Razne novice. * Iz davčne služfce. Prestavljeni so: Davčni kontrolor Planinc iz Eibiswalda k davčnemu uradu v Ptuju, davčni olicijal Anton ,Wei;senkopf iz Ptuja v Birkfeld, davčni upravitelj Franc Bartošek od clavčnega urada Murau k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Mariboru, davfeni oficijal Ivan Cigroser iz Celja k davčnema uradu v Murau, davčni oficijal Franc Stadler od davčnega urada Smarje pri Jelšah kot kontrolor k davčnemu uradu v Gornjem gradu, davčni kontrolor Rudolf Vivod iz Gornjega grada k davčnemu uradu-na Vranskem, davčni kontroior 0. Stepič iz Vranskega k davčnemu uradu -viCelie, daveni asisitmt Viktor Suske od davčnega referata okr. glavarstva v Maribom k davčnemu uradu v Mariboru, začasni davčni asistent ;Metod Vodopivc od brežiškega davčnega nrada k davčnemu uradu Smarje pri JelšaJa. — Davčui oficijal Maks Janda pri davčnenj uradu v Ptuju je stopil v stalen pokoj. * Iz finančne službe. Prestavljeni so: Nadpazniki Franc Fras iz Ljutomera v ;Radgono, Ferdinand Golob iz Ljntomera v Konjice, Ivan Pačon iz Konjic v Ljutomer; titularna nadpaznika Mihael Ferenčak Sz Celja v Laški trg, Alojz Koren iz Rečice v Leskovec. * Iz šole. Deželni Šolski svet je v svoji seji dne 10. t. m. nastavil kot nadučitelje: na ljudski šoli v Zagorjn ondotnega stalno nameščenega učitelja Iv. Lovšeta; na ljudski šoli pri Sv. Antonu stalnega ufiitelja v Dobrni Ludovika Potočnika; kot stalne učitelje: na ljudski šoli pri Sv. Miklavžu nad Laškira zaČasnega učitelja pri Sv. Lovrencu na Drav. polju S. . Petroviča; kot stalno učiteljico: na ljudski šoli v Avticah začasno užiteljico istotam Emilijo Knapi6; kot ufiiteljico rofinih del: neaktivno učiteljico v Hrastniku. Jos. Kavšek na ljudskima šolama pri Sv. Marjeti . in Sv. Miklavžu nacf Laškim. j * Odvetnlšld izpit je napravil v Gradcu gosp. ; dr. Vladimir Sernec, odvetniški kaiididat v Mariboru. ! * Odlikovanje. Cesar je odlikoval g. dr. Jako- ba Sketa, profesorja na gimnaziji v Celovcu, povoi doni njegovega umirovljenja z naslovom vladnega ; svetnika. i * Ntiše naznanilo. Današnjemu li^tu je prilože- : na prva šievilka novoga, trikrat na tedoa izhajajo| čega lista ,,Straža". Toplo ga priporočamo sumišlje| nikom in našim druStvom v naročevanje. Ca^opisje ' je velika mo5, ustvarjajmo si je! j * Učiteljska mesta. V celjskem političnem, okra- ; ju so razpisana na ljudskih šolah sledeča učiteljska ; mesta: Na trirazredni ljudski šoli z nemškim učiiim jezikom v Vojniku mesto učitelja; na 2 razrednici v | Gornji Ponikvi mesto nadučitelja in učiteljice; na j 6 razrednici na Vrai;skem mesto učiteljice; v Ojstr1 ški vasi na ekspoziluri, ki spada k ljudski šoli St. | Jur ob Taboru, mesto učitelja; na 5 razrednici v Poi nikvi ob juž. železnici mesto učitelja in ufiitcljice; na 3 razrednici pri ^Sv, Štefanu mesto učiteljice; na i 2 razrednici v Bočui meslo učiteljice; na 3 razrednici j pri Sv. Frančišku Ksaveriju mesto učiteljice; na i 3 razrednici v Žirali mesto učiteljice; na 3 razrednici | 7, nemškim učnim jezikom na Laškem mesto učitelji| ce. Prošnje do 15. januarja 1909. ¦ * Za obmejne brate. Dr. Krek \$ govoril na | ljudskem sliodu v Ljubljani en dan pred volitvami, ! sledeče znamenite bosede: ,,Vodstvo na slovenskih ; Deli prevzame od jutri S. L. S., jo mora sprejeti. To• liko časa, dokler je imela hirde vojske doraa, se ni mogla toliko ozirati na obmejne kraje, kakor bi tre: balo. Od jutri je njena' •dolžnost, da v svojem srcu sklene vse naše brato od Drave do Jadranskega morja in da s podvojeno vnemo zastopa koristi ne samo kranjskega ljudstva, svojih volilcev, ampak koristi vsega slovenstva. (Živio!)" Tfe besede pozdravljajo štajerski somišljeniki z velikim veseljem. tembolj, ker so prišle iz ust tako uplivne osebe, kakor je dr. KreK v Šlov. ljudski stranki na Kranjskem. * GozdnlJi sadik oddaja. V spomladi 1909. leta se bodo iz državnega nasada v Ptuju oddale naslednje vrste sadik, in sicer: Smreke 1000 sadik 4 do 6. kron, bori 1000 sadik 3 K, mecesni 1000 sadik 4 K, akacije 1000 sadik 4 K, črni prehi 1000 sadik 20 K, laški orehi 1000 sadik 20 K, vrbovi ključi 10 v kilogram. Neimovitim posestnikom, kojim uboštvo potrdi občinski urad, se oddajo sadike proti plaeilu upravnih stroškov. Naročila je vposlati c. kr. okrajnemu gozdarskemu nadzorništvu v Mariboru ali c. kr. gozdarski nadzorni postaji v Ptuju. * Pri volitvah v štajersko trgovsko in obrtno zbornico so na celi črti zmagali Nemci. Slovenska trgovska in obrtna <iruštva. niso v polni meri storila svoje narodne dolžnosti. Dokler bodo ta društva plavala v liberalnem toku, sploh nimamo od njih pričakovati odločnega narodnega dela. Liberalizem je bil vedno v prvi vrsti sebičen in potem Se-le naroden. * Vlada in zadružništvo. Naše poljedelsko ministrstvo podpira zelo požrtvovalno naše zadružništvo, ker želi, da si Ijudstvo potom zadrug izboljša svoj gospodarski položaj. Pred kratkim je dobila kmetijska zadruga v Mijkolali 6000 kron in sicer za leta 109, 1910, 1911 in 1912 po 1500 kron. Podporo je izposlovala Zadružna Zveza ,v_JLi"ubljani. Kmetjel Združujte se v zadrnge, osobito v nakupovalne in prodajalne zadruge, strojne zadruge itd. * Liberalni »us.iievri. Liberalci se na cni strani na videz zelo potegujejo za kompromis pri dcželnozborskih volitvah, na drugi strani pa vse mo^ooo neresnice spravljajo med svet, da bi ne prišlo do kompromisa. Znana liberalna neodkritost! Sedaj vedo ti ljudje že celo za ifandidate Slov. kmečke zveze, čeprav Š8 Kmečka zveza ni imela niti enega posvetovanja v to svrho. Tisdi mil. g. knezoškofa hočejo liberalci izigravati proti Kmečki zvezi. Liberalci so aobri uftenci! Vso tc smo že doživeli in preživeli od sirani ,,Stajerca": * wNarodni Llst" suknje meri. Dalekovidnost politike celjskili liberalcev je res občudovanja vredna. Pred nedavnira časom so sc v ,,Domovini" in v ,,Narodnem Listu" truclili rešiti veliko svetovno vpraŠanje, koliko ima dr. Korošec dohodkov na leto, na mesec, na teden, na dan. Se ni bilo rešeno to vpraŠanje, že je prišlo drugo na površje: kam bo dr. Korošec šel za dekana? Sedaj pa pretresa liberalne možgane že zopet nova pretresljiva novica: poslanec Roškar si je bojda dal napraviti novo črno suknjo, hosi zlato verižico in rejen trebušček. Tako poroča napredna glava v zadnjem ..N. L." Res, duhovita in pereča vprašanja, katerih še cela vrsta 6aka na rešitev. Sedaj si bodo celjski liberalci ustanovili dnevnik in tam bodo lahko sproti zasledovali, <3e si da kak klerikaleo napraviti novo suknjo, nove hlače ali nove škornje; poleg vremenskih prikazni bo stalno poročilo, koliko posameznim klerikalcem od tedna do tedna trebuh zraste, če se komu vsled tega gumbi potrgajo, koliko klerikalec na dan poje in spije, kolikokrat se mu na dan kihne, kolikokrat se vsekne itd. Tako bosta nov dnevnik pa ,,N. L." že za silo zmagovala ogromno gradivo in zadostila duševnim potrebam ,.napredne" inteligence. * Nemška lakomnost. Odkar imajo tudi Slovenci svoje šole, imajo tudi več domačih študiranih lju'čR, in ker so ti jako dobri za rabo, dobijo tudi primerne službe in obrti. To pa jezi Nemoa, ki je samogolten in ne privošči nobenemu drugemu človeku še kruho- yQ skorje ne. Kaj bi radi imeli! ,Te dni so zborovali na Dunaju nemški apotekarji in nekdo je tožil, da je preveš čeških. apotekarjev in da je to siabo za Nemoe. V svoji modrosti je nasvetoval to-le: Vsak narod naj izobrazi samo toiiko lekarnarjev, kolikor mu pripada po njegovein številu. Torej uaj se omeji niih števiio, kakor so nekdaj omejevali žteviio rokodelcev. po mestiii. To je biia nemšku postava, ž njo so siiih našo rokodelce, da so morah svoje zivo cini služiti nemškim mojstrom za pomagaee in le tedaj mogli postati mojstri, Če so se oženili s hčerami neinških mo]strov. To je bila uemška ,,svoboda" in pod ta jarem bi nas ti ,,svobodnjaki" radi hitro spet vpregli.^ faeveda se za take budalosti ne bo naSel noben arzavn zbor; a kaže nam jasiio, kako si mishjo take buče ^novo svobodomiselno Avstrijo!" _ . s Posnenianja vi-edno. Vrli Mohorjani v Slivnici pri Mariboru so darovali za mariborsko dija&ko kuhinjo 40 K in za obmejne Slovence 20 K. * Poalanci S. K. Z. so pretekli iteden z vso odlocnostjo zahtevali, da se takoj pričue druga podporna akcija zaradi suše na Sp. Stajerskem. Min. predsednik Bienerth je obljubil, , takoj vpeljati vse predpriprave. -,«.-, * Za poškodovane po suši pa bp. Stajerskem je izgovoril državni poslauec Roškar v državni zbornici dne 19. t. m. pri predlogu za podpore prav tehtno besedo. V kratkin, jedrnatih besedali je opisal slabo stanje kmečkega stanu in njegovih delavcev. Tudi dobra trgatev in bogato sadje kmetu nista pomogla, ker ti pridelki nimajo letos nobene cene, Prva podpora v senu in slami nikakor ne zadostuje in bi bila brez vsega pomena, ako ne sledi kmalu druga. Na kamo kmetu, ainpak tudi viničarju, ki je živinorejec, se, ;inora pomagati. Stanje kmeckega stanu se sploh mora povzdigniti, da ga ne bo vsaka uima spravila v najveeje težave. Poslanec 5e s svojo zgovorno besedo našel mnogo poslušalcev in priznanja. * Zaradi dobave soli so poslanci S. K. Z. bili pri voditelju Jinančnega ministrstva ter se pritožili Čez počasno postopanje v Gradcu. Voditelj je obljubil odpomoči. * Potovalni učitelj Goriean je član ,,Narodne stranke" y Mariboru. Da še bolj dokumentira svoje liberalno prepričanje, se je dal voliti & načelstvo vinske zadruge ,v Celju, kjer >sedi v bratovskem objemu z najhujšimi sovražniki organiziranega kmečkega ljudstva, dr. Boži&ein, Benj. Kunejem, Malus-om, Jčandidatom" Zdolšekom., Cvetkom, Crnelčem, Mih. Joštom itd. skupaj. Vpra^amo g. Goričana: Ste Vi potovalni učitelj |za dohtarje in magnate, ali za kmečko ijudstvo, katerq jstoji skoraj popolnoma v taboru K. Z.? Ali smatrate za umestno, da se kot deželni gospodarski irradnik umešavate v politiko in delujete proti kmečkemu ljudstvu? Mislite, fla se s tem, da "avno delujete za liboralce, zahvaljujete duhovnikom in pristašem Kme&ke zveze za to, da so za Vaša predavanja agitirali? Ali ne veste ali no&ete znati, da je celjska vinska zadruga le neka akcijska družba vinskih magnatov, a ne kmečka zadruga? 0 Vašem postopanju se še pomenimo! * Dp. Ploi se je v državni zbornici branil proti napadom poslanca Malika ter milo zatrjeval, da nikdar ni bil Nemec in da je vedno in povsod deloval za slogo med Nemci in Slovenci. Opravičevanje pred Nemci in opisovanje samega sebe, ikako krotek je proti Nemcem, je naredilo, kakor se nam zatrjuje, na slovanske poslance skrajno slab utis. Ce dobimo brzopisni zapisnik v roke, priobčimo Plojeve solze. * Za obmejni sklad. Pesojilnica v Ljntomerti, namosto razBTetlja- ve dne 2. grudna 30 K, Jur. Korač, Ljubljana 8 1. * Slovensko čebelarsko drnžtTo za 8podnji Stajer zbornje dne 28. grudna t. 1. o!> 11. uri predpoldne t slovcnski šoli v Ormožn po Blededem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajuika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitve. 5. Prcdavauje pot. učitelja g. Jurančiča. 6. Slučajnosti. VBaka podružnica nai pošlje svoje zastopnike. K mnogobrojni udeležbi Tabi odbor. Mariborski okr^|. m ,,Vei-ilucIitei' windischer Hund" (prokleti bin- dišarski pes) ta in enaka psovanja Slovencev so v Mariboru že kar na dnevnem redu. Kdor ima ve6krat opraviti na ulici, lahko sliši te vzbruhe nemške in nemškutarske onemoglosti po desetkrat na dan. Policija ve za ,to prav dobro, a ne stori proti temu ničesar. Tukaj naj bi se pobrigal naš sluvni obeinski svet in napravil red, slovenske napise in zastava pa naj pusti na miru. m Studenci pri Mariboru. Na naši nemški ljudski šoli, ki jo obiskujejo skoraj izključno slovenski otroci, imamo, kako- znano, nepotrebne paralelke z nemškim učnim jezikom. Nekateri slovenski stariši so napravili prošniO na deželni šolski svet, da se naj nemške pararelke opustijo in spremenijo v pararelke s slovenskim učniin jezikom. Spoznali so, da je potrebno, če se njih otroci tudi nauče slovenski jezik, ki je dandanes v vsakem uradu potreben. To je pa seveda mariborske nemške burgarje strahovito razburilo. Tuhtali so in tuhtali, kaj bi se dalo proti temu napraviti. Sleunjič so jo vendar-le pogruntali. Sklicali so za pondcljek zvečer v gostilno ,,Kreuzhof" shod, na katerem bi se naj protestiralo proti omenjeni zahtevi. Prišlo j> res do sto ljudi, a videlo se je na obrazih, da dobor del poslušalcev niti ne ve, za kaj se gre. Govoril je mariborski ideželnozborski kandidat učitelj Gassareck. Razpravljal je o vseh možnih in nemožnih stvareh, kar mu je pa6 prišlo v njegovi brezmejni skrbi, izpodriniti slovenščino na ljudskih šolah, na pamet. 'Slavil je nemški jezik. in nemško kulturo (ki obstoja mimogrede omenjeno, pri nas v tem, da se psova in zahrbtno napada Slovence ^n razbija okna) nal vse pretoge, ni pa omenil dejstva, radi katerega se je napravila prošnja na deželni šolski svet, namreč, da je večina otrok slovenska in da se morejo ti ,'otroci le na podlagi slovenskega jezika kaj naučiti. Nek drurg govornik se je razvnemal nad ,,črno" stranko, 6eš, da je ona edina povzročila to proSnjo m da hoče vsejati sovra&tvo med Slovence in Nemce. Poslušalci so se mu .seveda smejali. Končno je bila še sprejeta resolucija, v kateri se protestira proti ustanovitvi slovenskih pararelk, ki bi le napravile Tiemir (!) med ljudstvom in ker ima Maribor izključno nemško šolstvo, torej mora tudi biti v Studencih nemška šola (zelo modro!). Utrakvistične (dvojezične, čitatelj resolucije je izgovarjal nultraquistische") Šole stoje globoko pod nemSkimi. Ce se nameravajo razredi razširiti, smejo se razširiti samo nemški. — Kdor ne pozna naših razmer, moral bi se tem kolobocijam iz srca smejati. Obžalovati moramo le poslušalce, ki so v svojo lastno, jškodo, ako se slovenske pararelke ne dosežejo, glasovali za to tako nespametno utemeljeno resolucijo. m Selnlca ob Dravi. Vsled sklepa učiteljske konference se izreka veleč. g. župniku G. Hrastel-u v imenu učiteljstva in otrok najsrfinejša zahvala za velikodušni 1n patrijotični dar 50 K, ki jih je podaril šoli ob priliki cosarskega jubileja za pogostenje ¦¦ golarjev in za spominske slike, ki so se razdelile med učence. m Gor. Sv. Kungota. Dne 19. t. m. zjutraj je zgorel še-le letos zgrajen umetni mlin gosp. Ludevika Grosegger. ni Mladenlška zveza v Jarenini je iinela v, nedeljo, dne 20. t. m. svoj mesečen jpoučen sbod. U.deležba je bila jako lepa. Nad 50 samih vrlih mladeničev je bilo zbranih. Žalibog, sta nas oba naprošena govornika na cedilu pustila. Namestu nju pa je govori! skoraj eno uro kaplan g. Vračko o perečih današnjih vprašanjih, ,Tudi mladenič Karol Rojs je govoril o pogubljivem nplivu žganjepitja. m Jarenina. Prav imenitna reklamna sredstva ima na iu v svoji gostilni jakob Haiizek, tam blizu Sv. Marjete, na poti, ki pelje iz St.Jakoba-Jarenino y Maribor. 2e sam napis ,,Gasthaus^zur Kunstmiihle" ti pove, da se shajajo v tej gostilni — če se ji sploh to ime priklada sami (,,kiinštni'< pa ,,fajn" ljudje. •—< Imel sem pred kratkim priliko, da sem kot žejni potnik pogledal v ta kiinštni mlin. Res, povem Vam, g. nrednik, ne bo Vam žal, če enkrat pogledate v to kiinštno kočo. Saaie saj^enbolsko fajn reči ge tam vidijo. Ta Stimani ^gospod Hajizek imajo namreč tam izloženo sročo vseh sree — ,,ljubega Štajerca", pa seveda mariborsko Spelo zraven. Fleten parček to!, Hanzek pa se svoji mili mamki Germaniji ho6e š« bolj prikupiti s _tem, da si je postavil na* mizo, namesto popra in soli ter kruha, veliko ,škatljo — Sudmark-Sammelkasten. To je tista skrinja blaženosti in sreče, iz katere zaiemljejo gospod Hanzek vse svoje kiinšti in jih širijo po rojstni jim Nemfiiji — tam pri Sv. Jakob« v Slov. Goricah. m St. II". v Siov. goricah. Iz Celja smo prejeli od č. g. Jak. Kosi, kaplana, izdaten božični dar 132 K 60 v za nag ,,Društven dom", katere je ta vrli rodoljubni gospod nabral med celjskimi Slovenci. Vsem blagim dobrotnikom: Bog ptotero povrni! Bog daj obilo tako požrtvovalnih., obmejne brate ljubečih gg.! Potem je upati, da bode kmalu stal isredi St. Ilja naš — Slovenski društveni dom! Vsem našim dosedanjim in bodočim dobrotnikom vesel Božič in srečepolno noyo leto! m Za društveni dom v St. Ilju je izrofiil gosp. Boštjan Kristovič v Avbergu našemu upravništvu 1 krono. Rodoljubi, posnemajte! m Partinje. Občinski odbor je imenoval dne 3« maja t. 1. sledeče zaslužne može častnim občanom občine Partinje: Gg. Franc Wella, okr. načelnik, Janez Roškar, okr. namestnik in drž. poslanec, Fr. Krajnc, okr. odbornik. Slednji v zahvalo, da nas je edino po njegovem prizadevanju okrajni odbor tako zdatno podpiral pri tako težavnem prevzetju dela nove ceste z dozdaj že izplačanimi 1600 kronami in z obljubo, da še prejmemo 300 kron takoj pri zgotovitvi drugega kilometra. Nadalje je imenoval odbor častnim občanom č. g. Ivana Bosina, kaplana pri Sv. Jurju kot zadoščenje za obrekovalni napad ,v ptujskem Stajercu radi tukajšnje pbčine, in g. Jurija Pavalec. m wFramsld iajerber in g. bauptman". že dva meseca obdeluje mariborska sodnija izlet framskega fajerbera in njegovcga hauptmana. Poleteli so v. framsko okolico na treh vozovih in.spili so dva soda piva. Veseli so se vračali proti domu. V Zagavčevi gostilni pa je bila godba dn ples. ,,Fejerber" bi rad plesal, pa narodna dekleta niso hotela. To je razkačilo hauptmana, izdal je povelje: ,,Auf mein Kommando absitzen, naj košta sto ali dvesto kron." Fejerber jo naredil _hura" in ,,šturm" na gostilno, po dekletlh in fantih. Državno pravdništvo pa je na podiagj orožniške relacije obtožilo fante in dekleta, ne pa Jejerbera". Obravnava, ki se je vršila dne 18. t: m., pa je postala za g. bauptmana usodna. ZasliŠane priče so tako neugodno za fejerber izpovedale, da se je morala obravnava pretrgati, ker se je zoper hauptmana in fejerber uvedla preiskava zaradi hudodelstva javnega nasilja. Pa <Se naj kdo trdi, da ,,Stajerc" nima prav, da nemški poveljni jczik ne dovede fejerbera do nemške kulture! rO izidu bomo svoi Čas poročali. m Zamarkovo. Umrl je dne 14. decembra 1.1. Hinko Solak, veleposestnik in občinski odbornik v 59. leiu svoje starosti. Ceravno Nemec, bil je nam Slovencem vedno naklonjen. Občinski odbor, na čeltr j gospod župan Rop, mu je kot svojemu odborniku ska- | zal zadnjo čast s tem, da se je skoraj polnoštevilno j udeležil pogreba. Kako je bil rajni še od prejšnjega \ časa kot gostilničar in mesar v Sv. Lenartu priljub- j Ijen, pokazal je njegov mnogoštevilni pogreb. V nje- govih gostilniških prostorih nisi nikdar opazil kaj takega, kar bi žalilo slovenski čut, kakor sedfij pri njegovem nasledniku, sinu, kjer se vidijo nabiralni- ki nemškutarskih drnštev. Zato pa se zavedni Slo- venci njegove gostilne ogibljejo. m SIov. Bistrlca. Pri učencih prvega razreda ! ttrkajSnje nemške lji dske Solo se je pojavila gkrlatica. ffl Stndenice pri Poljfianab.l Bralnb društvo prir^di skupno z mladeniško zvezo na noveaa lfita dan poučno mln^niSko zborovanje. Vse mladenifte prav prijazno vabimo, da se itega zborovanja udeležijo v obilnem Steviln. ! f m Stndenlce. Lepo slovesnost s slavnostnim : nagovorom gospoda nadučitelja J. Kokla, z deklama- i ,;cijami otrok in petjem je tukajSnja fiola pripravila iičencem dne 2. dec. Vsi povabljeni so bili jako veseli te prireditve. Solarji so dobili pri tej priliki tudi inah obed in gospod šolski načelnik Franc Koropec jim je dal dobrohotno dosti prijetne brezalkoholne pijače, ki jo zdaj sam pripravlja, kar je tudi znamenito zanašo župnijo. Po tej slavnosti smo se vsi podali k prijazni podružnici sv. Lucije, kjer so vsadili možje in mladeniči tri že močne, od deklet ovenčane lipe iz Ant. Jugovega gozda v spomin treh letošnjih jubilejev: eno v čast Mariji, eno papežu, eno cesarju, vsako s pnmernim nagovorom gospoda župnika in streljanjem topičfev. Tudi podpisali so se odrasli m otrooi v spominsko knjigo. Ako da Bog, da bodo lipe lepo rastle, pričale bodo poznim rodovom o letošnjem znamenitem m V Studenicah pri Poličanah je .umrla dce 17. t. m. gospa Viljemina Kokl, nadučiteljeva soproga, v 34. letu svoje dooe. N. v m. p. ptujski okra). d Ptui. Glasbeni večer so priredil' prijatelji glasbe v nedeljo, dne 20. dec. v ^talniBni dvoram na Ptuju. Bil je sicer le kvartet oz. tercet gosli cello pianino). Po prizadevanju na novo dosiega c. e. ti zna lf Ceh, ki pride že z gosli na svet m se že Jr kr v akordu zajoCe! Pa tudi Slovenoil m Sto?enke v svojih ulogah niso zaostajah za svojiirvod7o g Hr. Bela Stuheo mm je s svojim povsod po Slovlnskem znanim, izvrstnim in krepkim^glasom poVa/al krasoto slovenske umetne pesmi; zla&ti stazbu SI ,Predsmrtnica" in GregorSičeva ^dosegljiva Poaied v nedolžno oko" naravnost strmenje. Gospici Ang Milčinski (Hajdin) in Anica Schreir.er sta se naS ta vefier piedstavili kot izredno -™zbam igralki na glasovir oz. pianino; gosp.učitelj Vabift f spretno spremljal na cellu. Ta glasberu večer, ta nam ™ tako jasno pokazal, kake izvrstne sloveiiske gfasbene »a pevske moči imamo na Ptuju in okohc pa je znamenit še tudi po odliCnih gosth, ki so pn hiteli v Citalnico: sam g. iglavar ptujski, pl. \\eiss je prišei v sprcmstvu g. šolskega nadzormka oziroma ravnatelja Dreflaka: videli smo, tudi odlicne go?pode iz Maribora, Celja in drugod Vrlim pnrediteliem ki so vstopuino dolofiili za uboge otroke slotenske Sle v Ptuju, zlaati Pa S. o. Alojziju kMemo: le tako naprej! Podajte nam kmalu kaj enakega p Ptuj. Umrl ]e na Ptuju dne 18. decembra Frano Majcen, delovodja pri mizarju Kratzerju v bb. letu svoje starosti. Rajni, ki ie bil jako veren kristjan in zvest Slovenoc, je v svojih mladih letih roma ^veto deželo in tudi v Rim. Sedaj pa se ,e podal na najdalje romanje: v srečno večnost. - Dne 21. decembra pa je umri zasebnik Alojz Cehner, 86 let star vrl Slovenec, po nepopisnih bolefiinah; pravi Job' pa ne ^amo po trpljenju, ampak tudi po svoji potrpežljivosti; pele štiri tedne, dobesedno, m ničesar drugega zavžil, kakor le par kapljic vode. Naj obhajata priprosta, a mnogim znana vrla moza veselo božičnico v večnosti. . p Ptuj. Velika suša je že bila v zadnjem casu na Ptuju in okolici, povsod je že začelo primanjkovati ipitne ,vode, tudi najglobejši studenci so zaceh usahovati. Sedaj pa sneži in fleži, da imamo mokro in neprijazno vreme. p Ojkrajnl zastop ptujski je imel dne 1/. t. m. občni zbor, na katerem se je sprejel račun za 1. 1907. in prorafiun za 1. 1908. V nemških listili niso priobčili o tch Tačunih nobenih številk, čeravno je navada, da se vsaj skupni izdatki in preiemki pnobcijo. Ali se gospodje bojijo priobčiti številke? p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Mladeniška zveza ima v nedeljo, dno 27. decembra podučen shod ob 3: uri popoldne pri g. Vek. Dolinšeku v Podgoroih. p Ormož. Na&i liberalci so uprizorili lov na pristaše s tem, da hočeio ustaJioviti 27. ttee. meko y,inor,ejsko zadrugo. Njihov namen ni, pomagati kmetom, temveč zaKleželnozborske volitve dobiti glasove. Ce bi bil njihov namen, res kaj storiti za povzdigo vinske kupčije, bi spravilJ, klct. društvo na noge, a ne ustanavljali — nove zadruge. Zborovanje bo popolnoma politično, saj nastopila kot govornika agitatorja Narodne stranke Lesničar in Štibler. Kmetje! Ne poslušajte liberalnih agitatorjev! Za povzdigo vinske kupčije dela Kmečka zveza previdno priprave, o čemur se bode v kratkem več izvedelo. p Sv. Bolfenk pri Središču. Pri nas smo dne 29. nov. ustanovili hranilnico in posojilnico, ker uvidirao potrebo kmečke posojilnice ne-le radi tega, da ljudstvo navajamo k štedljivosti, ampak osobito radi tega, da rešimo ljudstvo iz krempljev onih dobrih prijateljev v Središču, ki zahtevajo 10 odstotkov, da celo 15 odstotkov obresti od posojil. Pa tudi posojilnice v Ormožu So drage, saj zahtevajo 6 odstotkov obresti, nadalje upravnino itd., tako, da plača dolžnik nad 7 odstotkov. Naša kmečka posojilnica obrestujo hranilne vloge po AV-.Jo in daje posojila po5'/2% brez vseh postranskih stroškov. Prošnje za intabulaloijo itd. izvrguje pojfojilnica sama brezplačno. Delež znaša samo 2 kroni, vstopnina 1 K. Posojilnica ura- dirje vsako nedeljo po maši v hiši g. Vinc. Lukmana. Hraniine vloge lahko vsakdo vloži, četudi ne prebiva v naši župniji, posojila dobijo le oni, kaleri imajo posestvo v naši župuiji ali pa prebivajo v naši župniji. — Komaj so naži liberalci izvedeli, da smo ustanovili posojiiuico, so postali razburjeni kakor sršeni, če dregneš v njiliovo gnjezdo. Cela liberalna armada je bila po konou, niodrovali so dolgo in slednjič iztuhtali, da je potrebno ustanoviti še eno posojilnico. Brzojavno eo poklicali agitatorja Narodne stranke Štiblerja, ki je prihitel svojim ljubim na pomoe in jih prepričeval, da ji' .v naši župniji še ena posojilnica potrebna. Strme so poslušali liberalci njegove besede, posebno korajžni so postali, ko jim je zatrjeval, da pred enim tednom ustanovliena posojiluifca ne bo registrirana, ker le on je zjnožen .ustauoviti posojilnico in ker bo on telegraličnim potom aosegel registracijo. Ker je pa naša posojiLnica že zacela delovati, liberalna pa še ne, izprevidijo laiiko vsi, s kakimi lepimi sredstvi tieluje od Zadružne zveze v Celju placan agitator. Direktor ,,nepoirebiie" liberalne posojilnice so postali oče Zabavnik, ki sedaj tirjajo posojila od vseh, kateri so s kmecko posojilnico v zvezi. S tem oče naših mož ne bodo distrahovali, temveč le nam koristili, ker spoznamo od dne do dne bolj, kaki so liberaici. Nepotrebna liberalna posojilnica se imenuje Narodna hranilnica in posojilnica. — Nameravali So jo imenovati Narodne stranke posojilnica, a v Celji so rekli, da to ni delo ,,po ovinkih". Delež pri liberalni posojilnici znaša deset kron, vstopnina 2 kroni. — Naši liberalci so naročili tamburice, a strah in groza, same nočejo igrati, in sedaj jih hodijo gledat m fiakajo, kdaj bodo zaslišali kak ,,Narodne stranke 'kompromis-marš". — Strune milo vi molčite? p Sv. Bolfenk pri Središču. Preteklo nedeljo se je vršil pri nas v šoli poučen shod. Predaval je gospod Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj v ^ariboru, o pomenu kmečkih pcsojilnic an o varčevanju ter nazadnje pobijal nezadružno gonjo in nasprotovanja nasprotnikov naši h.runilnici in posojilnici. iZ vzgledi in številkami je ovrgel vse nejresniene trditve nasprotnikov, kateri so poslali enega vohuna k zborovanju. Skoda, da niso prišli ,v. večjem številu, da bi slišali resnico. Vsi DavzoSi smo iz besed govornika posneli, s kakimi grdimi sredstvi delujejo nasprotniki zoper našo posojilnico, zato se toodemo iste še tem bolj oklepali. p Sv. Tumaž pri Ormoin. Tukajšnji mladeniči bodo 26. in 27. dec. t 1. po večernici v šoli vprizorili igri nKičmar pri z?itcm rogu" in ,,NezadovolJDi drvar". Tudi »osede uljudno vabimo. Ljufomerski okraj. 1 Ljutomer. Možje in mladeniči iz gornjeradgonskega in ljutomerskega okraja in drugiii sosednjih župnij! V torek in v sredo, dne 29. in 80. decembra se vrši pri nas v teiovadnici Franc-JožeJove šole socialni tečaj. Znano je, da so se taki tečaji vršili v Mariboru, v Celju, v Slovenjem gradcu, Trbovljah itd. — Udeležiti se teh tečajev* je bilo za nas skoraj neraogoče. Stroški za vožnjo, hrano, stanovanje, so bili preveliki. Že davno smo' gojili željo, naj sj podobni tečaj prire.di v naši sredini! Ti želji bo ustreženo. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, (ker bo vse stroške prevzela S. K. 8. Z. Ker so ti tečaji nekake izobraževalng šole za naše slovensko ljudstvo, nekake Ijudske akademije, zato pa naj ne bo razumnega moža in mladeniča, kj bi zanemaril to ugodno priliko! Kdor noče izobrazbe, temu ni pomofii! Na svidenje v Ljutomeru. 1 Ljutomer. Novica o socialnem tečaju nas je vse zavedne može in mladeniče zelo vzradostila. Upamo, da naša župnija ne bo prezrla velike .ugodnosti, ki nam jo nirdi Slovenska krščansko-socialna zveza. Udeležiti sq hoeemo v kar jiajvečjem številu, tudi tujim gostom napraviii gostoljuben sprejem. Na veselo svidenje! Pridite! Spoznavajmo se! 1 LJutomer. Izvolil se je dne 21. grudna novi cerkveni konkurencni odbor. Izvoljeni so: Ljudevit Babnik, Martin Lipovec, Peter Brunfiič, Ivan Kovačič, Franfiišek Makoter. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Pomenljivo vršil se je zaključek letošnjih trojnih jubilejev na dan Brezm. spočetja 8. dec. v prijaznih Banovcih, kjer so si dobri obfiani svojo kapelico lepo prenovili in v njo postavili novo, veliko kamnato podobo lurške Matere božje, in novi podobi sv. Alojzija ter sv. Florijana. Pri slavoloku se je med zvonenjem m gromenjem topičev združila domača procesija s sosedno iz Veržeja. Blagoslovili so z banderami, majhami itd. ozaljšano kapelo doraači 6. g. župnik Weixl, z asistenco veržejskega č. g. župnika Janžekoviča in domačega 6. g. kaplana Bolkoviča, in imeli so na to prav primeren govor. Pozneje se je nabralo v prijetni družbi za dHjaško kuhinjo v Mariboru 7.50 K. Hvala vsem darovalcem. 1 Gor. Radgona. Popravek. Notica v ,,Slov. Gosp." $t. 51., dne 17. decembra, o podpori, katero je razpisal okrajni zastop gornjeradgonski povodom jubileja Njih Veličanslva cesarja Franca Jožefa T., je bila deloma pomanjkljiva, deloma kriva. Okrajni zastop gornjeradgonski je pri občnem zboru dne 11. avinisfn enoglasno sklcnil: ,,Glede na to, da naj jubilejni dar tudi okraju koristi, se naj osmim vinifiarskim fantom da podpora a) v znesku 50 K za obiskanje kake viničarske šole, in dvema kmečkima fan-  toma podpora po 100 K za obiskanje kmetijske šoler  ki se aamerava ustanoviti pri Sv. jurju na juž. žeL  100 kron pa se podari ,,Društyu za obrambo otrok in  oskrbo mladine" sodnega okraja gornjeradgOiiSkega. Zapisnikar okr. zastopa. 1 Boreci na Murskem polju. Rogat gost. Dne  14. dec. popoldne približa se boječ gost Jurševi gostilni od kolodvorske strani na nekaj metrov, a ko zagleda ljudi, odnese pete za boreške vrte, kjer si hoče malo oddahniti. Toda gospod Jureš, izboren lovec, s, svojim sinkom Lojzekom, sta mu hitro za petami iu ga pozdravita s par streli, ki pa kožuharju nared'ita, le veselje, da skoči več metrov kvišku in jo odkuri dalje v boreško vas za hiše, kjer si misli zopet odpočiti. Tukaj ga gospod Jureš popraska s šprihom po buči, da telebi na tla. In ta gost? Ko žrebe velik, do 100 kg težek, mlad jelen z dolgima brezvejnatima ro govoraa! Ljudje se poprašujejo, od kod neki je prišel ta-le gost in naredil gostilničarju Jurešu toliko veselja? Seveda nikdo ne ve odkod, ker niso našli pri njem oomovinskih bukvic! Cestitamo gospodu Jurešu na izvanrednem lovskera plenu, kakoršnega še menda ni bil deležen na Murskem polju noben lovec. 1 Bralno draštso y Veržeji priivdi veselico dua ii piu*mca 1909 v prostorih g. Rozmana 8 Bledečim sporedom: A. Gledsliška igra BDan sprave" (Slika iz kmetekega ž vljeoja v i deiih). B. Pevsiie točke. C. Prosta zabava, kakor: a) fialjivi srečolov, b) faljiva pošta, itd. Začetek točno ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 1 Cezanlevci prt Ljutomeru. Naše bralno druatvo bode imelo svoj redni občni »bor dne 3. prosinca prih. teto, v šolskih prostorih; Zaisetek ob 2. uri popoldne. Po zborovanju bode v gostilni Muudovi proBta zabaTa pri katerej sodelujojo križeski tamburaei. Odbor. SlovenJ.raškl okraj.  s >Občlna Lclien pri Ribnici na Pohorju se  razdeli vsldd sklepa štajerskega deželnega zbora z  dne 20. sušca 1907, ki ga je sedaj cesar potrdil, v  dve kmetski občini. s Slfiv. braino ernštvo v Šmartneai pri Valenju priredi doe 27. decembra v župnišču po TeJcruicah igrnkaz: .,XajdeDa hči". Ker  je dnbiček nataeujeu zi božičnico revaim utrjkom, vabi k otulni ude- i-n! odboi. ležbi Konjiški okraj. k Na Prlhovi priredi dež. potovalni učiteli g.. Martin Jelovšek, ki je bil o priliki cesarjevega jubileja radi svojih zaslug, ki si jih je stekel za bikorejo, odlikovan s križem, meseca ie.bruarja podučen teeaj gospodarjem iii gospodinjam. Cas, pn natančen spored se bo naznanil o pravem času. Le pridite v obilnem številu! k Zreče. Tukajšnje politično in gospodarsko in bralno društvo ,,Straža" ei je zasnovalo namen, da bi vsestransko pospeševalo izobrazbo ljudstva. Isto je dne 20. decembra pri g. Kračunu imelo ob6ni zbor. Z istega povzamemo ynekoliko pobirkov. — G. deželni poslanec Torglav nas je nameraval počastiti s svojim priliodom, toda obolelost je njemu in nam veselje spremenila v Dbžalovanje. Zborovalci so mu zaželeli krepko ozdravljenje. — Društveni načelnik, g. Lamut, je govoril o važnosti shodov in zborovanj. G^ Sadek je podal tajnibko poročilo o društvenem delovanju s posebnim ozirom na volitve. Te so našerau kraju pridobila dobro ime. Ob času volitev jiamreč easniki priobčujejo suhe številke oddanih glasov, dobrili in slabih; bra^ci številke študira.jo in po n,jih sodijo zavednost ali pa zabitost iii nerazsodnost volilcev. Nam je tozadevno pohvalo priskrbelo v prvi vrsti prebiranje dobrih časnikov. Na pr. vrli ,,Slov. Gospodar" samo na društven naslov prihaja v 40 izttisih, tudi mladeniški ,,Naš Domli do 40 listov. K temu številu seveda f-c pridejo zasebni naročniki. — Gospod Vidmaz je v šaljivih besedah primerjal dobrega gospodarja z društveno blagajno. G. Potnik! je navdušeno obravnaval o združevanju ali orgar.izaciji kmetov in njihovih prijateljev iz raznih stanov. — Dno 20. avgusta 1898 ee je slovesno vršil ustanovni ali prvi shod našega društva v biši gospoda Petra Dobnik. Jmenovani je društvu skraja naeeloval čez dve leti, potem pa j6 razodel željOj naj bi vodstvo prevzela mlajša moC;. In od tistokrat načeluje društvu> gj Lamut. Istemu se je danes zopet izro5ila Snstna služba za prihodnje leto. Letos smo torej dor>olnili deseto leto društvenega življenja, in ob desotletnici je prvi načelnik drušfva, g. Peter Dobnik, bil izvoljen z<°. častnega uda drnštva ,,Straža" v Zre^ah. k Vitanic. V predzadnji številki ..Slovonskeca-Gospodarja" je dopisnik od Sv. Kungote na zelenem, sedaj belem Pohorju, omenil tudi podporno krmo. Mi popolnoma so.slašamo z njegovim izvajaniem: krma1 je v resnici dobra, toda malo jih je, ki so jo dobili. Želeti je še državne podpore v slami in otrobih! Cebi le ne bilo zopet s tem toliko uradnegaposla! Tudi glede naročnikov na tako koristen časnik se vjemam z dopisnikom, upara, da se bo število naro5nikov v prihodnjem letu pomnožilo, kakor je slišati! Kajti ,,Slovensk'i Gospodar" je prvi naznanil, da je pomoč glede pomanjkanja krme iz državnih sredstev gotova. Kmetje! Stopite v kolo Kmečke zveze in bodite naročniki tega gospodarskega lista, v n.jera bodete čitali delovanje naših gospodov državnih in deželnih poslancev, pa tudi promet in cene živil in živine. — Kako se je pa tukaj slavil cesarjev 601etni jubilej, bodeš vprašal bralec? Re5i smem, prav veselo! Na predvečer so se v trgu razobesile cesarjeve in Stajerske zastave, po 6. uri zvečer pa se je zvonilo po vseh cerkvah, trg je bil ves v luči, možnarji so po- lali, kresi goreli, rakete so se v raznih barvah dvigale v zrak. Na jubilejni dan pa je bila slovesna sv. maša, pri kateri so izvrstno peli šolarji. Po končani sv. maši so se zbrali v šolskem poslopju, kjer so bili dobro pogoščeni. Tudi v bližini na Tu6manovem hribu se je cfostojno slavil cesarjev jubilej. — L. 1908. v katerem sta se slavila dva jubilanta, se je pri nas marsikaj dobrega storilo! Ubožci obfiine Ljubnica so iz ubožne blagajne na roko skupno prejeli 12 K. Ze tako ozaljšana cerkev na hribčku je v tem letu dobila novo veliko krasno bandero. Za tem dva orjaška kropilnika, ki sta res kras za tako veliko cerkev. Izdelal ju je domači klesar gospod Vester v Vitanju. V tem pomenljivem letu se je spopolnila nova kapela "". Hudinji. Dovršilo se je delo vodovoda Stenice-Celje. Ob papeževem in cesarjevem jubileju ie tudi gospa trgovka opojnih pijač, kave in 6aja, odpovedala ptujskega ,,Stajerca", da ga več v hišo ne sprejme. Kmej* tie in obrtniki, posnemajte vrlo gospo v trgu vitanje, - Ce si hočeš, dragi bralec, kdaj ogledati naš kra] in okolico, pripelji seboj kakega mesarja in kolarja; ta fara ie velika pa ima samo dva mesarja; raste Łi nas mnogoiesenovega, bukovega in brezovega lesa, kolarja pa nimamo nobenega. k Kat polltično uarodno drnštvo Sloga -t Čsdramu iniek. bo 27 t m bo litanjah svoj občni zbor a tem-le vsporedom: 1. Porocilo SJedBtoTnika o delovaDJu v tekožem htn 1908. 2. Vobtev odbora. 3. Naro6ilo potrebaih časmkov. Celjsld okraj. c Celie. Cetovodjem Narodne stranke dr. Kukovcu dr Božieu, JoSti, B. Kuneju itd. se slme ced?io po poslanskih mandatih in za to se pnpravljajo J| stranke tla za mandate. Z novun letom zafrneio zdajati liberalni dnevnik, kateremu so - deiicita bo imel, ako se mu posreči dobiti 1.000 narocmkov kar ie popolnoma izključeno, 30.000-40.000 kron na leto - obljubile pomoč liberalne posojilmce v Celiu Zalcu, Gotovljah itd.; nek celjski denarm zavod, ki ima še veliko ,,politicnih menic" izza zadnjih dr- ker ustanavljata v vsaki vasi v Sav. dolin *ar ne vsa hmeljišča spremeniti v travnike kar bo še ostalo pa hoče vinščak Benjamin zasaditi z vinsko trto bfialovania vredno je tako, naravnost smešno početie - pred volitvami, grajati se pa mora radi te«a ker se s takim delom vsako resno zauruzno delo Snemogočuje. Somišljeniki! Izogibljitese teh ,,poliSih zadrug", katere ustanavlja agitator Narodne stranke Stibler! c Celje. B. Kunej, po poslanskih mandatih krepeneč mož, stoji na čelu liberalne akcijske druzbe, katera se vsled bližajočih volitev unenuje - ,,vmarska zadruga." Gospod Stibler je imel sre&no roko, ko ?e izbral Kuneia za načelnika; Kunej je namreft ze fspretn* vodil] vinorejsko zadrugo v Brezioah m si pridobil nevenljive zasluge pn nakupu Griča --sk oz in skoz za to mesto usposobljena moc. Vprašanje je le, kako bo on kot agent pivovarne deloval za zvišanje koasuma vina. c Slivnlca pri Celju. Pri nas 5e biti veBJe pomanjkanje ljudi sedaj,kakor po leti. Vse zdajroa po vinogradih. Tako je prav! Le to popraviti kar ie zamujenega, da se vrnejo v naš kraj stari časi, ko ie bilo dosti vina v kleti. Ce nam zemlja drugače ne da kapljice, se ji paft mora potipati na globljo žilol c Mozirje. Po letos prizadeti suši prišla nam 16 država s krmo ea živino jako slabo na pomoč. Da živinorejci ni3mo dobili vse zaprošene krme, je krivo le to da so bili obdarjeni tisti, kateri niti prosih niso da celo taki, ki niti ,ene glave goveje živine nimaio in le-ti bo bili izdatno obdarjeni. Vagalo se je tudi nr. stari, a ne na novi vagi. C. kr. uradniki pa6 tso prav storijo! Vprašamo tukaj javno, ali je gg. državnim poslancein o tem kaj .znano? Priče so na razpolago, vpraša naj se pristaše Kmečke zveze. s Šoštanj. Dno 29. in 30. Cfecembra se vrši v Soštanju socialni tečaj v prostorih g. Reišterja. Možje in mladenift! v Savinjski dolini: Udeležite se tega. tečaja v liaiobili.ejšem številu. Za hrano in prenočižča preskrbljeno. c Sv. Mildavž nad Laškim. Tukajšnia šola je radi škrlatice, ki sodaj tukaj razsaja, od 22. decemTbra t. 1. do 7. januarja 1909 zaprta. c Smarje pri Jelšah. Mnogoletni naš nalučitelj •?. Franc Jurkovič jo odlikovan z naslovom ravnatelj. Cestitamo vrlemu, katoliškemu uadučitelju k zasluženemu odlikovanju! c Smarje pri Jelšah. Politični shod v Smarju, ki ga je sklicalo zadnjo nedeljo ,,Kat. politifino društvo za šmarski ok)-a.i" in so se ga možje iz Šmarja in sosednjih župnij v velikem številu udeležili, se je vršil ob splošnem zanimanju zborovalcev. Sliod otvori predsodnik društva gospod župnik Gomilfiek in namesto zadržanega dr. Korošca pojasni načrt zakona za starostno zavarovanje ter povdarja velik pomen zavarovanja, zlasti za kmeto in obrtnike. Stvar je ¦kmete izrodno zanimala in neobhodno bo treba, da iodo poslanci pojasnjevalf načrt in vsprejemali na- svete, da breme za kmeta ne bo preveliko. Nato predsednik razloži potrebo slov. .vseučilišča. Resoluciji za slov. vseučilišče \ Ljubljani, ki nam ga mora datr vlada, ako da vseučilišče Italijanom, katero pa ne smo biti nikdar v Trstu, zborovalci navdušeno pritrdijo. Glede dobave soli in otrob naj poslanci opozorijo vlado, da razpošlje okrožnice obfianom. , Geslo ,,Svoji k svojim!" sirogo izvršujmo, naši narodni trgovci pa naj bodo bolj postrežljivi rojakom kot do sedaj. Vsak kmet si oskrbi za novo leto ,,,Slov. Gospodarja", se brigaj za stanovsko izobrazbo) ter ne pozabi, kako važna je narodna vzgoja otrok, na katero čisto pozabijo naši ljudje. Zato imamo toliko odpadnikov. Želeti je, da naše politično društvo priredi še več enakih shodov po drugih župnijah. c Sv. Petec na Medvedovem selu. Tukajšnje izobraževalno društvo je do sedaj izposodilo v tem letu blizu 1500 knjig, kar je lep uspeh. Za božič je do bila društvena knjižnica nad 50 novih knjig, na kar ude opozarjamo. 'Obenem opozarjamo ,tudi na predstavo ,,Lurške pastarice", ki bo n& Stefanovo ob pol 3. uri popoldne. Kdor želi plemenite zabave, naj le pride. c Dramlje. Razveljavilo je okrajno glavarstvo 11. decembra volilae imenike za nove občinske volitve. Za župana je to letos že četrti nos, ker se pusti od tajnika Jamoviča slepo vladati. Prvi nos je župan dobil, ko je namestnija julija razveljavila spomladanske volitve; drugi nos, ko je okrajno glavarstvo dno 30. avgusta z žandarji zabranilo, da niso pri."atelji Narodne siranke izobraževalnega društva pred rojstvom zadušili; tretji nos, ko je zopet namestnija -zavrgla prepoved občinskega zastopa, da ne sme prositi kaplan za prostovoljno bernjo; četrti nos ima župan za zopet slabo sestavljene imenike. — Ali nočete, oče župan, tajniku naročiti, naj rajši dobro opravlja občinske posle, kakor da se vtika v reci, ki ga nič ne brigajo? On je občinski služabnik; plačnje ga vsa občina s svojimi davki, tudi mi, ki nismo liberalci, moromo za njega plačevati. c Dramlje. Izjava. Naš občinski tajnik Jarnovič me je prijel v ,,Nar. Listu" z dne 19. in 26. nov., v odprtem pismu na občinski tabli in zaprtem pismu dne 24. nov. V ,,Nar. Listu" dne 19. nov. je tudi nekdo (!) napadel osem faranov in kršfiansko vero. Proti koncu drugega dopisa se postavi nam v zgled nekdo med može, ,,ki še imajo srce na pravem mestu, razuma v glavi dovolj, trden, neomajen značaj in 6isto preteklost." Na to pisarenje izjavljam Jarnoviču, da zavračam enkrat za vselej njegove ,,resne opomine", njegove neresnice in očitno napadanje; drugafie pride do tožbe. To storiti sem dolžen veri, faranom in sebi! ,,Narodni List" piše dne 26. nov., da sta dvn človeka ,,na podlagi kršžanske vere" človeka ubila; Šest drugih mož dolži, da so kot-vojščaki za sv. vero" hudobije počenjali. Ali ni to sramotenje naše sv. vere? Taki kristjani se torej zbirajo okoli ,,Narodnega Lista!" Nadalje sumi ta list, da hofiem jaz z dvema ubijalcema in z voditeljem romarjev ,,iz trmoglavnosti zavoziti naš obč. voz v kalužo in blato." Res pa je, da ti trije niso bili naši kandidati in nikdo jim ni da] glasu. Volilne listine pri občini potrjujejo to noovrgljivo. Za oba ubijalca niti ni treba teh dokazo'ker sta bila že črez pol leta pred volitvijo zaprta. Kako ju le naj dobimo iz ječe? Drug, in sicf^r res^'čen naš kandidat je bil dvakrat tožen, da je testament ponaredil. Sodnija mu ni mogla tega sprieat'. oprostila ga je. Ako more ,,Narodni List"j idokazati, da ni sodnija prav storila, bi ji moral polnoveljavne rJokaze prinesti, pred ko črni dotienega v ,,Nar. Listu" dne 26. nov. in mene sramoti zaradi tovarišije ž njim. V obrambo ostalih se da tudi marsikai povodati. Mene dolži dopisnik zanikornosti v duhovsVi službi. OSitno ga pozivljam, da me toži na .sospoda dekana ali na škola. Dnlje mi očita, da sem kriv zopet novih nemirov pri nas. Bralci, sodite! Duhovnika sva terjala, da zapiše tajnik v imenike vse pristaše Kmečke zveze in vse liberalce, ki imajo volilno pravico; nikogar od nobene stranke pa ne, ako nima te pravice. Tega Jarnovič ne stori. Obakrat je imenike prisilila. Popolnoma je prvokrat vstregel komaj teda", ko sem priziv na glavarstvo vložii. drnpokrat ^p "-ekurz ni rešen. Tako se godi pri nas. Ljubi mir se bo k nam povrnil, kadar se bojo na Jarmovifievem življenju pokazale prelepe lastnosti, katere si je ,,Nar. List" dne 26. mov. i)rid.ial. — Franc Ogrizek, župnik. c Loka pri Zidanem mostu. Dne 29. nov., prvo adventno nedeljo, imela je naša požarna bramba volitev novega načelnika. Bil je enoglasno izvoljen gospod Martin Zupančifi. Ko je bila volitev končana, predlagala sta uda Fon in Kacian, naj se že vendar enkrat tudi pri nas uvede slovensko poveljevanje. Pa glej ga, spaka! Predlog bil je ovržen; glasovali so zoper naši najbolj zagrizeni narodnjaki. Nek mladenič je dejal, da nemško komando že razume, slovensko pa bi se moral še le učiti. Vsa čast tako bistri glavici, ki si ne upa naučiti se slovenskega povplja. Nekaj dni pozneje, na predvečer cesarjevega jubiIeja, pa je isti fant z nami popeval: ,,Crna zemlja naj pogrezne njega, kdor odpada." Da! Da! Zalostno, prežalostno je to. Da bi pag v srcih takih ljudi našle odmev one tisofi in tisoCkrat uresničene besede pesnikove: ,,Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujCevi peti." c Gorn|"grad. Na Štefanovo priredi izobra^evalno drnštTo lepo 'e8elico z iuro ^Mlinar in njegova hii", prtcm deklamarija Stiriletne Micike Machtig, o ,,STeti noii". pet}e in tambnranje Pridite, znaoci in pristaii! Sedeži 80 rin, stojišč* 40 vin., otroci 30 vin. c Frankolovo. Naša posojilna knjižnica ima svoj letni obiai zbor v nedeljo ^dne 27. grudna t. 1. popoldne po ve?ejrnic_h t cbinski pisarni. Na dne nem reda je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Sklep za razpnBt drnštTa jd o izročitvi drnštvenega imetja. 4. Prosti predlogi. Takoj po tem zborovanju ima na istem proBtorn občni zbor kmetijsko katoliško iz braževalno društvo na Frankolovem s Bledečim vsporedom: 1. Nagovor predsedoika. 2. Poroči'o tajoika, blagaJDika in krjižničarja. 3. Sklep o projračuon za 1. 1909 ter o naročilu knjig in časopisov. 4. Vplačevanje letDine in sprejem novih udov. 5. Prosti predlogi. K najobilnejši Tdeležbi za obojno zborovanje uljudno "¦abi Odbor. c Prl Sv. Eml se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ustanovni shod ,,Tzobraž6TalDega društva" po večernieah. Šentemčani, udelež;te se polnoštevilno tega važnega shoda! c Km. brslno drnštvo v Št. Vidn prl Grobelnem uprizori dre 26. in 27. dec. v šolskem poslopju igro nDve materi". Zaretek ob 3. nri popoldne. VstopDina: gedeži 1 K, Btojišča 40 vin. Po igri prosta zabava 8 petjern v gostilni g. R. Beuc, t nedeljo tndi arečoloT ali tombola, K obilfli udeležbi Ąabi odbor. c Novocerkovski mlsdenlči priredijo na praznik sy. Štefana v prostorn bralnega društva po večernicah vrlo zanimivo igro .Krčmar pri zvitem rogu" in nFotograf", katerih se ronogi precej Teselijo. Da se Tidimo! c Drnštve za varstvo in oskrbovanje ctrok t celjskem sodDem okrajn ima dne 28. t. m. v prostorih hotela ^pri belem velu" v Celjo svoj nstanovni cbčni zbor. Breilškl okraj. b Planinska vas. Dolgo se vam, gospod urednik, že ni od tukaj nič poročalo, pa saj je bilo vse po starem, brali so se različni listi in zraven tudi ptujski ,,Stajerc", s katerim se je naš župan Jazbeo zabaval tako dolgo, da se mu je tudi on odpoved*al ter se na njegovo željo javno razglasi, da je gospod Jazbec izstopil iz ptujske bojne črte, 6eš, uvidel sem, da malo velja, kdor se s to cunjo peča. — Dne 7. dec. t. 1. je Jakob Remih ustrelil na Plajanskem lovu divjega kozla. Take živali se navadno ne nahajajo v naših krajih. — Samo enega političnega kozla še imamo v bližini. b Videm ob Savi. Dolgo časa smo že želeli prepotrebnega izobraževalnega društva za našo župnijo. NaŠa želja se je uresničila. V nedeljo dne 13. t. m. smo imeli ustanovni shod. Kaplanija je bila polna navdušenih mladeničev, ki hrepenijo po pravi izobrazbi. Od mladeniškega shoda sem vlada med mladino vedno večja želja po izobrazbi in združenju. Domači gospod kaplan je otvoril zborovanje in podelil besedo gospodu Fr. Spindlerju. Ta nam je v navduŠenih besedah. naslikal pravo in nepravo izobrazbo, potem namen in smoter izobraževalnega društva. Njegovim besedam so vsi sledili z vidnim zanimanjem. V odbor so izvoljeni: predsednik Miha Planinc, kmet na Libni; podpredsednik L. Kolenc, kaplan; tajnik Franc Knez, raladenič v Dolenji vasi; tajnika nam. Vincenc Barbič, mladenič v Stari vasi; blagajnik I. Rožraan, mladenič v Pesjem; blagajnika namestnik I. Pisanski v Starem grauu; knjižničar Franc Kova8ič, cerkovnik. V odboru so sami vrli možje in mladeniči, od katerih lahko mnogo pričakujemo. Sedaj, Videmčani, imamo svoje društvo, le pridno pristopajte, radi obiskujte društveno sobo, in zlasti vi mladeniči skrbite, da ne boste samo mladeniča 2ebota občudovali, ampak ga v vstrajnosti in marljivosti tudi posnemali. b Pilštan). Brabao draitvo na Pilitauju priredi t nedeljo, dne 27. grrjdna veselico v gostilniških prostonh Jaoejs Gubenšeka v Lesični b sledečim vsporpdoin: 1. IgrokaK: Dve materi. 2. Šaljivatcmbola. 3. Petje in prosta, zabava. Začetek ob 5. uri, vstopnina h'0 vin., sedeži 1 K. ll drugih slovanskih dcteL  f Od Sv. Ivana pri Trstu nam piše vrl narod-  njak: Od bratov, bhajočih ob sinji Adriji, bodite mi prisrčno pozdravl,ieai. Le redkokrat se sliši odmev iz našega okraja. Trst vam je znan kot mesto hudodelstev, s katerimi ne more iiobeno tekmovati. Pa saj ste nas poznali, kot edinjaše — kot ljudi jednega ideala — a ideala — teme. Pred nekoliko časom se j& začela tudi pri nas razvijati ideja krščanskega socializma. Priznati moram sam, da je Trst res slaba mesto, a krivdo moram pripisovati privandranim regnikolom iz sosednjega kiraljestva. Zadosti! Rekel sem, dr, se je pri ,uas še-le pred kratkim začela razvijati kršfiansko-socialna ideja, a zdi se nam, kakor da bi ta obstojala žo pol stoletja. Prej smo bili prepričani, da mora biti ,,vera le v cerkvi". Pa ljudje, posebno okoličani, imenovani ,,mandarjarji", niso napačni ljudje. Pobožno ljuyistvo je tržaško, in prvi, ki se je začel zavedati takozvane ,,,kranjske ideje", jo bil tržaški ,,mandarjar". Zakaj pa ne? Mar nam ni bila v zgled Fruncija? Prejšnje ideje so se morale umakniti novim. Mnogim to ni bilo po volji, in morali smo se ločiti. Sedanja tržaška liberalna stranka se skriva pod hmavskim imenom ,.edinjaška". Soli vam znane Ricmanje? Koliko gorja je bilo zaradi to vasice! In gospodje, ki so to nesrečno vasico tako zapoljali, so uredniki lista ,.Edinost", list, s katerim bi mogel le težko kdo tekmovati v hinavš^ini. — Pred lctom se je Ubtanovila ,,Narodna delavska organizacija". Voditelji so ji tržaški advokati, katori pa po mojem skromnem preprifianju ne poznajo težnje delavskega stanu. — ,.Mi nismo Ea vero in tudi proti veri ne." Kdo jih s pofietka razume? Vi torel niste za vero in tudi prot? veri ne, to pomeni, da vam je vera deveta briga. Jaz pa pravim: Organizacija, ki ne zavzema krš5anskega stališfia, ne more obstati, ker prvi, ki je zafiel učiti medsebojno bratsko življenje, bil je Kristus, nafi Odrešenia, katerega vi ne marate. ^Mrtvorojeno 'dete!",1 Tako so vpili pri usta- novnih sliodih nažiii društev. Mora zmrzniti itd. so vpili; toda motili so 36. Cudeži se gode še dandanes« — Mrtvorojeno deie je pživelo in je čilo ter pridho jiapreduje. Kako jib. jezi, vsak naš korak. Prv.o društvo, ki je bilo usiaiiovljeno, je bilo v .Trstu v tari sv. Antona. Poznejo je nekoliko zaspalo, a sedaj pridno napreduje. — Sv. Ivan pri .Trstu, ije-li vam znan? Tu je bila ubtanovljena prva posojilnica, ki se ni bala pokazati svoje barve. Sedaj ima svojo podružnico v Trstu iu pridno napreduje. Voditelj ji je g. Anton Cok, kaplan in prvoboritelj krščanske-demokracije na Tržaškem. Svetoivansko slovensko krščansko-socialno izobraževalno društvo je eno prvih društev. Steje čez 150 članov. Ima svoj mešani pevski in tamburaški zbor. V Skednju imajo tudi tako društvo. Nobeno ni imelo toliko zaprek kot to; saj je Škedenj najbolj svobodno-miselna vas na Tržaškem. Oglejmo si bližnjo Istro! V Boljuncu obstoji mnogo let ,,Delavsko izobraževalno in podporno družtvo", ki nima le namen razširjati jzobrazbo, ampak daje članom tudi podporo. V Dolini je tudi društvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno. Mlada tržaška S. K. S. Z. je postavila v ,ravno preteklih volitvah za deželni zbor svojega krndidata. Ker je bil postavljen kandidat še-le v zadnjili 14 dneh pred volitvijo, smo sicer propadli, toda častno. Vstani torej, tužnalstra! Stevilni glasovi, oddani v ravno preteklih volitvah, sa pokazali, da je krščansko-socialna misel že preoej razširjena med našim ljudstvom. Le delati je treba, in upamo, da bodemo dosegli še lepih uspehov. t Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so S8 vršile v Trstu dnc« 17. t. m, Zmagali so tudi štirje Slovenci v 6. kategoriji. V" skupini delojemalcev je zmagal Anton Jeriha, predsednik strokovnega druStva papirnega delavstva v Vevčah, za njegovega namestnika Slovenec Gomišček, delovodja iz Solkana. V skupini delodajalcev sta zmagala Slovenca Stare in Petrin. Ce bi se bili tržaški .slovanski krogi bolj pobrigali za te volitve, bi "bil uspeh še lepši. Književnost. § EnjlgoTodstTo za dvorazredne trgovske šole. Josip Gasteiner-Volc. Cena 4 K 50 v. Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo ,,Merkur" y, Ljubljani. Hajnovejše novlce. Skof v Lincu baje postane sedanji tržaški SKof dr. Nagl. Zagorje. Premogarji so ustavili delo, ker vodstvo ni hotelo odstraniti neljubega jim inženirja. Promoviran je bil danes na graškem vseučiližču g. Alojz Mum doktorjem lilozofije.