler in John ^ da k wdalistifna na_ Maček, prav imenitno dali živ- ee,a reiKev za	demokra-
Ijenje njenim silnim besedam cijo y tej de4eli in d a>
Prepričanje v denarni mošnji
Cankarjev Mrmolja, ki je imel prepričanje vedno skrbno shranjenega v denarni listnid, je bil v prtmeri z raznimi tako-zvanimi "Urtijsklmi vt>ditelji" v nafti deželi vendarle človek prepričanje v bankovce. A ti-ls naši pa skačejo sem in tja in 1 vedo le, da so naprodaj.
ter jih s tem zavselej vcepili poslušalstvu v srce.
Igre take vrste zahtevajo veliko prizadevanja in učenja.
Frank S. Tauchar je predstavljal hudiča ter si resno prizadeval. da bi ustvaril, kar igra zahteva. Na splošno mu je to tudi uspelo, v podrobnem pa mu je njegova cigara menda le malo preveč v napoto hodila. Njegova maska je bila prav dobra. Tudi druge niso bile slabe. Le življenja je bilo premalo v besedah vseh, ki so imeli kaj govoriti na odru.
Na vrsto je prišel govor našega znanega govornika Jožka Ovna, ki je s svojimi jedrnatimi besedami na mah razživil in razgrel poslušalstvo. Lepo se je spomnil velikega delavskega borca Debsa ter prav spretno in brez vsakršnih ovinkov povedal, kako strašno se maščuje sedaj tisto žalostno in naravnost zločinsko barantanje s Hitlerjem nad evropsko demokracijo, ki ji preti od hitlerijan-stva skoro neizbežna poguba, ker so mu dajali potuho baš n jeni nevredni zastopniki. Razvijanje teh misli je govornik zabelil z ribniško šegavostjo in v pristnem ribniškem narečju ter nam povedal tisto o vampih in »rhastih hlačah, kar je spravilo cek) dvorano v neznansko dobro voljo. A
In ob takem razpoloženju navzočega občinstva nastopijo Jugove sestre (Mary, Ernestine in Lucille) ter nam prav srčka-rio za po jo ob klavirskem spre-mljevanju Mary Ovnove poleg nekaj hrvaških narodnih popevk in ene angleške pesmi tudi krasno skladbo ruskega moij-stra Petra Tlfca Oajkovskega z naslovom "None But the Lone-ly Heart", »a kar vse ao žele lepo pohvalo med poslušalstvom. Sicer so se jim v skladbi Cajkovskega na več mestih glasovi kresali, kar dokazuje, da jim take skladbe še delajo preglavice, ali to jih naj nikar ne straši in se naj le še naprej fVosvetajo ruski pesmi. Saj je tnska muzika Slovencem naj-bllšja in Jim sega zato tudi naj-rloblje v srce. S pridnsstjo se dajo premagati tudi take težkoče.
V sedmi programni točki smo videli komično enodejanko "Yours for the Union — With Love", ki je vzbudila dosti smeha med nami. Njen režiser je bil J. Drasler, igrali pa so jo Marva Omahen, E. Turpinova, Frank Sodnik, Jack Groser in ' J. Drasler.
V zaključek nam je mešani pevski zbor "Sava" pod vodstvom Jakobe Muhe prav dobro zapel par slovenskih pesmi.
Po programu se jc razvila živahna zabava s plesom. Udeležba je bila dobra, a bi bila la-hdo še boljša. — Z. N.
Tole mi ne gre v glavo?
Earl Browder, faiiatični ka-toHški urednik in duhovnik Kev. Jamea M. GillU, voditelj CIO John L. Lewia, voditelj velike tesarske unije AFL Wil-liam Hutcheaon, a katerim »e je Lewig na konvenciji pred nekaj leti pretepal, Al Smith in drugi takczvani si "načelni" nasprotniki to ti tdaj vai edini v boju proti Rooseveltu in razen prvega za Willkieja. Le kako more kiti "politika" v tej deieli tako brezna čel«! ? Cemu ne bi rajw unijski voditelji afitirali rrcialiatični program nametto za demokrate in republikance?
VlkOVI
NEMCI V JU2NI AMERIKI
mmmmmmmmm■	BBmm
.IVAN VUK:
i ■
B
PO VALOVIH DONAVE : ŠIROKE...
Beležke iz popotnega dnevnika«
I ■
i ■

(Nadaljevanje)
n m' evalec je pogledal na
i in rekel:
balo •i)
Pcžurev&c. A predaleč
jc. a l>i JT« videli. V 17. stoletju >, le oostaja znan. Pravljica
Se Herodot, ki je izsledoval te kraje 1. 463 pr. Kr., je predel I star.
Sem je zašel Ovid v svojem pregnanstvu. V tem kraju ho stanovali nekdaj močni Dakij-ci, s katerimi so se vojskovali
prau.da >e /maj de pot Vuk.	Kimljani. Tu je Lentul izgubil
,kuPn, / en,m od bratov Jak«-	bitko |n živ!jenje( a konzul
UV Tlan Z^VT	J« zmagonosr.o
plen:! »rad kulič. Udaril je na	^ „ v ^^ ^ } A . {
ryTTora Ka m mogel vze- na je ;podUvil sem stalne voja-: ti. M b.lo dolgo Pa je zname- ške ^^ dokIer jih dakijJ
.ti uriki junak Ali-beg ople- akj vladar Dekabal ni prepodil, il (K ■ potov« dvore v Slanka-
__________... dalitem krajem Goti. Pregnali	^.cT^^b-T. bit^HU. dobro »cosilo, za kar gre hvala
Ali-begom in ga tam. pri J|h Hun,» ki so pod Atilom \rrjo* tretji r.jb ima w .jih raliko *..io»bo. Voj.bi n. for«ji .liki isglodajo Maksu Kotniku, soprogi in mimo kater* smo nr<»i zmagovali povsod. Na obalah *o» da •• »omiki v N.mčiji. v r-nici to iuv.rji r«P«biik« Coi«»bi*. j kuharicam Mre. Bolhi in Kotni-
Nere je bila tista strašna bitka, kjer je padlo 30,000 Hunov in med njimi sam sin Atilin. Nato 90 obvladali kraj Gepidi, dokler longbardski kraJj Alboin
| ske obali. Veličastna slika vhoda v '"Železna vrata", v Džer-zamundo, vzel za ženo in jo dapski klanec je kakor slika li-jlo klanca, zvijajoča se v vrtin-ljubil iz globine svojega srca..." jaka, ki postaja vedno ožji ter cih in preskakujoča kamena
tako prepušča ogromno maso stopnjišča . . . Parobrod zavriska. Kolesa vo<*e skozi dolgo in čudovito Čudovite misli in občutki so se vrte počasi. Sirena dvakrat ožino, skozi nenavadni predor se me polasčali, ko sem tako
nii|
meiui, ko despota ni bilo doma. Ko je despot za to zvedel, je
iel za|
Tulbi. mimo katere smo prej pluli, ranil v boju. Ali-beg je pobegnil v neko vas in se tam skril. Va:čani ga niso upali iz-uati, a jezen despot je pobil 70 kmetov, da so ostale same vdove. In tej vasi se še danes pravi: Vdovice. Vendar Zmaj, despot Vuk je našel Ali-bega in jra zopet ranil. Ali-beg je pobegnil čez Moravo in se skril v neko trsje, v katerega ni mogel nihče. Zato je despot Vuk zaznal to trst je, da je Ali-beg zgorel. In ta kraj je vsled tega požara dobil ime: Požarevac.
Pri Dubravici se deli Donava v dva velika rokava, ki oblivata velik otok. Ta otok je največji na Donavi in se razteza od Duhravice do Rama. Ime mu je "Ostrovo". Na obeh straneh "Ostrova" je cel kup majhnih in večjih otočkov, a posebno v levem rokavu, z banatske strani jih je 16. V tej skupini je /otovo tisti nevidni, čarobni "Otok blaženstva", na katerega še ni stopila človeška noga in katerega je našel Jokaj, ki Ka je opisal v svojem znanem romanu: "Zlati človek ". . .
Ze na dosedanjem potu smo srečavali večje število spomenikov nekdanje rimske moči in slave. In na daljnem potu jih bomo še srečali z ene ali druge strani Donave. Od rzliva Save do izliva Timoka v Donavo jih je, kakor pravi pesem:
"Koliko, oj koliko je ob Donavi
gradov, '(Mieminsedemdeset jih stoji, in v vsakem sem no* prenočil..S*
Rimljani so -za zidanje svojih ee«t izdali ogromne vsote. Dovolj široka cesta tik ob obali je tlakovana s kockastim kamenjem, ali z dobro nasutim gramozom. Po skalovitih krajih umetno v skalo vsekana, s kamnitimi mostovi preko rek in prepadov. Te ceste so se dolgo ohranile po propadu rimskega imperija. In še danes, po 18. stoletjih, so na mnogih krajih sledovi teh cest, ki pričajo o solidnem delu, ki se ga danes redko najde. Ob cestah, v primerni razdalji, so bile utice in trdnjavice, ki so čuvale ceste •n ugodnosti potovanja.
Glejte razvaline. Trdnjava liam, kaj," je rekla Tea in nje-ne jagodne ustnice so se vzbo-čile.
'Kam," je pritrdil spremi je-
vale- in oči nas vseh so se obr-
tja . . . "Ram je bil za
turških časov velikega trgov-
*kega in vojaškega pomena.
Sedaj se vidijo prav romantične
razvaline. Rimljani so gradili
to trdnjavo. Viden znak so danes."
"Jn v teh razvalinah se sim-bolirno in vedno giblje stari duh, ki bi rad gospodaril nad vsemi," je rekla Tea. "Starost neče odložiti kiju-oblasti," je odgovoril rav ko.
ftodba je zaigrala "U boj, u Vi " Klegično-hrabro so govorili akordi zgodovino:• Ave pa-tr«a morituris vos te salutant... "Ma cerkev, glejte, Tea," nadaljeval njen apremljeva-lfc 3 km od nje je meja Jugo-*'*vije in Rumunije. Tu okrog hp dogajali od pamtiveka veliki svetovni dogodki.
V tretjem stoletju so zavla-
0 konferenci Prosvetne matice v Kenmoreu, 0.
drutgom, je segel v žep in prispeval dolar.
Na slične ugovore sem nale-Clavaland, O. — Konferenca tela, ko sem nekemu mlademu
JSZ in Prosvetne matice, ki smo jo imeli 20. oktobra v naselbini Kenmore pri Akronu, je še precej dobro uspela. Udeležilo se je je 18 zastopnikov in zastopnic, 8ejo je otvoril podpisani ob 10:30 dop. Za predsednika je bil izvoljen Milan Medvešek, za zapisnikarja pa Ivan Jontez.
rojaku »ponujala vstopnico na to prireditev. "Kaj boste vi! To je komaj kaplja v morje," itd.
Nisem soglašala. Tudi majhen narod lahko s priredbami in agitacijo veliko stori, sem ugovarjala. Saj smo mi — naš klub— ki smo le en del, izvršili Že veliko koristnega dela. Kaj pa nadalje drugi klubi, dru-
Precej društev nI poslalo za- štva, unije in posamezniki! Vsi
stopnikov. Vzrok bodo menda	pomagajo, finance, ali pa možnost, da va- Isto je s časopisi. Imamo jih
bila niso pravočasno prejela.	in brez njih ne bi bilo delavske-
V raznih točJcah se je sukala	ga gibanja. Slišala sem dosti-
razprava okrog vprašanja, ka-	krat, kako je znal navduševati
ko pojačati naše gibanje, raz-	ljudi v časopisih in na shodih
Širiti Proletarca, rarpečati čim	E. V. Debs. Tako delajo za njim
več izvodov Družinskega kole-	v»ak po svojih močeh drugi, darja in pa Majskega glasa pri- Socialisti so oglašali svoj pro-
hodnje leto.	gram, iz ^katerega so po drob-
Sklenjeno je bilo tudi, da se	cih zajemale tudi nasprotne
prirejajo predavanja. Glede	stranke in sedaj new deal. Ta-
datumov in predavateljev naj	ko je bilo sprejetih precej za-
društva stvar aranžirajo s so-	konov, ki so v korist delavstva.
V jugoameritkih repvblikab »o Nemci mogočen faktor, ker pr*4i!«<
delovanjem tajnika Konference.
Po končani seji so nam prijazni Kenmončani pripravili
opremljeni večinoma s uniformami in orožjem U Nemčijo.	' kovi.
■	V pod<poro Proletarcu se je
Ko smo pripluli mimo otoka nekaki šilasti bregovi, kakor na seji nabralo $5.20. Po obedu Moldava. se nam je odprl raz- kakšna strašila, okrog katerih smo še nekoliko pokramljali s gled na izredno lepoto donav- se lomi valov je, kot bi z neka- sodrugi in prijatelji, nato pa ni potolkel kralja Kunimunda ske obali. Veličastna slika vho- kim dostojanstvenim srdom, odšli v Barberton v dvorano a njegovo vjeto hčer, lepo Ro- da v '"Železna vrata", v Džer- peneč se in bučeč, hitela v žre- društva Domovina, da smo
- - 11J 11----— 1----»-1—-	— »	znancem še tam segli v roke.
Tako je minil dan in vrnili smo se nazaj v Cleveland.
Prihodnja konferenca se bo vršila v prostorih soc. khiba št. 27 v SND na St. Olair Ave. v Clevelandu.
John K rebol, tajnik.
kratko z ukazujočim krikom ukaže: "Dovolj r
Parobrod plava tik k obrežju. Na obrežju ljudje. Mahajo, pozdravljajo. Mi odzdrav-ljamo, mahamo. Godba igra veselo pesem. Pa se kolesa žo-
go rostasm h sten.	plul s parni kom v to žrelo "2e-
In z jugoslovanske in z ru-	biI<> mi je, ka-
i munske strani Donave se vzpe- da stopam v deželo akriv-njajo vrhovi v nebo, ki se. Um n0fti »n sile. In kakor meni, je dalje, ^riblrfcujejo vedno bolj I bilo tudi mojim sopotnikom,
drug drugemu ter stiskajo Donavo v svoje objeme.
"Kakor dva ogromna orja-
pet zasučejo hitreje. Parobrod ^a, ki objemata lepo. veličast-
se oddaljuje od obrežja. Pozdravil je Novo Gradišče, nekdanji rimski: Punicum, in hiti dalje po Donavi — med dvema državama: Jugoslavijo in Ru-munijo.
Iz Gradišča se naglo približujemo najbolj zanimivemu in najlepšemu delu Donave—pre-čudnemu Džerdapskefmu klancu ali prelazu. Ta vodni prelaz ali klanec, Džerdap, kakor ga imenujejo v teh krajih, ali ta-kozvana "Železna vrata", pod katerim imenom je poznan po celem svetu, je največji rečni prelaz v Evropi.
Dasi so vroči žarki junijskega solnca žgali v pečine je bil zrak ohlajen od vetriča, ki se vedno čuti na površini Donave, se je lahko na krovu opazovalo gozdnate vi&ine Karpatov in valovito, peščeno obalo, v radovednem pričakovanju vhoda v klanec.
no žensko," je rekel Zdravko.
zakaj obrazi so govorili, kar so Težavne in dobre strani čutili v Praih-	naše agitacije
"Vidite, Tea," je rekel njen spremljevalec in jo prijel za roko. "Slišali ste že gotovo o nevarnostih in strahotah džer-
Predsednik Roosevelt je uveljavil zahteve, o katerih vemo, da so jih socialisti imeli v svojem programu od početka. Te so med drugimi brezposelnost-na zavarovalnina, starostna pokojnina, zakon o maksimalnem delavniku in minimalnih plačah, (postava za ščitenje unrj itd.
Vse to je bil socialističen program. Karkoli so od tega uvedle druge stranke, so delavcem olajšale žrvljenske razmere in socialisti so lahko ponosni, da se uveljavljajo njihove zahteve Čeprav nimajo večine.
Tako sva argumentirala in on je kupil vstopnico. Bil je tudi na priredbi.
Kristina Turpin.
Na levi obali je slikovit kraj. . . t.	_ ,
Korenini, a nad njim, na viso- dapskega klanca. Odiod^ mor-
kem bregu, ostanki madjarske-: da' Je twt* Arce ^kajoča boga gradu Laslovara. Stenska. jazen	* P'*akovanjem jugoslovanska - desna - o- na nenavadne, nepričakovane bala je ozaljšana s kučmastimi l>°Jav*. Kakor tisto, ko potuje-stolpi m zidovi od ene najlepših * nočl' v »vtfu.ako-srednjeveških razvalin, z gra- ** *oro' Preko	ln P^J dom Golubcem. A sredi Dona- dov' ** vam shk* v ve, kakor kakšna zlomljena pi-lamida, se dviga stena Baba-kaj.
To je žrelo prelaza, žrelo Železnih vrat.
skrivnosten lunin svit črne sence z nenavadnimi barvami ter se vam zdi, da iz vsake dolbine
Cicero, IIL — V nedeljo 20. oktobra smo v Chicagu imeli prvo jesensko prireditev, ki jo je oskrbel klub št. 1 JSZ v počast 14. obletnici smrti Eugena V. Debsa, in pa za kampanjo v prid soc. stranke.
Za to prireditev sem prodala precej vstopnic, med udeleženci pa nabrala lepo vsoto prispevkov v prid kampanje soc. stranke; precej so zbrale tudi druge sodružice.
Kdor je aktiven, lahko razu-
od vsake stene vstajajo neja- me in "verjame, da so pri tem
sne slike in prikazni, čudovite in strašne, da se vam stiska sr-Ko priplavamo do tega me-: C6f pred katerim se vas loteva sta, se mi zdi, da sem na drugi; strah vse dotlej, dokler se jim reki, ne na Donavi. Do sedaj docela ne približate." tiha. mirna, prostrana, kakor "I)a," je dahnila Tea, in tudi
nekako morje, z ravno površino z nizko obalo ali z majhni-
mi vsi smo čutili vse tisto. Zdelo se nam je zares, da se pri-
NOMINIRANJE KANDIDATOV V ODBOR J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE
mi, lepimi hribčki, a sedaj? Se- bližujemo nekakšni orjaški cer-daj se tako stiska, izgublja v kvi z ogromnimi stebri in z ve-vijugah skozi visoke planinske lastnimi svodi, iz katere se klance, da se zdi, kakor da bo razlegajo glasbeni zvoki, tiha tukaj nekje Donave konec. Iz pesem kerubinov ... Za tre-njene površine pa se dvigajo nut€?k se nam pa zopet zdi, da
— smo pred nekakim čarovnim gradom, v katerem ne žive ljudje, v katerem praznujejo du-hovi arvoj drvji pir! Nepoznan nam je, vendar se nam ustvarja v očeh nekaka jasna slika, njegov nenavadni lik. Tam je naša negotovost, ne vemo, kam dalje, ne vemo, kako pogledati, kaj nas čaka, dobro ali hudo, uživanje ali trpljenje, a vendar nas vkljub temu vleče in mami k temu gradu in roke so se nam nehote dvignile, da bi se pre-
S 1. novembrom s« prične v klubih JSZ nominiranje kandidatov r novi odbor JSZ in Prosvetne matice.
V ta namen so dobili od tajnika sledeče pismeno obvestilo: KLUBOM IN ČLANSTVU JSZ:—
Načrt sa reorganizacijo JSZ, ki je bil sprejet na XII, rednem zboru in nato s splošnim glasovanjem, določa tudi novo obliko odbora Zvese in Prosvetne matice.
S 1. novembrom se prične nominiranje kandidatov in konča ; križali pred negotovostjo, v ka-g zadnjim dnem v novembru. V vsakem klubu naj se člani o tem tero stopamo.
posvetujejo in nominirajo toliko kandidatov, kolikor jih člsrni šele imenovati. Potrebno je le, da se nominira take, o katerih predlagalci smatrajo, da bodo nominacijo sprejeli in pa da so AKTIVNI m ZMOŽNI urada, v katerega jih šele izvoliti
Odbor JSZ bo po novih pravilih sledeče sestavljen:
Eksekutiva (vsi v Chicagu ali blUnji okolici) S članov.
Nadzorni odbor (vsi člani morajo biti is čikaikega okrožja) 3. člani.
S i rs i odbor JSZ (vsi morajo biti IZVEN čikaikega okrožja) 5 članov.
Prosvetna matica (isvoli se tri izmed članov v čikaikem okrožju in dva iz drugih krajev) 5 članov.
Glavni tajnik JSZ tn Prosvetne matice.
Običaj v naši Zvezi je, da vsak klub nominira v ta urad ne več kot enega ksmdidata. Torej nominirajte poleg drugih tudi kandidata za tajniški urad.
Vsi člani is čikaškega okrožja, ki bodo izvoljeni v odbore, se bodo morali udeleževati rednih in izrednih sej. Redna se vrši vsak mesec ena.
Zunanji člani odbora se udeleže le letne seje, med letom pa glasujejo o važnih predlogih pismeno.
Glasovnica bo sestavljena v smislu gornjega reda.
Glede volitev pridejo nadaljna pojasnila pozneje. Za sedaj je važno le, da nominirate kandidate in sporočite njihove imena ne kasneje kot do S. decembra.
Za tajništvo JSZ in PM,
CHARLES POGORELEC
"Gospoda," je rekel Tein spremljevalec in poseben smehljaj mu je rgral v očeh. "Popotnik, ki plove prvič skozi Železna vrata, mora biti krščen z vodo iz Donave. Posebno dame."
"Zakaj," je vprašala gospa Marija.
"Zato, da bog Donave nima moči do nje."
"In če se ne da krstiti?"
"Pravijo, da jo duhovi Železnih vrat krrte sami."
"Oh," je rekla gospa Marija in zasukala oči kakor da jo je strašno strah. "In jaz, zdajle potujem prvič skozi Železna vrata."
"Hajd, da vas kratim," je re-kel Zdravko.
"Zakaj baš vi," je odprla široko oči gospa Marija in hudomušnost je bila v njih.
(Dalje (prihodnjič.)
Pridobite prijatelja, da m naroči na proletarca.
delu težave in večkrat je treba požirati očitke. Tako mi je nekdo na moje vprašanje za prostovoljni prispevek odvrnil, "kaj pa zbirate za soc. stranko, saj se je odglasovalo, da postane JSZ samostojna!"
Odvrnila sem mu, da to ne pomeni prenehanje njenih aktivnosti, kar priča ta prireditev. Tudi sem rekla, da ni JSZ pre-drugačila prav nič svojih načel m programa.
Vsakdo j« lahko bral v Proletarcu, da bo reorganizirana Jugoslovanska soc. zveza delovala z vso močjo naprej na temelju svojega programa po socialističnih potih na kulturnem, političnem in zadružnem polju.
Ko sem se tako menila s so-
Spominsko razstava Peruškovih slik
Cleveland, O. — Direktorji SND so se kot prijatelji in v spoštovanju do pokojnega H. G. Pe ruška odločili prirediti razstavo njegovih slik, ki so sedaj v posesti umetnikove vdove. Imeli so sejo, na kateri so si razdelili razne naloge in odbore v svrho o mogočen ja te spominske razstave. Pričela se bo 9. novembra ob 7. zvečer in bo trajala do 17. novembra. Med tednom *bo za ogled in nakup slik odprta občinstvu od 1. do 11:30 zvečer, ob nedeljah pa od 2. popoldne in traja do 11:30.
Poseben odbor ima nalogo poskrbeti, da bo vsak večer v času razstave tudi nekaj programa, kot pevski nastopi itd., da bo imelo občinstvo razvedrilo tudi v tem oziru. Vstopnina je prosta.
Gotovi dnevi v Času razstave so določeni še posebej za zunanje goste, kot na pr. čikaški dan, girardski dan itd. Tudi naš aktivni Euclid si določi dan za korporativni obisk razstave.
Na občinstvo apeliramo, da se je udeleži v velikem številu ne le iz Clevelanda, nego tudi iz drugih naselbin. Aranžirajte si dneve za skupni poset kadar je vam bolj priročno, bodisi na soboto ali pa na nedeljo. Pokojni Perušek je s svojimi krasnimi slikami obogatil našo
Koliko je vseli volilcev?
tz poročila Associated Pressa je razvidno, da je v Zed. državah 60,576,979 kvalificiranih volilcev. Biro za ljudsko štetje domneva, da je sedaj osemdeset in pol milijona polnoletnih oseb, ki imajo volilno pravico, toda iprecej milijonov ljudi se ne briga zanjo ali pa imajo o-vire, s kakršnimi jim nekatere države volilno pravo namenoma kratijo.
V kampanjskima uradoma demokratske in republikanske stranke sodijo, da se volitev prihodnji torek udeleži okrog petdeset milijonov ljudi. Volitev pred štirimi leti se je udeležilo 45,647,117, leta 1932 pa 39,816,522 oseb.
Ker je leto« kampanja zelo burna in ob enem j« s prirastkom pre bi vato* v a tudi volilcev mnogo več, je gotovo, da bo število oddanih glasov večje kot v katerikoli prejšnjih predsedniških volitvah.
Odvisno je tudi od vremena. Ako je na primer na dan volitev deževno, ali snežna nevihta, pomeni to, da se mnogi, ki b| v lepem vremenu prišli na volišče, glasovanja sploh ne
udeleže. Takih je stotisoče.
Največji od^otek glasov je oddan v onih krajih, kjer se politične organizacije ali "ma-Šine" posebno potrudijo dobiti na volišča še celo bolnike rn stare ljudi.
Najmanjši odstotek glasov je oddan v nekaterih južnih državah, prvič, ker se v njih naprej ve, da zmagajo demokrati, in pa vsled diskriminacije proti zamorcem. Ponekod mora volilec plačati še poseben davek, ako hoče volilno pravico, kar ima za posledico, da se je reveži ne poslužujejo.
Zvišanje mezde
Družba Du Pont je delavcem v svojih tovarnah v Charles-tonu, W. Va., zvišala mezdo 6 odstokov.
kulturo, zato je ta razstava vredna, da jo vsakdo poset i.
Ako želite več pojasnil, se obrnite na tajnika prosvetnega odseka SND Erazma Goršeta, ali na tajnika razstave. Slednji sporoči informacije vsem društvom tudi pismeno.
Priporočljivo je, da društva sklenejo kupiti kako sliko na razstavi, enako posamezniki, kajti je morda zadnja priložnost izbrati si delo našega u-metnika. Veliko domov in stanovanj že krase Peruškove slike, ne samo naših nego tudi druge, kajti pokojni mojster čopiča je bil spoštovan in cenjen v splošnih ameriških u-metniških krogih.
Razstava bo trajala dovolj dcLgo, da jo pride vsakdo lahko pogledati, če ne en, pa kak drug večer. S tem ob enem izrečemo spoštovanje rojaku, ki ga ni več med nami — umetniku, ki je žel v življenju velika priznanja in so bile njegove slike razstavljene tudi v muzejih umetnin širom dežele.
Želeti je, da se ob tej priliki razproda čimveč slik. Kdor le more, naj si jo kupi, da mu bo krasila stanovanje in društvom pa dvorane.
Za spominsko razstavo Peruškovih slik,
Joseph F. Durn.
Španija bo "žela"
Španija si obeta v sedanji vojni, v katero morda kmalu oktivno poiseže, velike žetve. Sodeluje in mešetari z Rimom in Berlinom za posesiti v Afriki in za Gibraltar na račun Anglije in Francije.
Kampanjski fond soc. stranke
V kampanjski fond socialistične stranke je bilo zbranega na priredbi kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra 1940 $55.31. Vsoto so zbrale sodružice Kristina Turpin, Marya Oma-hen, AliCe Artach, Mitzi Oven in Anna Pogorelec. Izkaz je sledeč:
Pola Kristin« Turpin. Prispevali: Neimenovan $2; po $1: John Mihe-lich, Thomas Tashver, Victor Gregu-rich, Anton Vičič, Donald Lotrich, John Hribar, Frank Zaitz, Anton Garden in trije simpaticarji; po 50c: F. G. G., Joe Sernel, Rok BoiiČnik, Anton Koviek, Andy Cizej, Louis Beniger in neimenovan; po 25c: Adolf Arko, Frances Zajec, Mrs. Pspež, Anton Dreisr, F. Msli, neimenovan, J. Groser, Vincent Cainkar, Anton Bučar, Katy Bernik, Mrs. Smagay, Lovrenc Gradiftek, Jakob Muha, Matt Pintar, Emil Hrast, Sam Heven^ Mrs. Berger, Mary Novak, Mary Zbačnik, John Gornik, Jennie Jurko&ek; po 20 centov: J. Sefer, J. Robaus, J. Krek, neimenovan; po lSc: Frank Zvokel, neimenovan, Henry Rak, Charles Rak; neimenovan 12c; po lOc: štirje neimenovani, Mrs. Ko-pach; Sodnik 8c. Skupaj $21.85.
Pola Marye Omahen: Prispevali po SOc: neimenovan, Chas. Pogorelec in Frsnk Alesh; Katie Hrvatin 46c; Frank Margolle 35c; po 25c: Marya Omahen, neimenovan, Luka Groser, Ed. Drasler, Tone Puc, Jos. Garbais, Frank Omahen, Frank Bizjak, Anton Slabe, Anton Andres, Jack Muha, Stanley Zbačnik, George Benkovich, Joe Oblak, Don Lotrich, Frank Sod. nik, Anton Garden, Jack Groser; po lOc: Mayra Andres, Joe Zupančič; Frank Tauchar 5c, skupaj $7.05.
Pola Alice Artach: Prispevali po $1: Katie Jurman, Frank Zbačnik, John Thaler, Fr. Podlipec, Martin in Rose Potokar in Alice Artach; po SOc: Sue Pskii, Frank Potokar, Pep-ca Trojar; po 25c: Pet neimenovanih, Simon Trojar, Anton Udovich, Mary Mahevka. John Sprohar, John Jure-čič, Andrew Blazich, M. Cukale, Eli-zabeth Kure, Jennie Koren in Mrs. Skočir; neimenovan 16c; neimenovan 15c; po lOc: Albin Golte in dvs neimenovana, skupaj $11.80.
Pola Arni« Pogoroloc: Mirko in Anna Ciganich $1; po SOc: John Pod-gornik, John Simon, Vinko Ločniikar in Math Kure; Zvonko Novak SOc; po 85c; Caroline Ciganich, Louise Robaus, Louis Mohar, Mrs. Gregorich, Mrs. Zupančič, Mary Aifrer, Minka Alesh. Joe Omerza, Louise Harmond, John Bartol, John Martinjak, Al Rak, Joe Oblak, George Benkovich, Jacob Muha in Ernest Dre*ar; po lOc: Fr. Reven in neimenovan, skupaj $7.50.
Pola Mitsi Ovon. J o* k o Oven $1; po 50c: Josephine Turk, Joseph Drasler, Frank Zaitz; Steve Malnarich Jr. 35c; po 26c: Andrew Turkman, Anne Beniger, Sophie Turkman, Math Kure, J. Alič, J. Bj., Rose Slabe, Mary Thaler, Ant. Trojar, Justin Zajec, Joseph Zbačnik. Ernestine Jugg, in John Rak; po 20c: Frank Elersich in Mary Aučin; po 15c: Lucille Jugg in Frances Vreček; Vslentin Meriol lOc, skupaj $7.05.
Vsota je hiia v celoti poslana takoj naslednji dsn gl. stanu soc. stranke.
Chas. Pogoroloc. tajnik.
2ENE IN DEKLETA
Predno kupiU zimsko suknjo, telefonirajte ali mi pišite, da vss P^lj«™ naravnost v tovarno, kjer si lahko zberrte fino Sterling suknjo sli Fur Coat. In to od $5 do $25 cenej* kakor kje drugje.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD. Tel. Endicott 3426 CLEVELAND, OHIO
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
r	•	V »	W7 -
■■»I Z
KOMENTARJI
Kampanja. — de nikoli ni bilo ozračje toliko napolnjeno z govori kakor je sedaj. Odpreš radio, pa ti zabrni na ušesa "political talk". Poskusi* z ene postaje na drugo in na vsaki kdo kaj obljublja in apelira na voHlce, katerim bi rad služil "z vsemi svojimi zmožnostmi". Naravnaš prejemnik na kako večjo radio postajo, pa ti zado-ni iz nje Rooseveltov glas, ali VVillkiejev, ali glas predsednika AFL, in oglasil se je tudi John L. Lewie. Poročajo, da je l^ewis plačal radijskemu omrežju za tisti čas $60,000. Oziroma plačala je blagajna CIO. Še sedem dni in po zračnih valovih se bodo spet podili oglaševalci, ki so morali zaradi volilnega boja v veliki meri utihniti in prepustiti prostor onim. ki ponujajo zastonj veliko več kakor pa oglaševalci za denar.
Nemčija je privolila besedo
0	vprašanju ureditve plovbe po Donavi tudi Rusiji. Sklicala je konferenco v ta namen v Bukarešto ter povabila Italijo, Madžarsko, Rusijo in Rumunijo, da r.aj pošljejo zastopnike. Kaj pa Bolgarija in posebno Jugoslavija, mar se teh dveh Donava nič ne tiče? če je kdo neupravičeno zraven v svrho odločanja, kako se uredi plovba po Donavi, je to Italija. Značilno je, da
1	^med povabljenih de£el kontrolira Nemčija vse razen Rusije.
"Am. Slovenec" meni, da se slovenski katoličani vse premalo brigajo za boj proti "brez-verskemu" tisku. Navdušuje jih za večjo ognjevitost s sledečim člankom:
V St. Loaiski nadškof i ji j« Zveza društev Najav. 1 mciu začela a obsežno kampanjo prati slabemu ia umazanemu tiiku. Pa vseli hišah delijo posebne karta ia listke, aa katerih »a stranka podpisujejo in zavezujejo, da sa kodo vzdržali prod kupovanje«* slabega ia umaaaaaga berila, ki fa prinašajo raaai magaaini. razne knjiga ia raani listi. Akcija ja vrodna odobravanja in vsa podpore. Za katoličane jo to prijetna naloga, saj ja ven de r misijonskega značaja. Zalo na ■Met« ki kilo, da ki »a tudi med »lo. venskimi katoličani aačela podobna akcija. Protivoralti tisk jo največji uničevala« vere asod nami. Pa vkljvk temu po katoliikik slovenskih domovih jo aajti toliko pre t i verskih in brezverskih listov. Zakaj? Zato, kor smo breabriani, pa kar ki maagi radr bili t« ia tam. V tam ja vsa krivda. Dokler bomo kraakriaai, no bo boljšo. Kadar bomo katoličani postali bolj zavedni ir bolj odločni, tedaj po na-ših katoliikik domovih ne ko proti-verskih listov.
Ako bo "Slovenčeva" akcija šla še dalj kot doaedaj, ko je že itak zelo agresivna, bomo videli iti oa* hiše do hiše katoliške može in žene s polarni, na kate-
rih bo vernik pod prisego izjavil, da ne bo takih in takih slovenskih listov nikoli več pogledal. In da bo še bolj veljavno, naj vodijo taki križarji s sabo še javne notarje, tako da bodo lahko vzeli od vsakega božjo in posvetno prisego.
Socialisti ne učimo, da naj delavci našega prepričanja či-tajo edino socialistične liste in samo socialistično literaturo. Mi smo za svobodo tiska. Naj ljudje čita jo, veliko čitajo liste nasprotnih si nazorov, da slišijo več kot samo en zvon, in se uče misliti, kdo je v pravem, namesto, da bi slepo sledili takemu tisku, ki je ves urejevan po enem kopitu in ves "enakega mnenja" kot na pr. v Nemčiji in Italiji. Katoliška akcija v tej deželi se s kampanjo, kakor jo je podvzela v St. Louisu in že večkrat prej v raznih krajih, ena ko prizadeva pri morati vernike čitati samo kar jim ona odobri. Širjenju izobrazbe je tak način v veliko oviro. Ampak cerkvi pač ni za širjenje kulture in znanja.
Vedeti je boljše, kakor pa verovati. Prepričati se je pametnejše kakor pa verjeti.
HBZ, ki vodi kampanjo za piidobivanje novih članov v počastitev gl. predsednika Butko-vrča, ni^ edina mt»d jugoslovan-?klmi podpornimi organizacijami, ki se je poslu žil a te metode. Jubilej Butkovica je. da je v gl. odboru HBZ že 25 let. Kampanjo v poč as t glavnemu predsedniku vodi tudi Zapadna slovanska zveza, s sedežem v Denverju. Njegovo ime je Leo Jurjevec. 2ivi v Chicagu. Novembra meseca je njegov rojstni dan. Lani se je nekdo domislil. mogoče on sam — da bi bilo dobro dobiti novih članov in jih prijaviti za darilo k njegovemu rojstnemu dnevu. Poročali so, da se je stvar obnesla in letos so jo obnovili v prid a-gitacije za mladinski oddelek. Mesec november so v tej akciji označili za "Suprenrihe President'* Month". Ker je Leo včasi kandidiral že v politične urade in je še v "politiki", mu taka reklama koristi. —
Magda Lupegcu je živela na stroike rumunskega ljudstva kolikor je hotela razkošno, od kar se je seznanila s Karlom. V sedanjih viharnih časih pa so postala tla za kralja Karla in zanjo v Rumuniji prevroča in zato sta odbrzela iz dežele. Sedaj ju drže v Španiji. Magdo in enega kraljevih bivših ministrov, ki je pobegnil z njima, bi rada sedanja rumunska vlada,
f •t

PRISTOPAJTE K
VJTMMMAIS \
5	SLOVENSKI NARODNI j ^ PODPORNI JEDNOTI t
fe USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^
1	ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %
! — *
6	NAROČITE SI DNEVNIK	S
5 "PROSVETA" i
S^ Naročnina aa Zdraieae driave (laven Chicaga) in Kanado $6.00 K na lato; $3.00 aa pal lata; $1.50 za četrt letat aa Ckicaga in Clcara ^ $7.50 sa celo leta) $3.75 za pol letat aa iaasematve $9.00.
O	Naslov zo list in toimstvo je;	1
2	S
J 20.17 So« Lan mlnlc ilvenue ^
9	* „ • ■ «	^
^	Chicago, Illinois	^
ki je fašistična, nazaj. Nji preti jl obsodbo, ker je zapravljala ljudski denar in ker je židki-nja. Veliko bogastva je vzela s seboj. A vsega ni mogla. Iz Bukarešte so poročali, da je pustila v svoji vili, v katero je zahajal k nji vasovat Karol, 375 steklenic šampanjca zakopanega v kleti, veliko dragega nakita in oblek ter fino hišno opremo. Nekaj te robe je skrila »pri bratih. Tisto vilo sedaj kažejo radovednežem proti vstopnini. Boje prihaja v njo več obiskovalcev kakor v muzeje. Magdini bratje, katerim se je tudi dobro godilo, so v ječi. Za dinastijo in njene prijatelje so bile to velike spremembe. Ljudstvu pa se je godila krivica pod Karlom in se mu sedaj, ko je postal vrhovni za-povednik nad Rumunijo Hitler.
Naprej, ki je izhajal v Clevelandu, se je nekam preselil, od kjer ga ni na izpregled že prilično tednov.
J. M. Trunk še sanjari o pan-slavizmu. Rad bi nekaj izhiščil iz Rusije česar v nji ni, jamra in tarna, a končno le izreče svojo vero, da sknanstvo je, da je že kaj pomenilo in veruje, da se to spet dogodi. "Vsakdo ima svoje veselje," pravijo modri ljudje.
Z zmerjanjem, ki stopa znova v modo v slovenskem časopisju v Ameriki, se nič ne dopove in nikogar ne prepriča. Edina posledica je, da se vzrujene duhove še bolj razdraii.
Politični oglasi so stvar, v katerih list priporoča za denar tudi take kandidate, katere v o-stalih kolonah napada. Na primer, demokratski listi hvalijo za denar Willkieja, in republikanski Rousevelta. Proletarcu so bili te vrste oglasi spet pona-deni. kakor v prejšnjih volilnih bojih, a jih je odklonil, kakor .ie njegova tradicija od počet-ka.
Slovenske župnije se letos jako pohvalijo z uspehi, kar je za napredno delavstvo slabo znamenje. V Milwaukeeju je včasi slovenska župnija le životarila. A sedaj se vse tri hvalijo, da niso imele še nikdar toliko obiskovalcev k službi božji, kakor sedaj. Z napredovanjem se ponašajo vse župnije v Clevelandu. Ena je dogradila nedavno novo cerkev. Pohvali se Barberton, čezdalje bolj tudi Waukegan, Pueblo. itd., da so škofje kar veseli. Le mont ima t novo »emeniače. ki stane kakih ^100.000, ako ne več, dolske sestre v Lemontu tudi delujejo za izboljšave, in tako bi lahko naštevali od naselbine do naselbine. Kaj, če bi se slovenski socialisti in somišljeniki v Chicagu, Milwaukeeju, VVaukeganu, Clevelandu itd., enkrat domenili, kako ustaviti tok, ki vodi v na-zadnjaAtvo. To bo pametnejše kot pa ustvarjati med sabo mr-žnje zaradi stvari ki jih nismo krivi, nad katerimi nimamo nikakršnega vpliva, in ki se ne tičejo naših nalog.
Države, v katerih bosta na glasovnici Thomas in Krueger
Kampanjski biro soc. stranke je zadnji teden objavil imena 29. držav, v katerih bosta na glasovnici tudi Thomas in Krueger. Te so: Alabama, Ar-kansas, California, Colorado, l>e!aware, Idaho, Indiana, Kansas, Kentucky, Maryland Mas-sachusetts Mfehigan, Minnesota, Illinois, MinsLssippi, Missou-ri, Montana, New Jerse.v, New Mexico, New York, North Da-kota, Pennsylvania, Texask Ten-neseee, Virginia, VVashington, Utah, VVisconsin in Wyoming.
Pred 4. leti je bila socialistična postavka na glasovnici v .16. državah.
V tistih, kjer je dovoljeno volilcu upisavati imena, stranka apelira, da naj socialisti in somišljeniki ime Thomasa in Kruegerja naptfejo na glasovnico. Kampanjo za vpisovanje vodi soc. stranka posebno v Ohiu in v osmih drugih drža. vah, v katerih na glasovnicah ne bo označeni.
S seje kluba št. 1 JSZ
Chicago, 111. — Na seji kluba št. 1 JSZ v petek 25. oktobra
?ta bila izvoljena za zastopnika na konferenco 3. nov. v Waukeganu Fred A. Vider in Kristina Turpin, pevski zbor Sava pa je izvolil za zastopnico Alke Artach.
Ker se zapisnikar John Spro-har vsled nočnega dela ne more udeleževati sej, je sporočil, da naj se izvoli drugega na njegovo mesto. Ta urad je sprejela Angela Zaitz.
Predsednik "Save", Frank Udovich je izjavil, da ne name-rr v a biti več član kluba, zato po pravilih ne more biti več
predsednik zbora. Ni r*j«govo mesto je bil izvoljen John Rak.
Tajnik Pogorelec je poročal, da bo prebitek prireditve dne 20. oktobra znašal, ko bodo vse vstopnice, ki so bile v predprodaji. poravnane, znašal okrog $100.
Dalje je poročal, da je bilo nabrano na tej priredbi v kam-jNUijfki sklad soc. stranke <55.31. Vsota je bila takoj poslana na pristojno mesto. (Izkaz prispe v kov je v tej številki.)
Ko je bil dnevni red končan, sc je pričela razprava o sedanji volilni borbi. Kratek uvodni pregled je napravil Fr. Zaitz. Naio so govorili Garden, Vider, Bizjak, Udovič in drugi. Pol ure prej, predno se je pričela riaAa seja, je govoril po radijskem omrežju John L. Lewis, ki je lomastil po Rooseveltu in liidorsiral VVillkieja. Naravno, da je bil potem radi tega tudi Lewis predmet naše razprave.
P. O.
Glede cene Ameriškega družinskega koledarja
John Teran, Ely, Min., se je t glad! k predlogu za 2višanje cene našemu koledarju s 75c na $1. Pravi, da ko je to nekaterim omenil, so rekli, če mislimo iti "rakovo pot*. Zvišava-nje cen nI "rakova pot", ampak posledica razmer. Dalje John omenja, da ko smo nekoč izdali koledar z mehkimi in s trdimi platnicami, je naročil vsakih po okrog 60 izvodov in vse zlahka razprodal. Naj bo tu pojasnjeno, da platnice so v primeri z dTugim pri našem koledarju malenkosten strošek. Le kak nikel bi prihranili pri vsakem Izvodu, če bi ga ne vezali v platno. Toda kar je treba pomisliti, je, da je to knjiga, v kateri je v naših okončinah vsako leto bogastvo vsebine, dalje, da je treba vse to urediti in postaviti, za ilustriran je pa naročiti klifteje. Kakorkoli se trudimo dobiti čimveč sodelovanja brez plačno, stroški v tiskarni in drugi so vendarle. In verjemite ali ne, da v angleščini ne dobite za denar take nove knjige, niti za poldrug dolar ne, dasi imajo v primeri z naAim ogromen trg. Mi moremo razprodati le po nekaj tisoč izvodov, a še to le r. dobrohotnim sodelovanjem ljudi, ki pršejo, razpečavajo in priporočajo koledar, ali pa o-gla;ajo v njemu. Ako ne bi imeli sotrudnikov, ki delajo večinoma popolnoma zastonj, kako pa bi mogli izdajati knjigo, ki je v ponos ameriškim Slovencem?
Joh n Teran vse to razume. Stori kolikor more pri nabiranju oglasov in pri razpeča/vanju knjige in to dela tudi letos vzlic temu, da je slabega zdravja.
DOSEDAJ PRIJAVLJENI DELEGATI ZA KONFERENCO JSZ IN PROSVETNE MATICE 3. NOV. V WAUKEGANU
Za waukegansko konferenco Prosvetne matice, ki se vr&i pri-| hodnjo nedeljo, so do zdaj prijavljeni sledeči zastopniki:
Klubi JSZ: št. 1 Fred A. Vider in Kristina Turpin; št. 37 — Mary Shuller.
Društva SNPJ: št. 1—Frank Zaitz; št. 14—Martin Judnich, Mary Keržič; št. 39—Charles Pogorelec; št. 102 — Frances Vreček, Angela Zaitz; št. 104 j—Vincent Pugel; št. 192—Marv Chamernik, Alojzija Vidmar. Josephine Slapnik: it. 559 —John Rak; št. 747—William Clarine, Frank Medved. Za društvo 19 JPZS Mary Shuller. Za Savo Alice Artach. Za žen-
ski zadružni odsek v VVaukeganu Louise Ogrin.
Poročevalci bodo. Anton Garden o konferenčni organizaciji ; Chas. Pogorelec o Prosvetni matici in JSZ in Frank Zaitz o položaju z ozirom na predsedniške volitve, ki bodo 5. novembra.
Dalje bo razprava o razmerah v naših naselbinah in o vzrokih jačanja nasprotnih sil.
Ker bo to zborovanje važno, je potrebno, da pošljejo zastopnike vse organizacije, ki so v Prosvetni matici. Prične se ob 10. dopoldne v Slov. nar. domu. Vse, ki se ga mislijo udeležiti, prosimo, da pridejo ob Času.
P. O.
Nemčija želi od Rusije vec živil
V Moskvi je že dalj časa nemška trgovska komisija, ki si prizadeva, da bi dobila Nemčija milijone ton ruskega žita, mesnin, masti in drugih živil več nego doslej.
Tisti, ki pravijo, da so jim razmere v Rusiji znane, dvomijo, da bi sovjeti mogli zalagati Nemčijo z živili bolj izdatno kakor sedaj, ker jih Rusija sama nima v izobilju. Pomaga pa j» lahko še bolj z dovažanjem gasolina, olja in surovin.
Nemška komisija skuAa urediti med Nemčijo in Rusijo tudi trgovske zadeve, ki se nanašajo na baltiške debele. Pred sovjetsko okupacijo je imela Nemčija z njimi cvetočo trgovino. Od kar so pod sovjeti, je bila ustavljena. Nemčija želi, da se ji del izvoza pusti tja tudi sedaj.
Nemški diplomati v Moskvi pa so Molotovu sporočili, da vladi V Berlinu ni prijetno gledati, kako Rusija trebi nemško kulturo v baltiških deželah. Ker simpatizira z baltiškimi
; narodi, ji je zelo neljubo, ko vidi, kako sovjetska oblast znižuje nekdaj visoki življenski standard v Estoniji In Latvi na stopnjo nizkega Življenskega standarda, ki ga ima Rusija, se glasi poročilo iz istih virov.
V	koliko so taka poročila točna, je težko vrdeti, kajti pogajanja se vrie za zaprtimi vrati in v Berlinu zatrjujejo, da ni med Nemčijo in Sovjetsko Unijo nobenih nesoglasij,
Ampak prav zelo si ne zaupati, kajti Nemčija ima na bivšem Poljskem ob ruski meji veliko armado, ki Šteje baje milijon mož in drugo pa dova-ža v Rumunijo. V Berlinu po-jasnujejo, da je armada bila poslana na Poljsko po prema-ganju Francije, da sf tam "od-\ o(Mje" Na drugi strani moje pa je prav tako velika sovjetska armada.
V	Rimu so dali Moskvi namig. da spada Balkan pod nem-sko-italijanski iivljenski prostor. Naj torej aovjetika vlada to dobrohotno razume in se ne vtika v balkanske dežele.
DR. ANTON KOROŠEC IN MIHA KREK GLAVNA ZAGOVORNIKA PRIJATELJSTVA Z NEMČIJO IN ITALIJO
Jugorlavija je bita od ustanovitve pa do umora kralja Aleksandra v Marseillesu na Francijo jako n,aveaana. In tudi »e nekaj časa pozneje, dokler niso aačeli v Beogradu sumiti, da moč Francije pada sorazmerao s ječanjem Hitlerjeve Nemčije.
Francoščina je nadomestila nemščino v vseh višjih šolali v Jugoslaviji, Vlada je negovala v tvoji propagandi med ljudstvom čimvečjo naklonjeno«! do francoske ropublike, "ki je aaičitnica karadžorzove monarhije". Med iem je faiiatičai Italiji in Nemčiji rastel greben.
Ko je Nemčija navalila na Poljsko in jo razbila v mesecu dni vojne, in ko Francija ni mogla pokarati ra bojišžu nobenega uspeha, so v Beogradu dokraja spoznali, da bo potrebna nova orientacija. Regent knez Pavle je bil
"povabljen" v Rim ra pomen-ke s kraljem, i Mucsolinijem in njegovim ministrom Cianom.
Nato je Pavle izvršit euak obisk k Hitlerju v Berlin. Obe misiji je časopisje v Jugoslaviji razglašalo za velik diplomati-čen uspeh kneza Pavla in njegove vlade, kajti Hitler in Mussoiini sta Jugoslaviji zagotovila prijateljstvo in nedotakljivost
njenih mej. Vlado v Beogradu in poseb. no Slovence je to razveselilo. Kajti vedeli so, da jih Francija ne more braniti, torej je Beogradu in ljudstvu Jugoslavije tako zagoto* vilo bilo zelo
DR. MIHA KREK	doKr® doi,°
A vojna se
nadaljuje. Dežela za deželo je prišla pod Hitlerjevo peto in končno je bila ae Francija do kraja poražena. Hitler in Musrolini rta dobila s tem prosto pot na Balkan. Lotila sta se aajprvo Ruaeunije. Kakiea je njen konec, je znano. Jugoslavija je Čezdalje bolj apražena garati aa "nemški življeaski prostor". Daai njenemu ljudstvu živil selo primanjkuje, si jik mora do skraj-nosti pritrgavati, da je vladi mogoče pošiljati Nemčiji tolikšne količine kakor določa trgovska "pogodba", ali po domače, kolikoršne so nemške aakteve. ki so seveda eeadalje večje.
Ob eaem je nemška trgovska komisija aačela vladi v Beogradu nami-gavati. naj se ae pača a industrializacijo, nego goji le agrikulturo. 2ivila bi ile v Nemčija, slednja pa bo skrbela, da kasutja v Jagoalaviji dobe dovolj plvgov in drugik industrijskih produktov.
Jugoslavija je izdala aa raavoj svoja industrija ogromae, pa ji ne more biti vseeno pognati sedaj svoje Industrialaa delavce na kmetije, na katerih v sedanjih razmerah ni dovolj kruha ra vse.
Tako se jo pripetilo, da je zmagala v minulem poletju tista struja, ki jv zagovarjala sporazum > Rusijo in im mogoče, da jo pridobi za zaščitnico Jugoslavije proti nakaaam Nemčija in Italija.
Tej tendenci je od vsega začetka najbol> nasprotoval dr. Korošec, ki je imel v vladi že raane portfelje in je bil do sprave med Srbi in Hrvati tudi podpredsednik vlade. V službi notranjega ministra je bila podložna Korošca vsa policija, cenzorji, baai, župani Itd., ki so večinoma imenovani. Dr. Ko-rošec je že star in sa na sejali silno varuja. A v svoji službi ima vse»kozi dobrega pomočnika v osebi dr. Mika Kreka, ki je drugi najjačji klerikalni vo-ditelj v Sloveniji. Tudi on jo imel v ministrstvu že razne listnice. Po zadnji preuredbi vlada je postal dr. Korošec prosvetni minister in dr. Krek pa je purtfelj izgubi!, a v vladi je ostal kot minister brez listnice. To je, ostal je č'an vlade, ne da bi načeljeval kakemu njenemu oddelku.
Mirija a Rusijo se ni posrečila. Ko >e vlada v Beogradu uvidela, kaj se dogaja a Rumunijo, ja pramier Dragiša Cvetkovič im apai na ves glaa izjaviti, da se bo Jugoslavija branila do skrajnosti. Toda vaaaji minister Cincar M*r-kovic ni smatral, da bi junaike besede kaj aalegte, pa je • pomočjo svoje In Korošce ve-Krekove struje sklenil a Nemčijo "novo trgovsko pogodbo \ ki je na samo trgovska aveaa, nego tudi politična, kakor je sam pojasnil.
Dr. Koroiac je smrtni sovražnik komunistov in valed tega je nasproten tudi Rusiji. A ne le aato, nego tudi čo ne bi bila boljševiška. je pa pravoslavna, Korošec pa je katoliški duhovnik. Enako sovraži tudi socialiite, ka-t#r* i* * Slovoaiji a vodstva unij in Delavske zbornice šiloma odstavil. V svojih govorih pravi, da ni med komanisti in socialisti nobene railike.
Dasi se Nemci in Italijani obnaiaja napram Slovencem ošabno in i«-aivalno, in četudi dr. Korošec in Krak veata, da preti Slovencem kot narodu in Jugoslaviji kot državi od Italije in Nemčijo največja nevarnost, je njegova taktika gajitav prijateljstva do obeh.
Naj bo im omenjeno, da je on vedno mrail Francijo, ker jo je smstral aa državo framaaonstva, socializma in komuniama, dočim smatra Italijo is trdnjavo katoličanstva. "Sicer ve, da Hitler a katoličani ne postopa kakor da iih Ijabi. nego nasprotno, pa pravi, da Ča se je katoličanom v Jugoslaviji od-lačiti ali s Hitlerjem, ali a ruskimi boljšaviki,' tedaj vsekakor rajie » Hit-larjem.
Tega sicer ne trdi a ravro strmi besedami, a vsa »»je«0** politika »o dokazuje.	,
3

Tako je s posamezniki kakor z narodi: titsi, ki o drugih naj-maji(j vedo, aeibe najvišje cenijo. — Colton.
Svet je ogromna knjiga, v kateri tisti, ki ne gredo nikdar z doma, preberejo samo en list.—Augustine.
Komur koli se mudi, s tem le dokazuje, da je stvar, radi katere se žuri, prevelika zanj.—-Chesterfield.
HHHHfHHHHHHf

ZA LIČNE TISKOVINE VSKH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co. S
: 1838 N. HAlsSTEl) STREET, ClllCAC.O, ILL. ;
Tel. Lincoln 4700	■
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
hmm*
ALEKSANDER SPASOV:
zozo
Pov« hI »irote o sovraštvu, sočustvovati ju in dobroti
Janko je hodil v četrti raz-| — Zopet je pil! — je pomiri d. Učitelj ga je imel rad, ker | Mil Janko, in vzel kruh in sir iz je bil poslušen in miren, ker je očetovih rok. Vstopil je in za-lepo pel in bil kar naprej na- čel pogrinjati mizo za kosilo, smejan in vesel. Toda odkar	la ^ h kosilu> Jank() to_
mu je pred dvema letoma umrla mati in je Janko ostal sirota,
liko da je požiral kose kruha s solzami vred. Kar je izgubil
, spremenil. Postal je svojo mater. dve leti je ie od
^^Ueg«, mu Še nihče ni rekel lepe besede. Oče je po materini smr-
ni pa*fl v šoli. Včasih se je zdrznil kot bi se bil zbudil iz spanja, in potem je odgovarjal, ne da bi premislil, kaj je treba odgovoriti.
Ob neki priliki je učitelj med računsko uro napisal na tablo številko 8030 in vprašal:
—	Kdo zna prebrati?
—	Jaz! — se je oglasil Janko, vstal in prebral: "Zozo!"
(Prebral je namreč te številke, kakor da so Irk«. V bolgarščini jih pišejo v cirilici in je v tem primera taka tamenjava mogoča.)
Ves razred se je glasno zasmejal. Tudi učitelj se je nasmehnil.
—	Kaj ne bi to moglo biti »tevilo, dragi Janko, ne pa Zozo? — spregovori učitelj.
Po razredu je šel šepet:
—	Zozo! . . . Zoro! . . . Zozo! ... —
Ko se je oglasil zvonec in je učitelj odšel iz razreda, »o vsi učenci skočili proti Janku in začeli z zmerjanjem:
—	Zozo! . . . Zozo! . . . Zozo! ... —
Janko je zardel od jeze, za-: rabil gobo in jo vrgel v enega od učencev, pograbil kredo in jo zalučal v drugega. Ko pa je videl, da ga nihče ne brani, je zbežal na dvorišče . . . Sošolci so med kričanjem in smehom stekli za njim.
V trenutku so vsi učenci na tisti šoli zvedeli za Jankov priimek in z vseh strani je letelo nanj:
—	Zozo! . . . Zozo! . . . Zozo! ... —
Janko je bežal čez dvorišče, tekel serp, tekel tja, v mišjo luknjo bi bil zlezel, samo da bi «e kje *kril. Tekal je sem in tja ko preplašena zver.
Toda otroci so kljub vsemu ljudje, čim so sprevideli, da se Janko jezi radi novega priimka, so vsi po vrsti še glasneje vpili za njim.
In ko so opoldne šli iz šole domov, so klici: — Zozo! . . . Zozo! . . , Zozo ... — odmevali po ulicah, po predmestju, v katerem je stanoval Janko, vse do njegovega doma. Vsi učenci tiste šole so tekli za njim in vpili. On pa je lučal kamenje na njih, z mnogimi se je «tepel.
šele ko je Janko prišel domov je svobodneje zadihal. Toda doma ni nihče čakal nanj, nikogar ni l^ilo, ki bi ga bil potolaži in pobožal. On ni imel več drage mamice, ki bi ga bila objela in potolažila . . . In Janko se je spustil v jok. Vsi ga naslavljajo s tratim grdim
ti pohajal po krčmah, domov pa je fprihadal pijan, vpil in se prepiral.
"Zozo" . . . Celo sanjalo se	Važno ia Defroitčane mu je o tem. Komaj zaspi, že se
vsa soba spremeni v črno šolsko I Detroit, Mich. — Tu bomo 5.
tablo. Štiri stene te ogromne ta-	novembra glasovali tudi o a-
ble zablestijo in naenkrat se	mendmentu, ki določa, da se
začno prikazovati na njih tisoči	naj mestnim busom in karam
in tisoči števil 30«0, 3030. In v	nabrani voziti izven mej mesta,
trenutku se vsaka številka	Dosedaj so vozili v fordovo
spremeni v človeSko oko . . .	kraljestvo Dearborn, v Koyal
In te čudne oči se smejejo in Oak in morda še v kak drug j v«dstvo razstave je bilo vpijejo:	j okoliški kraj.^ To bi rade pri- jeno Fro8Vetnemu odMjk{1 di_
— Zozo! . .
Spominsko razstavo Peruskovih slik
Cleveland, O. — Direktorij SND na St. Clair Ave. je sklenil na svoji zadnji seji, da se priredi spominsko xaz*tavo slik nckojne ia H. Gregorija Peru-fka v korist vdove in hčerke.
3118 vojnih let napram 290 letom
Zozo!
Zozo! . . . —
2.
Janko ni nič več hodil v šolo. Oče ga je dal učiti rokodelstva in postal je čevljarski vajenec.
vatne avtobusne kompanije «1-■ P),Ut<(rija jn Proavetnemu k|ubu pravile. Kot pripovedujejo, j.m SNI), da jo izvedetu „ WK,e|ova.
gre na roko tudi magnat Ford, ki je poslal v Lansing propa ga-torje, da pridobe poslance za tak predlog. In res so ga sklenil predložiti volilcem.
Ako bo pprejet, bo stala vož-
Od zore do mraka je vlekel
dreto, poravnaval žebljičke,1 nJ« z» Detroitčane na delo iz Sedaj njegov oče molči^itij	, in č|gM| delavnico, pri- ven mesta veliko več. Kajti po
m. a >v**Aimi<ni.ll	I>.« . n "	r	i	i « •___1 ___1 i	,__
njem prijateljev in somišljenikov pokojnega.
Razstava se bo pričela 9. in bo trajala do 17. novembra,
vštevši oba dneva, skupaj devet dni' v spodnji dvorani SND, 6417 St. Clair Ave.
Direktorii s svojimi odseki
pa je pobral žlice in krožnike in Šel pomivat.
Tako je rastel Janko v samoti in požiral grenke solze. Ni imel človeka, kateremu bi se bil potožil. Iz dneva v dan so mu ljudje zapovrstjo postajali odvratni. Danes pa je zasovražil tudi svoje součence, zasovražil je šolo.
Do mraka Janko sploh ni stopil iz hiše. Bog dau, da bi otroci do takAt, ko ga bodo zopet zagledali, že pozabili grdi priimek.
Toda drugo jutro so takoj, ko je sto^H v šolo, zagrmeli' strašni kriki:
— Zozo! . . . Zozo! . . . Zozo! ... —
Prihodnji dan se je ponovilo isto. In tako se je to nadaljevalo. In tudi icven šole, na ulici ni bilo upitju in zmerjanju ne konca ne kraja.
miru
Neki znani rumunski zgodovinar je na podlagi raziskovanj prišel do ugotovitve, da so od leta 1409 pred našim štetjem in do danes narodi živeli 290 let v miru in 3118 let v znamenju vojne. V tem času je bilo sklenjenih nič manj kot osem tisoč mirovnih dogovorov pod klavzulo "večnosti", ki pa so bili prekršeni v povprečni šestmesečni dobi. V dobi 2500 let je bilo nič manj kot 902 vojni in 1665 državljanskih vojn. Dvajseto stoletje prekaša z o-zirom na "vojni indeks" osemkrat ostala stoletja. Glede vo-jujočih držav je na prvem mestu Španija, ki je bila 67 odst. vseh let svoje zgodovine v vojni z ostalimi deželami sveta, nato slede Anglija z 56 odst., Francija z 50 od?t., Rusija z 46 odst., Italija s 36 odst. ip Nemčija z 28 odst. Žrtve zmagoval-
...	.. . . . . Jdeliah pa od 2. ure popoldne cev zn«*aJ<> povprečno 10 od-
(Op. u.-Ostal, del dopisa do n ure zvečer Vsak večer 8t<*k°v' Premagancev pa 40 bo v prihodnji številki.	He |)Q ^ ^^ Rlj mu7jkaIni j odstotkov. z ozirom na velikost
-------! program. Servfralo se bo tudi j v0*ke- v »vetovni vojn! je bilo
jemu očetu. On pa ga je nahru- Slavnostni koncert k	okrepčila. za kar bosta skrbela 8	torej eden
IM:	35-letnici "Slovona
besedice ni ^govoril	SUh v^Uklh P-odah tem bodo imele privatne
del je in legel, da se odpočije. d moistrovo stanovanje i *be priložnost voznino poljub-j^nuT^ Janko pa je oobral žlice in 1 /\j____j.___»__ -» - ^ j _I__nn TVMAmfi	1 !».♦ rrtit no ' ' ' '	r
katero
Od iore do mraka ni vedel za no zviševati, merfo Detroit pa jžmed raz^vljenih »lik »okoi odmor in odpo<5itek. Celo ob bo prikrajiano na dohodkih. I ||ik- Najbrie je 71Mlnja ra7. praznikih ni bil proet. Varoval To pomen., da bo moralo po- lfitava Peruikovih ,HV v r>omu. je moMrove otroke, ribal tla in;^i me^ ivitativozn.no. jZ(ltin	vljudno vat)UenL
pral posodo, cepn drva.	Pri tem bo tepen nihče dru*.
Težko je bilo Jankovo iiv- kot delavec.
ljenje. V.mk dan se je »pomi- JoreJ f«4>r«vUe prihodnji to-
rek pri tem amendmentu križ
tam. kjer je zapisano (NO). -
K. Junko.
njal šole, žal mu je bilo radi nje, toda čim se jc »pomnil na omraženi priimek "Zozo", je
nihče	da obiWete to važno in krasno
razstavo slik v dnevih, kot je zgoraj navedeno. Vstopnina bo prosta. Razstava bo odprta od 7. do 11. ure zvečer; ob ne-
ODLOMEK IZ
KRISTANOVEGA
PISMA
V svojem odgovoru glede sodelovanja v prihodnjem Ameriškem družinskem koledarju je fctbin Kristan uredniku Pro-{letarca (upam, da mi citiranje oprosti) napisal med drugim sledeče poetične besede:
.. Tukaj je sicer vse po uta-rem. S a mojem vrtu je skoraj vse slana pomorila (ni bila "slanca"), le krizanteme se nc zmenijo zanjo; del zgodnjih je v polnem cvetu, pozne se pa odpirajo. Socojšnjo noč razsaja veter, tako da bo menda zjutraj vse drevje (jolo. Jesen se ne da zanikati in tudi zima se ne bo dala usta/riti..."
pczabil, da je truden, in je delal, delal podnevi in ponoči. Ob priložnosti je potožil svo-
Londonski brezdomci
VsJed nemškega bombardiranja je v Londonu brez doma okrog četrt milijona ljudi. Stane vanja so jim uničile bombe.
»t
Klub društev in Gospodinjski j mrU!T nk 8 živfh' z ozirom na - Kaj ti morem? Iz šole si - ~	k,«b	'	65 milijonov vojakov, ki so se
bežal . . . Učiti se nisi hotel Chicago. — Prošlo nedeljo | Naj se vaš sklep glasi, da se i borih v »vetovni vojni.
zdaj pa garaj! Pri-! (27. oktobra) se je v Hrvatski za gotovo vidimo na Spomin-' hodnj.č se pa ja ne predrzni,
da bi mi se pritoževal)
Janko je sklonil glavo, se razjokal in odšel po opravkih. To je bik) zadnjikrat, da se je ' pritožil.
Vsi otroci, tisti iz gornjega in Kmalu po tem sc je njegov oni iz spodnjega dela mesta, so , oče drugič oženil. Mačeha je že vedeli za Jankov priimek. Po vsem mestu je odmevalo čudno novo ime "Zozo". Odmeva-
li verani v So. Chicagu (prej	ski razstavi slik pokojneira sli- Ktldjo družbe veliko
Hrvatski dom, sedaj posest h r-	barskega umetnika H. Grego-! i w ,. i j •
vatske župnije), vršil koncert	ry Peruška.	ODIJUblJO alt malo dajo
pevskega zbora "Slovan", ki; Zs prosvetni odsek direktori
obhaja letos svojo 36-letnico.	ia In Prosvetni klub SND.
Uftanovljen je bil 25. dec.	Erasem Gorshe. tajnik.
1905 in se šteje za najstarejši ________
lo je po ulicah in po otroških igriščih.
slovenski pevski zbor v tej de- ^ .	« li L
. .. . t . ^	u želi. Njegov glavni stan je bil ,	*^OVO kluba
tn-i^mJa s seboj dva otroka., večinoma na Pullmanu, a včasi St. 37 bo 3. novembra
mlajša kakor Janko, njega pa j tud< T bližnjem So. Chicagu. ! M , .	v .
so vsi pozabili, čas je bežal,	-T k;ii I M'Iwaukee, Wii, — V nede	,
Janko se je privadil svojemu ^^T^f pi^k Lrnik S '0 ^	^^ kartno ^tn.ka, k, sta razpravljala o
Kaj ko rajgei, rrank tJernik, S.	v-in. nogometu. Seveda, če bi soc.
stranka mogla za tisti čas pla-
Tisol (kakih 8--------—
I^rošlo soboto je bilo V radio sporedih označeno, da bo govoril v radijskem omrežju CBS Norman Thomas. V Chicagu bi imela oddajati njegov govor radio postaja WBBM. Toda namesto tega je dala v tistem času pred mikrofon rajše dva
Vesto z največ volilci
V m(Mtu Ncw York je 3,391,-rO^ftev, kar je več kot pa ima prebivalcev kakega pol ducati d^žav ra zapadu.
Ste prejeli opomin, da je Vilm n**-očnina potekla? Ste jo ie obnovili ?
i»kiki:»bi:
k mihov
•f* H« šjm

Dosti *renkorti je požrl Jan- j „il ^ je z umkIo.	, nima jact>b
ko. odkar je osUl airoU, do«ti Hvaležen je bil zato, ker mu žaljivk je prenesel, toda U no- j v.aj v delavnici nih^e ni reJcel: va žaljivka, to rrdo in strmžno ;"Zozo!" «5« ae je pa prikazal ime, tera ni mo?*! prenesti... na ulici, se je komaj skril pred
In zaiel se je izogibati Sole. ottoki, kj vpili la njim. fje zborovwlja Adrije jn skrival se je pred otrok., po ce- Beža, je za njjm go tek>n ^ iupnijA ^ ^etL*.
otroci v krdelih in vpili:	Ko je pust!lvpouče\anje zbo-
— Zozo! . . . Zozo!	Mirko Ktihelj. je b4l Slovan
Zozo! ... — *	»bor stare, priseljeniške ge-
Nekaj krati so mu na vodnja-1 n«**^*. dasi je bflo v njemu
, . . .. ..	, Ta prilika bo porabljena, da dati* k«kor demokrati in repu-
M	l i unajda jja nj,m bo toob enem tudi kampanjski' blikane«. bi Thomas lahko do-
airaonune i, ki je aiuzbo spre- ^ d .
se vtki dv« dni nr*d ipriložnost izraziti svoje
misli.
i « mot , » a- . ^Hod, ker se vrši dva dni pred
i	P"r . ,0Dje volhv.mi. Udeležite se zabave
pustu. Nasledil *a je Ivan Ra- ,„ shoda y y.e|ikem Stevilu._p.
le dneve je ostajal sam doma, joka! in se tožil mrtvi materi.
Učitelj ga je nekaj krati našel doma objokanega. Nagovarjal ga je, ga tolažil, zmer-
jal učence, prenekaterega ka- ku razbili lončeni vrč za vodo.!	Po}*™ so Pe:
snoval, ker je Janku rekel Usti Mojster ga je dvakrat pretepel priimek, pa vse ni nič pomaga-!radi teh vrčev.
lo ... Priimek "Zozo" je odme-\al po ulicah, odmeval po vsem mestu.
In Janko je nehal hoditi v šolo. Ko je oče to zvedel, ga je popadla strašna jeza, ujel ga Je, ga pretepel in ga odgnal v šolo. Tam je Janko zdržal samo prvo uro, kajti čim so učenci prWi nt fplano so zopet z a'grmeli : Zozo!... Zozo!... Zozo! .. . — Janko je zbežal. Takrat je abelal ce«lo na drugi konec mesta in dva dni se je lačen skrival po senikih, niti umival se ni in vee je bil pokrit s pajčevino in slamo.
Tam ga je tretji dan našel oče. Zvezal ga je z vrvico, da
Iz dneva v dan je Janko vse bolj poredkoma prihajal na ulico. Po ves dan je delal v de-
Društvo Pioneer SNPJ
slovi 15-letnico
i _ .
Chicago. — Prvo angleiko poslujoče društvo SNPJ, ustanovljeno za tu rojeno genera-
kateri odstopili, sedaj ta, zdaj drugi, namesto prejšnjih pa so cii° Slovencev, je Pioneer .it. prišli v zbor večinoma tu rojeni KVPT v ^^^ n-^n«
Slo\enci. Svoječasno
je bil "Slovan"
lavnici. Celo ponoči je spal kar -cm*tr»n ** svobodomiselno tamkaj. In ob delopustih celo,	društvo. Teh razlik
kadar je bil gotov z opravki na iseda^ ni več v nJemu. Oglas za I o^ljo banket. Vstopnina na ta-
559 SNPJ. V soboto in nedeljo 16. in 17. novembra bo praznovalo v dvorani SNPJ slavnost svoje 15-letnice.
V soboto bo veselica in v r.e-
priimkom, vsi so proti njemu! I mu ne bi ušel, pa ga je tako
. . . Sam je, čisto sam na svetu. Janko je sedel na hišnem pragu in jokal, ihtel je in si z rokavom brisal oči.
— čemu tako jokaš, kakor da ti je kdo umrl? — je zavpil wikdo za njim.
Janko se je zdrznil in skočil. To je bil njegov oče, ki ga je jezno gledal.
mojstrovem domu, je prihajal v delavnico in ves dan delal.
Prvo leto se je Janko učil rokodelstva samo za kruh. Dve leti je potem delal za malenkostno plačilo. Se dve leti potem je prejemal po osemdeset levov na leto.
Sele šesto leto je postal pomočnik. Mojster ga je že vadil v šivanju, urezovanju. In Janko, ki je bil vedno pazljiv in poslušen, je dobro napredoval.
Ob nedeljah se ni potepal po ulicah, ni hodil plesat kolo in; ne v gostilne, kakor so delali drugi pomočniki in vajenci. Kajti čim bi se kje pokazal, takoj bi zaslišal za seboj vpitje: — Zozo! . . . Zozo! . . . Zozo! ... —
Ob nedeljah je večkrat od-
svoj jubilejni koncert je poslal1 havo ie in za na banket
$1.25.
Društvo Pioneer je največje angleško poslujoče drufctvo S. N. P. J. in tudi v splošnem ono največjih v jednoti. Ima v obeh oddelkih nad 700 članov. Izdaja tudi svoj mesečnik "Pioneer Bulletin", ki izhaja že enajsto leto.
zvezanega pripeljal v Šolo . .. Tega so bili otroci še bolj veseli, Janko pa je bil užaljen v dno duše ... Prisegel je, da ga ne bo nikoli več v šolo. In takej ko je oče odšel, je tudi Janko zbežal.
Kako naj bi tudi še prišel v šolo? Ko trepetlikov list se jeine*el odejo, košarice in jedila
tudi v A m. Slovenca. V prejšnjih letih bi to ne bilo mogoče.
Na jubilejnem koncertu so gostovali tudi drugI zbori, med njimi Adrija, France Prešeren, hrvatska Zora in mešan zbor Zarja iz So. Chicaga.
Slovan je v svojih 35 letih obstoja bil večkrat napol v raz-suhi. Vzroki <*o bili običajni kakor pri drugih Prepiri, zdra-iJe je pravico in demo-žbe, odstopanje in selitve, ni	u f • j » »•
bilo denarja za učitelja, nepo- j ICr0C,l° V tel de2eh •rečene prireditve itd.
A je vzlic temu dočakal 35-letnico. Toda ne večina onih, ki so bili včasi njegovi pevci in airitatorji.	Kronik ar.
tresel, čim je dišal priimek
OSIŠČE H0CE PODSE VES BALKAN IN MALO AZIJO!
(Nadaljevanje s 1. strani.)
■ i o- '.alijanski življenski pro--to/' še v Turčijo, Iran, Irak, v '^int itd. bo Sovjetska Unija '/sjeta tudi t azijske strani in vata v črno moitfe pa bi kontrolirala Italija. Kadar bi ga hotela Rusiji zapreti, bi ji to bilo mogoče brez težav.
Vloga Rusije in Turčije — <»/.iroma njuna pasivnoet z ozi-iom na prodiranje osišča v Ru-munijo, sedaj v Grčijo in jutri fnorda v Bolgarijo, ni prav nič v njunem intereeu.
<'im jačji boota Nemčija in Italija, toliko *1abše za bodočnost drugih dežel, ki so še neodvisne.
Jugoslavija obkoljena
neodvisnost že izgubila brez vojne, kakor jo j« Madžarska. Ogromni izdatki za obrambo ji niso nič koristili. Jugoslavija je v razmerah, v katerih se ne bi mogla, obkrožena z vseh strani, niti braniti. In če se osišču zazdi, jo lahko demoralizira, kot je Rumunljo, nato pa pošlje Hitler, ali pa Mussolini, ali pa oba v njo svoje čete, kakor jih je Hitler v Rnmunijo.
Grčija ima vsaj tipanje, da ji bo Anglija izdatno pomagala, dočim nima Jugoslavija pričakovati pomoči od nikoder razen od Rusije, A v Moskvi ji niso hoteli obljubiti nikake opore In tafco se je udala v položaj ter sVIenMa z Nemčijo novo trgovsko zvezo rajše kot >pa da bi se
Kar se tiče Jugoslavije, je | upirala, kot se Grčija,
v gozd ali do reke. Kadar je bilo namreč lepo vreme, so tjakaj hodili na sprehod mojstri s svojimi ženami in otroci.
Neke nedelje sredi poletja je odšel k reki med senčnate vrbe. kamor je prihajalo dosti ljudi iz me*ta, tudi Jankov mojster z ženo in Štirimi otroki.
Ko so južinali, je Janko sedel nekje ob strani. Potem se je mojster malo ulegel na odejo. Otroci so tačas odšli k reki in z dolgimi palicami brodili po nji. Bog ve kako se je zgodilo, toda petletni Kolja je padel v reko. I>rugi otroci so začeli vpiti, mati je skočila pokoncu, toda ko je videla, da je deroča reka od-ntsla s seboj njenega otroka, je kriknlla in omedlela. Tudi mojster se je zbudil in stekel proti reki, toda zapletel se je v svoj dolgi razpasani pas in padel.
(Dalje prihodnjič.)
Kako pa s vašim medom, znancem, prijateljem? Ste mu kdaj priporočali, da se naj tudi on naroči na Proletarca? Ako ne, poskusite!
V Oregonu je ljudstvo pred dvemi leti na referendum sprejelo zakon, ki je unijam skoro cnemogčil piketiranje v stavkah. Državno vrhovno sodišče je proglasilo neveljavnim,
ga
ker krši ustavno pravico svobode govora. Pet članov sodišča je glasovalo za razveljavljenje te protiunijske postave in le eden proti.
GEORGE MARCHAN PRIREDI KONCERT
Za nezakonske otroke
r i n .
Nacijski Nemčiji se gre za masno produkcijo tudi v porodih. Oblastim je ukazano, da p.aj store vse kar morejo tudi za ščitenje dece nezakoncev. Učiteljstvu je naročeno, da naj nikar ne stori ničesar takaga pri poučevanju, kar bi nezakonske otroke žalostilo in jih spravljalo v mišljenje, da so manj vredni.
Tako postopanje bi bilo pozdraviti, kajti otroci niso krivi, kako pridejo na svet.
Ampak v nacijski Nemčiji se gre zgolj za prirejo. Neglede kako, "zakonsko" ali "nezakonsko", glavno je, da Nemke rode čimveč otrok. Treba je namreč vojakov za "nemški življenski prostor".
Ideja, ščititi nezakonske o-troke pred zaničevanjem je dobra, a namen sedanje nemške vlade je krivičen za zakonske in nezakonske otroke.
Listen to
PUANDECH'S TU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADGAST
Every S*turday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP
1480 kilocycles (First Sls t ion on Vour DisI)
Festuring a program of
Yugoalav Folk Muaic
NOVEMBER
WAUKEGAN, ILL. — Konferenc« Jubov JSZ in društev Prosvetna ma. v nedeljo 3. novembra v SND.
ARMA, KANS. — Vesalica kluba št. 21 JSZ v soboto večer 0. novembra v Slov. domu na Yale.
SPRINGFIELD, ILL. — Domača aabava kluba it. 47 JSZ v nedeljo 10. novembra v Slovenskem domu.
CLEVELAND, O. Na Zahvalni dau r četrtek 21. novembra koncert soc.
Zarie v SND. St. Clair Ave.
WAUKEGAN. ILL. — Kartna «a-bava kluba it. 45 JSZ v soboto 23.
nov. v SND.
CHICAGO, ILL. — Koncert Savo, | v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
1 CHICAGO.—Zabava kluba Sloven-ski centor v petok 6. decembra.
CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ priredi svojo letno plesno veselico dne 25. doc. »večer v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu.
CHICAGO, ILL. — Silvo«trova sa. bava kluba št. 1 JSZ v Masonic Tem* ple, 23rd St. in Millard Avo.
1941.
MAREC
CHICAGO. ILL. Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO. ILL. — Koncert Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Kef»u v Willow Springsu.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURCEON
OFFICE HOUTIS: 2:0C—4:00; 7.00—8:30 Daily At 3724 W. 261 h Street
Tol. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4 :30—6:00 p. m. Daily Tol. Ca**l 1100
Wedne!Ml*y snd Sundsy by sppointments only
Residenca Tel.: Crawford 8440 If no an»wer — Call Austin 5700

C ■ ■ ■
George Mar«kan. Ustnik juVoftlovan»ko radio uro, IH ♦odi spored ns radio postaj« WGES vsako nedeljo od 9. dopoldne, priredi sa tvojo ustsnovo r*dlo koncert v nedeljo 3. novembra * Češko ameriiki dvorani na 1440 W. ISth St. Vstopnina jo 38c in aa otroke I Se. Na c*"iji sliki s leve as dosno
Ako vam kaj r Proletarcu ae ugaja, kritizirajte, toda 9t ft	___
predsodki, nego tako, da bomo je George Marckan, dalje Prolornsv krvarto«, ki	ns~prirodbi. in rsdio
list skupno izbol jsevalu	j roporter Waltor Cuk.
»mm«mmi9m9« mm«« m»<
* PRISTOPAJTE K
: SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROC:TE SI DNKVNIK ;
I "PROSVETA" j
Stana aa aolo lato M 00, pol lota $3 00
UsUnsvljsjt« nova druitvs. Dvsst članov (Ic) js trebs ts novo drultvo. Nsslov ts list in ss lajniitvo js:
2057 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
mmmmmm9mmmmmm9
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra d:o uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vod« jo George Marchan
♦mmmmmkmmm him
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Bros d Street JOHNSTOWN, PA.
mmmm9m9mmmhiski
* Yugo»lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION COOPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1729.
PublUhod W..WIy mi 2301 So. Law»dolo Ave.
CHICAGO, ILL., October 30, 1940
VOL. XXXV.
JSF Referendum Completed
Results of the JSF referendum which came to a close on Octobcr 12th, show 222 votes east in favor of accepting the Federaticn's reorganization plan, and 118 against. All but two of the Federationfs Branches sent in their vote, while only two members-at-large abstained from voting.
Thc plan for reorganizing the Jugoslav Socialist Federa-fion now stands accepted by both the Twelfth Regular Convention and the general membership through referendum. Democ-<atical)y conducted, in the fullest sense of fair and e<|ual treat-ment of all members. the referendum indicates that about two ihirds of all members who voted on the issue favor the plan.
The three-month period allotted by the Convention for discussion and Voting was strictly adhered to. Columns of Proleta-rec were open to all members and both sides of the issue were fredy discussed by all who wished to speak on the proposed reorganization.
Acceptance of the plan is not without obligations which «very member will have to shoulder. New work and new duties are before us. They must be fulfilled if our movement is to be revived along lines out lined in the reorganizational plan. Old, established, but inaetive Branches will have to be enlivened again and new ones organized. A concerted drive for members-at-large, who are to be accepted into the Federation on a flat membership rate basis of one dollar per year, will have to be undertaken. Reorganization wi!l get underway immediately after the P res id en t ial election snd its campaign huilabaloo blows over.
Item number 1 on the list will be our own election involving the offices of Ezecutive Board members and national secretary. During the month oi November Branches will nominate candidates for the various Ezecutive and Edueational Bureau offices. One new change on the Ezecutive will be the mclusion of members from throughout the entire jurisdiction oi the Federation, who will have a voice in all decisions of the Board and will i.ttend yearly meetings. Up to the present time the Ezecutive consisted of members only from the nearby vicinity of the head-quarters who are able to attend monthly or special meetings without additional ezpense to the Federation.
The new officers will be announced as soon sm the voting is completed.
Program of Branch No. I JSF, Won High Acclaim of Audience
Delegotes to Waukegan JSF Conference, Nov. 3rd
CHICAGO. - At a meeting last Fridsjr, Branch No. 1 JSF. elected Chriatina Turpin snd Fred A. Vider delegate* to the JSF Conference in j VVaukegan, IU., Sunday, November 3. Opening »eaaion of the Conference , t-mbracing JSF Edueational Bureau affiliated organ iza tions from VViacon-«in and Illinois, will get underway at 10 a. m. in the Slovene National Home.
Other delegate« elected snd the organization« they will represent are:
Mary Shuller, Branch No. 37 JSF. Milwaukee, Wia.
Frank Zaitz, Lodge No. 1 SNPJ, Chicago, 111.
Paul Peklaj, Branch No. 45, VVaukegan, IU.
Martin Judnich and Mary Krzich, i Lodge No. 14 SNPJ, VVaukegan. UI.
Charles Pogorelec. Lodge No. 39 SNPJ, Chicago. 111.
Vincent Pugel, Lodge No. 101 I SNPJ, We»t Allis, W»s.
John Rak, Lodge No. 669 SNPJ, i Chicago, 111. <
Frances Vrecek and Angela Zaitz Lodge No. 102 SNPJ, Chicago, IU.
Mary Chamernik, Louise Vidmar and Joseph i ne Slapnik. Lodge No. 192 SNPJ, Milwaukee, W»«.
Alice Artach, "Sava" Singing So-ciety, Chicago.
VVilliam Clarine and Frank Medved, Lodge No. 747 SNPJ, Milvvaukee, Wis.
I.ouise Ogrin. Co-op Women's Guild, VVaukegan. IU.
Secretary of the Conference, Anton Garden, report« that delegate« vvill attend from Milwaukee, Chicago, VVaukegan, No. Chicago, and prob-ably some other cities.
It was also made known at the Branch meeting that in addition to the collection of over $65 for the Socialist Party's election campaign, we will realize about $100 for the Branch trea«ury from our October 20th affair. Those who stili have ticketa out sre urged to square up vrith the aecretary without delay, ss your delsy make« his delay in getting up a complete report for the meetings.
THE 40-HOUR WORK WEEK
Stsrting October 24, the 40-hour work week becomes ttie lavv of the land in indu«trie« engaged in internate commerce. On and after that day employers vvhose business croase« «tate line« must pay time and a half ' .or ali arork over ihe standarized 40 I hours. »'»
Unionists wiU view the legal limita-1 tion of toil to 40 hours as a victory for their cause. There is, indeed, much justifiestion for their claims, since the establishment of the nevv standard justifies the battle for shorter hours vvhich they have waged for many years. However, there is an even stronger compulsion for shorter vvorking hours than that ahich has come from union pressure.
Wh»U labor demandad a reduetion in vvorking kotira, th« »try eiiilance of tli« capitaMst private-profit ijritam r«quir*d thia limitalion of larvica.
A better understanding of why it has become necessary to reduce vorking hours to 40 per week can be gain-ed by considering the eztent of un-empJoymeut which has scourged this nation and the vvorld for the past decade or more.
The fact is—ss Socialists have been pointing out for a long time—that machinery haa taken the job« that men once did. Human labor is not needed a« it once »va« in the business
j of produetion. As a consequence of machine produetion, the trend of human activity has been p: ogresaively toward service jobs and away from produetion.
It is only stating a fact to say thst the 40-hour Uivv ia the profit system's attempt to conform jvith new conditions, rsther than ari effort to advance thc standarda of the vvorking masses. Anyone who thinks other wi«e ahould ask himself whrt would happen to the economic system if em-l j»loyer« insisted upon working their hiielings for the 60 or 72 hours which vvere once the rule in indu«try. We leave it to statistician« to figure out how many vvould have been in the unemployed army if those who work-' d had been kept on tht job« for iuch hour« during the past 10 yesrs.
Tiie sign i lica nt thing about the 40-hour week is that it comss to the svorkers as a rule imposed upon private industry by the government.
We stres« the above point because it suggests the far greater advance« in socisl welfare which can bs ach|ev-ed by government regiilatioa—s4-vances vvhich will be made as s matter of natural con»equence when workers use their politicai povver to socislise industry snd produce for human wel-fare instead of for private profit.
—Reading (Pa.) Labor Advocate.
EUROPE UNDER THE "NEW ORDER"
Terror — Destitution — Forced Lobor — Slovery
CHICAGO.—The sge-old complaint about "no variety" probsbly didn't register as high as ususl on the program of Branch No. 1 JSF. at the SNPJ hali on October 20, for there wss abundance of various entertain-ment.
Tvvo short plsys—one in English, one Slovene — vrere well received. "Yours for the Union—With Love" evoked its shsre of lsughter snd was the only number cakulated to off-set the serious side of the program.
Opening vrith s tableau shovving an air-rsid shelter vvith fsmilies of old folks and children huddled under pro-teetion from bombs dropping out of the sky, set off the program with a rcalistic present-day scene that is tor-menting much of the vvorld.
"War Children," a group anti-vvar recitation presented by children-nicmbcrs of the SNPJ Juvenile Circle No. 26. brought to the attention of the audience some of the horrors of war. Maimed, gsssed snd blind sol-diers—derilects of the vvar—bemoan their plight and sad folly for fighting in a capitalistic war. The scene ended vvith the entire group singing in solid-arity, "No more vrsr."
"Wsr Children" wa« written by I»orothy Sodnik, and direeted by John Rak and Simon Trojar.
"Hudič pred bankrotom" vvas vvrit-ten by the famous Slovene play-w right, Ivan Vuk, vvho intended to show vvith it that "Hudič" in his sup-posed heil has nothing on many who trod the earth. Some say the play laid an egg. If so, it was probably due to the absence of any aeting in the scene«. Frank Tauchar played the role of "Hudič." Othej- character« vvere: Joe Oblak, John Rak, Frank Sodnik, Frank Bizjak, Joseph Drasler and John Maček.
Dueta song by our Cleveland visit-ors vvere acclaimed by many a« the outstanding numbers on the progrsm. In the Cleveland group were six setive young members of "Zarja"— Josephine Turk, Sophie Turkman, Andy Turkman. Sue Pakiz, Katherine Jurman. and Frank Elersich. After we hesrd thc fine singing of Joseph-ine, Sophie snd Frsnk, one reason risarned upon us why "Zarja" is able to draw a crowd of from siz to seven hundred people to their concerts.
As their visit to Chicago wa« a complete «urprise, so vvas their ap-pearanče on the program.—-A very pleasant surprise, indeed. They were accompanied on the piano by Mary Oven, vvho, likewi«e, accompanied the Jugg Sisters vvho vrere loudly ap-plauded In their second sppearance before one of our audience«.
Many words of prsise vrere hesrd sbout "Sava's" singing. Some of them csme from the Clevelsnd visitors, vvho. inoHentally. csn sli be consider-ed ronnoisaeura of song snd music.
Speakrrs of the afternoon were Joseph Oven snd Arthur MeDourell, Socialist Party csndidste for Governor of Illinois. Both kept before the audience thc fact that this vras a campaign rall/ 'for the Socialist Party candidate«, and the fine collection of
, over fifty-five dollars shovved the audience'« hearthy response to their message. The collection wss made by Kristina Turpin, Alice Artach, Mitzi Oven. Anna Pogorelec and Marya Omahen.
The entire program vras announced by Frank Zaitz, vvho brought to the attention of the audience the fact that the day on vvhich this program was being held vva« the 14th anniver-sury of the death of the beloved Socialist leader, Eugene V. Debs, vrho died on October 20, 1926. The name of Eugene V. Debs—fourteen yesrs after his death—stili stirs the hope* and imagination of millions of men and vromen. Deb« fought vvith all his might against »ending the vrorkers of one nation against those of another in the last World War. Events year after year—and particularly those of this last year vvhich threaten to en-gulf us in the second VVorld War— "serve to inerease rather than dim-inish his historic stature."
To all those vvho contributed in a hundred and one ways to the success of the program our sincere thanks and apprcciation.
J. D.
SCIENCE CORNERS THE INFLUENZA BUG
Right after the World War, in 1918, influenza snuffed out 600,000 lives in the United States and millions in other lsnds. The Roekefeller Foundation engaged a group of scien-tists to loeate the "bug" responsible for the slaughther.
After 22 years of diligent labor, a partial victory is reported. A vaccine has been found which vrill prevent in. fluenza, although it vvill not cure H, if the dread diseaae is permitted to secure a head «tart. 1 Frank L. Horsfall, Jr., and Edvvin H. Lennette made the discovcry. Their name« »hould be engraved in letters of gold on tablet« of brss« a« benefaetor« of mankind. Incidentally, the Roekefeller Foundation is entitled to a vote of thanks.
Holloween Custom Party
CHICAGO. — An evening of fun and gayety i« in atore for all vvho vvill attend the Hallovveen Co«tume Party being «pon«ored for the benefit of the Women's Trade Union League, in vvhich a number of our Slovene wo-men comrade« of the millinery trade are setive. It vvill be held at 174 No. Franklin St., Chicago, Friday, November Ist. Ticket« sre selling at 40 cents and can be secured from members of the union.
n
SAVA'S" CONCERT AND DANCE, NOV. 24TH
CHICAGO.—Featuring the Slovene operetta "Povodni moi"—vvhich telts of the miracles performed by s mis-terlous person srising out of the wsters snd dissppesring sgsin after. vvards—"SavaV Concert at the S. N. P. J. Hali on Sunday, November 24th, vvill undoubtedly be an unsurpassed treat that vvill delightfully entertain its audience.
In addition to the beautiful folk and national songs in vvhich the en-tire chorus will be heard. a number of duets vvill highlight the Concert program.
Admission vvill be only 40c. Get your ticket« esrly from members of the chorus or st 2301 So. Lavvndale Ave.
SOCIALIST CAMPAIGN RALLY—OCT. 30TH
CHICAGO. — The final, wind-up rally at vvhich both Norman Thomas and Maynard C. Krueger vvill be heard, is scheduled for Wedncsdsy evening, Oct. 30, at the Medical Art Building, 186 North Wabash Ave.
If you hsve attended no other campaign affair—or if you attended many—here la one that you abaolut-ely should not miss. Admission vvill be only 16c if you get tickets in advance tither at the Proletarec office or from member« of the Socialist Party, and 20c at the door.
Let's give the Socialist Party nominees a hearty vvelcome on their first Chicago appearance together.
Probable 50 Million Voters on November 5th
According to Associated Press reports from VVashington, there is an estimated total of 60,576,979 quali-fied voters in the country. The es-| timated popular vote on thia November 5th vvill be 49,719.200. This figure is reached from the registra -tion lista in the 48 states.
Popular vote in 1936 vvas 46,647,-117, and in 1932 a total of 39,816,-622 voters vvent to the polla. From these figures it is appsrent that a »ecord high in votes east vvill be reached this ye*f.
Thc census bureau estimstes the "potential" voters this yesr st 80,-528,000. The estimate of "eligible" voters runs lovver beesuse of the fact that many voters make no effort to quslify.	i
Pioneer Lodge Preparing For 15th 4oniversary
CHICAGO.—<Having recently reached the 700 mark in its drive for a 1,000 membership goal, the Pioneer Lodge. No. 569, SNPJ, vvill celebrate ita 15th anniversary in sn appropriate st.vle that vvill not be lacking in grsndeur. Orchestra« for the dance on Saturday, Nov. 16, and the ban-quet on Sunday, Nov. 17, a« vvell a« aH other entertainment vvill be clas-sier than cu«tomarily, a« this vvill be a very significsnt occssion—thc fift-eenth birthdsy of the first English-speaking lodge of the SNPJ.
A souvenir booklet vvell - neigh reaching the lOth Annirerssry Journal in artiatry snd di«tinetion, i« being prepared.
Keep both dates reserved.
Are You Tempermentol?
The prima donna of the concert sUge ha« a traditional right to ezer-cise what is knovvn as her "tempera-, ment,** but similar displays on the I highmays by motorist« sre whol!y in-ezcusable, «ay« the Illinois Automobile Club. There is absolutely no room for outburst of temper vvhen human lives are at stake.
JUGOSLAV RADIO HOUR CONCERT AND DANCE
CHICAGO. — Announcement is msde of the 7th snnusl concert snd dance given by the Jugoalav Radio Hour of America <WGES), Sunday, Nov. Srd at the Bohemian-Amcricin Hali, 1440 W. 18th Street, Chicago.
Featuring the Hollywood baby star, Ada Lynne, vvho has played opposite Shirley Temple, snd snnouncšd by Don Normsn, WGN's radio man of the street, the progrsm promises s resi trest. WGES announcer, George Marchan, through press snd radio is inviting all Jugoslav« in the clty to attend.
There vvill also be many famous dancers and singers on the program. Admisaion is only 35c per person, 15c for children.
Proletarec Sustaining Fund Needs Boosting
CHICAGO.—Contributions to Pro-letaree's Sustaining Fund are com. kig In stesdily but not stesdi)y enough. Here is one medium through which everyone interested in the ls-bor press among our nationality can contribute to ita improvement snd upkeep.
Last week's report, the 15th published so far this year, amounted to $30.45. Total for the year is $1,139,-87.
N LRlTstaff Cut 10% Work Up 20 Per Cent
WASHLNGTON.— Reduetion in the personnel of the National Labor Re-Intions Board by 10 per cent st s time vvhan the board's vvork has inereased 20 per cent became effective here Oct. U.
David Saposs, head of the tech nical service division and 21 other persons vvere dischsrged Oct. 11 ss s result of a demand by congress for the abolition of the division.
Last June the bosrd vvas forced to dismias 7 persons due to s $330,000 cut in the bosrd's appropriations.
The beginnftig of all things src smsll.—Cicero.
"With his customsry franknens, Wendell VVillkie teli« u« whst hi« foreign policy vvill be If elected... There vvill be no insults, no appease-ment« and no war snd Hitler is to be lieked to s frazzle." — Th« New Vorker.
It is idle having plsnted sn neorn in tho morning to ezpect to sit in the shade of the oak in the afternoon.
Important Dates
NOVEMBER
Sandajr, Nov, J.—Conference of JSF Edueational Bureau organisa-♦*ons in the Slovene National Home, Waukegan. 111.
Satural«y, Nov. 9. — Soeial and dance sponsored by Branch 21, JSF, in the Slovene Home, Yale, Kansas.
Sundajr, Nov. 10. — Socisl snd dance given by Branch 47 JSF, in the Slovene Home, Springfield, IU.
Tl»«rMlay, Nov. 21. — Annual Fall Concert of Socislist chorus "Zsrjs" in the Slovene Nstionsl Home on St. Clsir Ave., Clevelsnd, O.
Satordajr, Nov. 23. — Card Party being held by Branch 46, JSF, in the Slovene National Home, VVaukegan, Illinois.
Sonda?, Nov. 24. Annual Fall
Concert of Branch No. l's chorua "Sava" in the SNPJ Hali. 2657 So. Lsvvndsle Ave., Chicsgo, III.
DECEMBER
Fridaf, Doc. —Socisl and dance given by the Slovene Labor Center Social Club st the Center, 2301 So. Lswndsle Ave . Chicsgo, IU.
Wo^ao«day, Dee. 2S. — Branch 49, JSF, vvill hold Ita Annual Dance in the Slovene VVorkers Home, Cotlin-»ood, Ohio.
Now Ye«r'a Evo.—Brsnch No. 1, JSF, vvill present Its Annusl Nevv Vear'« Eve Psrty and Dsnce in the Mssonic Temple, 23rd snd So. Mil-
THE MARCH 0F LABOR
"etiMM 4
csiaaet vvsaa SNieemo stat t t as
oetsatlo soassioo mousis. t»«v woulo movtm mm m umtm«lovt» iuhin * jos asoao* im wa% ostaiml«. im svtutbh
tha s t Anam ma* tsouiaiD O »«sa
Im Omo m i ms a s M T SOSVCt 0 IMt fltftt CMtCKOVV SVStfH m l||9.
his s»y. m S4s llSHTltS
sisss cetaaea COHtaouao TU« LASoO MAS KIT Pom SAlloas .
a soos mat hlis mot wta*csims* im vou* wau«t . a mat mom tml s umom lASfl •mtantiii tms «sftt matssia1s SMS aaoeKMSN -•mie at a fais ssici !
— — -	^ - M	■■■	-	— ^kSr -j	y •	mm
IS AM MOMOlAtV HKMStS OS tOCAl BO«, AMIttCAM FlOtRATiOM Of MUSlClANt. Ht At ONt T»M| Am ApmV BAMOMASTIS. , AMP 6*AS* (VtSY CM A MCI MK CAM TO WAVt A 5ATOM AM OgCMtSTMA .

I.
Shortage of food snd cosl is csusing the peoples of Germany-occupied ter-ritorie« to await the coming vvinter vvith inereasing anxicty.
Early this «ummer the Nszis t ran.s-ported potatoes from Bohemia and Moravis to the Reich. The Berlin Food Department proudly reports thst stocks of potatoes had been sfored up throughout the Reich for the critical months before the potato harvest. But in the big tovvns of Czechoslovakia potatoes vvere scsrce in the middle of the summer.
In Bruasels the priče of potatoes is n«siiy three times ss high as in 1939. !.75 franes being charged for one kilogram me of potatoes.
In Oslo eggs and meat are scsrce. To svoid s shortage of bread Nor-pegian authorities are having ground hay mixed vvith flour. '
In Denmark the coffee, tea and fugar rationa have been reduced.
Bread haa also been rationed. Since September 2 a loaf costs 1.45 crovvns, c oropa red with 0.63 crovvns formerly. The priče of milk waa on Fept. 1 raised from 0.50 to 0.87 crovvns.
Shortage of feeding-stuffs is com-t eling farmers to kili their lives točk. But ss there ia also s shortage of metals for tins for pre served meat, and the market does not absorb the fresh mest, mest prices sre fslling. To protect the fsrmers sgsinst hesvy losses. the Danish Ministry of Agriculture is having pigs destroyed, vvhile in neighbouring Oslo there is s shortage of meat. So much for Hit-ler's "Europesn Order."
FORCED LABOR AND DEPORTATION
In the dsys thst foU<ywed the tsk-ing over of the Dutch Federstion of Trsde Unions by the Nazia, the paper issued for the German occupstion authorities in Holland, "Deutsche Zeitung fttr die Niederlsnde," inter-vievved high officisls of the occupstion authorities about their plans for s "nevv social order in Helland." The Nssi officisls vvere desr on one point only: "Thoussnds snd ten thoussnds of Dutch vvorkers will have to find their way to employment in Ger-many." By the end of August 34,600 Dutch vrorkers had stready been trs n« po rte d to Germany.
From Belgium in the third week of August slone 22,000 vrorkers, mostly metal workers, vvere trsnsported to Germany. According to the "Frankfurter Zeitung" of August 10, one nillion Belgisns are unemployed, snd msny others under-empk>yed.
In the occapied sone of Czechoslovakia special gangs enrolled labor for the Reich, reports the ' Rt >< hs*rbeit* blstt." By the end of Msy 120,000 Czechs, including many agricultural vrorkers, hsd been deported. But ss the Reich is siso interested in inereasing the agricultural output of Bohemia and Moravia, employment ezehanges vvere instructed to send all persons dependent upon public aasist-aiice, as well as pensioners snd under-einployed young vvorkers, to vvork on
I thc land. During the war activities in ] the We«t the deportations of Czechs were speeded up, in order to re plače th« German workers cslled up for military service. In Prsgue the npin-ber of Czech vvorkers deported by the end of July is estimated at betvveen 260,000 and 300,000.
In Denmark uncr.ployment wss 50 per cent higher in June comparei with the same month a ycar before. Thousands of Danisli vvorkers have had to go to Germany to get employ. ment. In Copenhagen only 200 out of *00 ta*w sre allovved to operate. Buaaea drawn by horses are seen iri the atreet«.
In Pari« the Citroen and Renault motor car works hsve psrtly resumed work. They are employing about one quarter of their personnel on half-day shift« for building lorrie«.
FALLING WAGES . . .
In Holland wage standards fell so heavilv after the rsgimentation of th« free trade uniona, that the Nszi Com-missioner vvas obliged to decree that no more' vvage cuts should be imposed without his eognizsnee.
In Norway the German authorities have ordered a 8 per cent cut in the vvages of brickyard vrorkers.
The second vrsr vvinter vvill brin« severe hsrdship to the vrorkers and unemplojrment to the occupied ter-ritories. Desperste appeals have been msde to the Govermnent by repre. sentatives of Copenhagen vvomen trade unionista, vvho point out that "the inerease in the cost of living csused by the occupstion of the coun-\rj is threstening the ezistence of countleM working-clsss families. If prices continue to rise, msny unem-ployed will not survive the vvinter." A few days later the priče of bread * ar trebled.
Prices vrill continue to rise, for Genasny is taking sdvantage of the helpleaanesa of the conquered peoples. Food is shipped from Denmsrk to Germany, vvithout thst latter paying or sending in exehange the ravv materiala, fuel and feeding-stuffs vvhich Denmsrk urgently needs. Instead of commodities, the subjugsted country geta Reichsmark credits with vvhich it can buv nothing. Consequently rsw material« are becoming scsrce, fae. tories sre closing dovvn, food supplie« sre insuffieient, snd prices sre rising.
Shortage of coal wlll aggravate the hardship of the coming vvinter. Nor-wsy bought 70 per cent of her cosl from England, Denmark 80 per cent. These countries sre novv dependent upon Germany for cosl. But Germany i« only prepared to aupply Norway with 60 per cent of the coal she irn-ported laat yesr, snd Denmark is also kept short. Factories vvill have to close doarn, unemployment vvill swell. and in their cold homes the vvorkers vrill curse the swsstiks vvhich brings them sli this misery.
("Deutsche Zeitung fflr die Niederlsnde," of July 18, Stockholm report in the "Neue Zuercht r Zeitung" of July 25.)
—I. T. F. in "U Parola "
sociALisrr presidei\tial
TIt KET ON IX 29
To Cover 75% of Potentiol Electorate, is Estimate
NEW YORK.—Seventy-five percent of the voters vvho vrill go to the polls November 6 vrill hsve the opportunity t c vote for Normsn Thomas snd Msv-nsrd C. Krueger, the Socialist Csndi-dates for President and Vice-Preai-dont, according to s summary msde public by Socislist nstionsl csmpaign headquarters. The Socislist ticket vvill appesr on the bsllot in 29 ststes, T rs ve rs Clement, Socialist nstionsl cnmpsign direetor, declsred, em-hracing more than 76^ of the totsl electorate vvhich voted in 1936. The 29 ststes will esst 379 electorsl votes, or 72% of that total.
Mr. Clement halled the final reault ms a victory for the Socialist csm-psign forces. "Despite an nnprece. dented campaign of suppression and r.ullification on the part of the two old partiea, aided lncldentslly in some ststes by the Communists," he ssid, "36 million voters srlll have sn op-portunity to csst their bsllots for the Socislist presidentisl tickst."
Of the 20 rsnking ststes in populs-tion, Mr. Clement pointed out, the Socislist ticket wlll sppesr on the ballot In all except four: North Carol-ina, Georgia, Iowa and Ohio. In the two Southern states, he said, no attempt aras made by the Socialists to fulflll the requircments; in Iows, the Socislists arere ruled off on technicsl-itlasi and in Ohio arhere the Socisl-ista hsd filed 31,000 petition signatures. more thsn 14,000 vvere in-vnlidated by aetion Of loesl boards.
In Mssaachusetts snd UUh, Mr. Clement ssid, court aetion wss neces-sary to plače the Socislist ticket on the bsllot. In Callfomis, the Socislist ticket wss nominsted by the Progressive Psrty there sad vvill sppesr under thst designstion.
Vigorous "vvrite-in" csmpaigns. Clement said, vvill be conducted for '.he Thomas-Krueger ticket in nine stMes: Ohio, Iows, Louisisns, Okla homs, Connecticut, Nebraska. Maine. Oregon snd Arizons.
IT'S A GREAT SYSTEM
CHEAPER THAN ALIMONY
We auggeat thst the U. S. Armv »eeruiting officers tske their stand in ihe divorce courts.
Why bother pesce-loving, happilj married men?
e
"That strikebreaker," said Pete the Picket, "is so destruetive I am won-dering arhether he was brought l>y s stork or a Stuka."
•
LONG STORY
The History of Humsn Progre««. chronicled in 12 aords l?y Oscar Ameringcr'« Americsn Gusrdisn:
From treetop to csve.
From cave to skysersper.
From skyscrsper to bom h proof. •
In almoat any slum seetion, re marks David Dacha, open-toed shoe« wsre the style Ion« before the fashion
designer caught on.
•
The same contributor ssys thst pre-election promises sre sli ss imprsctK ul ss resding Brsille vvith bo*ing glov"
VOTE FOR THOMAS
AND
KRUEGER, SOCIALIST PARTY CANDIDATES