Btiier razbija slwaai-ske - iiaiilamke em?t-nesi, jepswi i zela j alee iniercsee Irzaskeiia Ifuelslva
Ali je bila
tli» Ne il «lija IIbiIJsb pogettai^?
Nove osebne izkaznice
se lahko uporablja hrvaški jezik kot tretji uradni jezik».
To besedilo je jasno in ne potrebuje tolmačenja. Ce bi mi zahtevali uporabo hrvaščine, bi nam lahko rekli: «Po^ čakajte, da vidimo, kaj bo določila ustava!» Toda glede slovenščine je stvar že odločena: Slovenski jezik je v Trstu uradni jezik.
Mogoče pa je potrebno tolmačenje k vprašanju: Ali je mirovna pogodba za naše sedanje tržaške upravitelje obvezen zakon? Prepričan sem, da bi vsak Tržačan na to vprašanje odgovoril pritrdilno. Toda naj mi bo vendar dovoljeno, da navedem tolmačenje, ki ima vse predpoogoje avtentičnosti Prejšnji naš upravitelj, polkovnik Alfred Bowman je podal obširno poročilo o svojem delu in službenem poslovanju v Trstu. To poročilo je objavljeno v junijski številki Milt-tary Governement Journal-a v Wa-shingtonu in pravi med drugim sledeče:
«... Moji prijatelji in nekdanji sode-laci, ki zdaj vodijo zavezniško vojaško upravo na Svobodnem tržaškem ozemlju, so poklicani, da nastopijo proti novemu in različnemu kompleksu dejstev, krajevnih in mednarodnih. Njihova oblast sloni na mirovni pogodbi in ne, kakor ge bilo to pri ZVU Julijske Benečije, ki je temeljila na vo-jaški zasedbi».
Torej: Ce je mirovna pogodba podlaga za oblast sedanje uprave, je jasno, da ta mirovna pogodba mora biti tudi podlaga za njene ukrepe. In če mirovna pogodba določa, da je slovenšči-
Mesec dni je ie preteklo, odkar je bila objavljena resolucija Informacijskega urada o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije. Ta resolucija, ki je povzročila po vsem svetu veliko pozornost, je izzvala v Trstu prav posepnost položaj, ker je izrekla ostro in nepravično kritiko o Komunistični partiji Jugoslavije, ne samo sosede, temveč tudi zaveznice tržaškega delovnega ljudstva slovenske in italijanske narodnosti v borbi proti imperializmu-
, Netočna, nepravilna in nepravična kritika je naletela pri skupini Voditeljev tržaškega demokratičnega gibanja na neverjetno ugoden sprejem. Zdi se, da so ti voditelji že dolgo časa jmčakovali pravi trenutek, da so komaj čakali, da zataje vse tisto, o čemer so še pred mesecem dni zatrjevali, da jim je program. Kar čez noč so pozabili na Jugoslavijo, zamolčali so skupno osvobodilno borbo proti fašizmu in imperializmu in jgopustili borbo proti kolonizatorskim a,nglo-ameriškim načrtom.
Pri tem njihovem početju je bila najbolj značilna naglica, s katero so se odločali oni sami, in naglico, ki so jo zahtevali od množic. Preudarka, premisleka in trezne sodbe niso dopustili. S spojimi drznimi vprašanji ali — ali so zanesli nemalo navidezne borbenosti, v resnici pa nekritičnosti med demokratične množice. In izbira, ki so jo predlagali, je bila zvito pre-
VISINSKI IN BEBLER NA ZEMUNSKEM LETALIŠČU
računana. Taktiko, ki so jo ubrali, so prav gotovo že prej dobro premislili, med seboj prerešetali in odobrili. Čakali so samo trenutka, kdaj bi jo najuspešneje uporabili. In prišla je prava prilika: resolucija Informacijskega urada.
Sedaj je bilo treba hiteti, množic niso hoteli pustiti do sape, da ne bi začele razmišljati s svojo glavo. To nam potrjujejo njihovi članki. Naj navedemo dva značilna primera! V članku Drama (Lavoratore 31. julija 1948) so Zanikali vso dosedanjo borbo partije in vso njeno usmeritev, češ da je zgrešena. Kaj drugega pa naj bi pomenile naslednje besede: «... obtožbe proti Babiču in Uršiču ter njunemu navdihovalcu, tej mračni pojavi, ki je takorekoč pre-stolovala in „i je vedno metala Pogubno senco na vse življenje in linijo naše partije». S tem mislijo na prvega sekretarja partije pri nas, na tisto linijo, l-i so jo tedaj zastopale vse množice, za katero «c naši ljudje tudi po osvoboditvi Prelivali kri in žrtvovali svoje življenje. Ta linija je bila po nji-hovem sedanjem mnenju zgrešena in pogubna. Takrat so se množice borile za priključitev , FLRJ, za sedmo federalno enoto in kasneje, fla se ohrani mir v svetu, za neodvisnost Tržaškega ozemlja.
'Drugi primer, ki dokazuje ,da so
spremenili linijo, za katero se niso nikdar odkritosrčno zavzemali, je izjave Giorgia Jakseticha, ki je dejal, da je bila vsa naša nacionalna politika zgrešena in da je treba nacionalno vprašanje pri nas ponovno preučiti. Ali ne pomeni ta izjava, do. so zatajili vse ono, za kar so se borile množice proti fašizmu in nacizmu ter po osvoboditvi proti imperialistom?
In vendar, ko mi trdimo, da je prešla Vidalijeva skupina na revizionistične stališče, ko trdimo, da vodi njena politika k priključitvi k De Gasperijevi Italiji, tedaj nam zabrusijo v obraz, da la-žemo, da jih obrekujemo. Njih pisanje samo pa je najboljše potrdilo, da so naše trditve točne-
Vidah seveda ne more sedaj še odkrito nastopiti z gez'.^ui revizije pogodOe in priključitve Trsta k Italiji, ker ve, da so vse tržaške delovne množice, tudi one, ki prisegajo na zastavo njegovega «internacionalizma», odločno nasprotne reviziji mirovne pogodbe z Italijo, povratku karabinerjev in črnosrajčnikov. Ve, da ga bodo v onem trenutku, ko bi to javno izrekel, vse te množice zapustile.
Dejali smo, da se je zelo mudilo in da so morali pohiteti. Zato množicam niso dopuščali, da bi preučevale vprašanja, ki jih je načela resolucija Informacijskega urada. O tako rnsokih, težkih in zamotanih vprašanjih državne in gospodarske politike, o ideoloških vprašanjih, o temeljnih pogojih izgradnje socializma .v novih in posebnih pogojih ter o vprašanjih mednarodne borbe proti imperializmu je moral takoj vsakdo izreči svoje dokončno mnenje. Vprašali ga niso niti, ali je sploh sposoben o teh vprašanjih tako hitro odgovoriti, niti se niso ozirali pri tem, da ni bilo na razpolago podrobnega gradiva za študij teh vprašanj.
Za to naglico so se skrivali posebni nameni Vidalijeve skupine: v čimbolj neugodni luči so skušali prikazati Jugoslavijo, njeno politiko in politično vodstvo. S tem so hoteli pripraviti rodovitna tla za bližnjo bodočnost, ko bodo vsejali novo seme. To seme pa naj bi pomenilo revizijo mirovne pogodbe in priključitev k Italiji. Množicam bi tedaj rekli: Saj ste se odločili za našo politiko v vsem.
In v tej smeri se razvija borba. Ne gre več za to, kaj je rekel Informacijski urad, ne razpravljajo o teoritčnih vprašanih marksizma - leninizma, temveč so vrgli med množice načrte za svojo bodočo organizacijo, to je, sedaj naj
se razpravlja o statutu in programu. Gre torej za vprašanja organizacije, ki naj bi jim služila tedaj, ko bodo odkrito govorili o revizionizmu in priključitvi k Italiji ter o «pravilnem» reševanju narodnega vprašanja.
Njihovo časopisje ne piše o izgradnji socializma v Jugoslaviji in o borbi Jugoslavije preti imperializmu. Časopisje te skupine je umolknilo o Jugoslaviji, zanj Jugoslavije skoraj ni. Ne prinaša vesti o uspehih ljudskega posojila, ne prikazuje graditve zadružnih domov tovarn, avtocest, —■ o Jugoslaviji molči, če le more. Kadar pa govori o njej, takoj začutiš zahrbtne namene in iz vsakega članka štrlijo osti proti Jugoslaviji. Obravnavajo jo huje kot buržuj-sko državo, češ da tam vlada naj-nasilnejši teror. Zato so popolnoma molčali o procesu proti ustašem, mimo grede govore o vlogi Jugoslavije na donavski konferenci. O kongresu KPJ so prinašali površna, neresna in netočna poročila in citirali kratke odstavke govorov, iz katerih so si bralci ustvarili napačno mnenje. Do objektivnosti jim ni. Ko govore o terorju v coni B, govore na splošno, brez dokazov.
Toda jugoslovanski narodi so izrekli svojo odločno besedo. Sli bodo po poti borbe in s svojim delom uresničevali dejanski internacionalizam, gradili socializem in tako pokazali, do. se niso izneverili načelom, ki so jih vedno vodila. Tu di Sovjetska zveza podpira pred Varnostnim svetom z vso odločnostjo jugoslovansko zahtevo po spoštovanju vseh določb mirovne pogodbe in jugoslovanski protest proti njenim kršitvam.
Dne 30. julija se je začela v Beogradu podonavska konferenca, ki ima nalogo izdelati novo konvencijo za mednarodno plovbo po Donavi, skladno s sklepi Sveta štirih zunanjih ministrov od 12. decembra 1946. Na konferenci je zastopanih 10 držav. To so vse podonavske države, in sicer: sovjetska Ukrajina, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Madžarska in CSR.
Avstrija je tudi podonavska država, ker pa še niso sklenili mirovne pogodbe z njo, prisostvuje na konferenci s samo posvetovalnim glasom. Poleg tega so zastopane na konferenci vse štiri velesile:
Zgodovina se je razvila tako, da smo tržaški Slovenci doživeli anglo-ameriško upravo. Zgodovinsko dejstvo smo sprejeli.
Nekajkrat sem že vzel però v roko ter pokazal na nekaj primerov očitne kršitve zakonov. Udajal sem se upanju, da se bodo krivice popravile. Redek je človek, ki ima toliko moralnega poguma, da reče «grešil sem», in kakor vse kaže, naši sedanji upravitelji ne spadajo med take redke, višje ljudi. Ampak upal sem, da že storjenim kri. vicam vsaj ne bodo sledile nove. Do takega upanja sem imel pravico: Saj sta ameriški in angleški narod tista, ki ljubita in gojita dobrohotno kritiko, da se od nje kaj naučita.
Zmotil sem se. Ne gre na bolje, ampak huje postaja, da, neznosno! Dokaz: Nova osebna izkaznica. Listi so že objavili besedilo in sliko nove izkaznice; sestavljena je izključno v italijanščini. «Per fortuna» je zapisal neki italijanski list. Omenil bom pozneje, kako debele zvezke govori ta kratka opazka. — Torej: Tržaški Slovenci bomo morali zamenjati svoje do. sedanje dvo — ali trojezične izkaznice za take, ki bodo imele zgolj italijansko besedilo. Stojimo pred novo kršitvijo zakona. Naši časopisi se ne zavedajo dovolj, kako dalekosežna, kako groba je ta kršitev in — ponavljam — kako neznosna.
Ce hočem kot jurist dokazati nezakonitost, se moram sklicevati na besedilo zakona in na tolmačenje, po možnosti uradno, ki ga je zakon deležen. Mirovna pogodba določa dobesedno sledeče:
«Uradna jezika Svobodnega tržaškega ozemlja sta italijanski in slovenski. Ustava naj določi, ob kakšnih pogojih
SZ, ZDA, Anglija in Francija od katerih je samo SZ podonavska država, medtem ko so ZDA celo izvenevropska sila.
Glavna značilnost konference je ta, da je dokončno zrušila vso strategijo zapadnih sil, ki so jo le-te gradile na tako imenovani «kominformovski zgodbi». Jugoslavija in SZ sta, namreč složno nastopili z ramo ob rami za obrambo skupnih koristi proti zapadne-mu imperializmu. Saj drugače tudi ni bilo mogoče. Kakor smo že v eni izmed zadnjih številk poudarili, je namreč razpravljanje v okviru Informacijskega urada ena
■ (Nadaljevanje na 13. strani)
zadeva, medtem ko so diplomatski odnosi SZ z drugimi državami čisto nekaj drugega. Vsaka špekulacija na kako oddaljitev med SZ in ljudskimi demokracijami je bila zato že v naprej obsojena na neuspeh: Le-to je potek podonavske konference v polni meri dokazal.
Druga zanimivost beograjskega zasedanja tiči v tem. da so SZ in ostale podonavske države zastopane s svojimi najvidnejšimi predstavniki, ki so hkrati tudi vplivne politične osebnosti. Na eni strani je Višinski, pomočnik sovjetskega zunanjega ministra, ki je hkrati po svojih globoko zasnovanih, odločno dokumentiranih in duhovitih razpravah, brez dvoma osrednja osebnost vse konference. Dalje zastopajo podonavske države njihovi zunanji ministri, odnosno pomočniki. kot je n. pr. Dr. Bebler za Jugoslavijo, Ana Pauker za Romunijo, Clementis za CSR itd. Nasprotno pa so zastopane zapadne velesile zgolj z drugorazrednimi predstavniki, poklicnimi diplomati, ki niso politične osebnosti, to je s svojimi poslaniki:	Cannon	za
ZDA, Peak (izg. Pik) za Anglijo in Thierry za Francijo. Kakor da bi hoteli simbolično prikazati, da se zapad bori tu «brez upa zmage», In res zapadne sile se oprijemlje-jo zelo šibke «rešilne bilke» za uveljavljenje suojih. nakan. Sklicujejo se na privilegije, ki so jih izsilile v stoletju od šibkih podonavskih držav, zlasti pa na konvencijo iz 1921., ki je izročila podonavsko komisijo za plovbo po Donavi popolnoma v roke zapada.
.(Nadaljevanje na 2. strani)
Sovjetska zveza odločno podpira zahteve ljudskih demokracij za brisanje imperialističnih privilegijev ? Podonavju |
PODONAVJE
PODONAVSKIM NARODOM
Po širokem svetu
KRONIKA
*	FRANCOSKE OBLAST! so odgovorne za nesrečo v Ludwig-shalenu, kjer je bilo 14 tovarn anilina in sode uničenih zaradi eksplozije. Ta industrija, ki so jo zaplenili Francozi, je spadala nekoč pod I.G. Farbenindustrie. Francozi so menda izdelovali v tovarni močno eksplozivne snovi, ki naj bi služile za V-2.
*	MADŽARSKI PREDSEDNIK Zoltan Tildy je podal odstavke menda, ker je neki njegov sorodnik oškodoval interese države. Za no. vega predsednika so izvolili predsednika stranke delovnega ljudstva Arpada Sakasiča, ki je socialdemo. krat.
*	V GRČIJI je vojaško sodišče obsodilo zopet nekaj desetin demokratov na smrt, policija pa je aretirala Klavnega tajnika grških sin-dikatov,
*	ITALIJANSKI klerofašistični voditelji zakrivajo zločine italijanskih fašistov in se hočejo izognit’ določbam mirovne pogodbe o kaznovanju vojnih zločincev.
*	REAKCIONARNI TISK je sprožil močno protisovjetsko kampanjo v zvezi z vprašanjem italijanskih vojnih ujetnikova v ZSSR. S tem so dokazali italijanski reakcionarji, da hočejo pozabiti na zločine italijanskega fašizma v Rusiji 'talijanski ekspedicijski korpu' ARMIR je pobijal in klal civilno prebivalstvo, rušil mesta in vasi plenil kolhoze. In sedaj te vojne zločince zagovarjajo celo v italijanskem parlamentu.
W SOVJETSKA ZVEZA pošilja v Berlin živila za preskrbo vsega prebivalstva. Prvi dve ladji str pripeljali v Rostock 5.500 ton žita Ladje prihajajo dan za dnem.
NA POLJSKEM so praznovali spomin na četrto obletnico herojske varšavske vstaje. Razvaline 93 odstotno uničene prestolnice poljske republike še vedno spominjajo na strahotna razdejanja nacističnih okupatorjev. Ob prazniku so okrasili razvaline poslopij z zastavami in venci. S teh poslopij so hitler-jevci množično streljali na prebi-vaistvo.
*	V FURLANIJI je po splošni stavki zavladal močan policijski teror. Neko tovarno so zasedli ka-rabinerji, demokratom so prepovedali zborovanja, celo urednike sten-časov so aretirali.
*	PALMIRO TOGLIATTI se Je vrnil s klinike. Izjavil je, da bo nastopil po preiskavi o atentatu kot privatni tožilec proti Pallantcju, k' je streljal nanj.
*	ZASTOPNIKI TREH zapadnih držav so obiskali generalissima Stalina in se z njim razgovarjali glede berlinskega vprašanja. O razgovorih so poslali poročilo svojim vladam, niso pa prišle v javnost nika. ke podrobnosti. V zvezi s tem je zelo značilna vest, da bo general CIay odšel na dolg dopust. Verjetno je, da se ne bo več vrnil kot povelj, nik v Nemčijo.
*	NEMŠKA katoliška duhovščina podpira nemški revizionizem in izjavlja, da je revizionizem glavno sredstvo v sveti vojni papeža ii Vatikana proti ljudskim demokracijam. Pod zaščito koelnskega kardinala in papeškega odposlanca sc ustanovili «katoliški svet za begun-ce». Prvi je sprožil revizionistično akcijo papež v pismu nemškim škofom, kjer je moledoval, naj od puste vojnim zločincem njihove grehe in naj se vojni zločini pozabijo.
*	V CSR je že 95 odst. industri-Je v državnih rokah. Od poldrugega milijona industrijskih delavcev n? Češkem in Moravskem jih del? 85.000 v zasebnih podjetjih. Podržavljena industrija je sicer samostojna, vendar dela s pomočjo generalnih ravnateljstev posameznih industrijskih panog.
PODONAVJE
PODONAVSKIM NARODOM
(Nadaljevanje s 1. strani)
Le-ta je postal s podonavskimi državami — po prispodobi Višinskega — kot «kuhar s krompirjem»-Od tedaj so se pa razmere močno izprevrgle: novi časi — nove pesmi! Podonavske države so se z uvedbo ljudskodemokratičnih režimov osvobodile tujega imperializma in zato je tudi Višinski predložil osnutek nove konvencije, ki sicer potrjuje načelo svobodne plovbe za vse, po katerem pa bi odpadli vsi dosedanji privilegiji zapadnih velesil, tako da bi v upravi Donave sodelovale samo obrežne države. •
Toda ne samo v načelnih, temveč tudi v postranskih vprašanjih, kot je zadeva postopka, so bili zapadni zastopniki popolnoma razo-roženi. Za uradna jezika konference sta bila priznana samo ruski in francoski jezik in ne angleški, kot je zahteval zapad. Dalje le-ta ni mogel prodreti s svojim predlogom, da bi konferenca sprejemala sklepe soglasno, to je, da bi bili polnoveljavni samo tisti sklefn, s katerimi bi soglašale tudi zapadne velesile. Nasprotno pa je zasedanje sklenilo, da bo sklepalo z navadno večino.
O tej zadevi lahko rečemo, da zapad žanje to, kar je sejal. ZDA so s svojo glasovalno večino izrinile ruščino kot uradni jezik iz OZN. V OZN tudi ni po njihovi želji v veljavi načelo soglasnosti, marveč načelo navo.dne večine. Kakor je dr. Bebler pripomnil, je Jugoslavija morala sprejeti proti svoji volji krivično mirovno pogodbo glede svojih mej z Italijo. Storila je to zaradi ljubega miru, vendar zapadne velesile se niso nikoli zmenile za to, če je Jugoslaviji pogodba všeč ali ne.
Mimogrede naj omenimo, da se je s sklepi podonavske konference močno uveljavila francoščina kot diplomatski jezik, ki je po vojni že bila v zatonu. Se lani so Anglosasi hoteli zaradi «štednje» odpraviti
francoščino kot uradni jezik pri OZN, kar jim pa ni- uspelo.
Kakšen bo izid konference, je jasno napovedal Višinski, ko je dejal, da se bo morala manjšina pokoravati večini. V koliko pa bodo zapadne velesile soglašale s sklepi, pa je odvisno od sporazumne rešitve visečih vprašanj na drugih mestih mednarodne pozornice: Berlin, Trst in Podonavje so med seboj povezani. Morda nam bo zaključek sedanjih tajnih pogajam med velesilami glede Nemčije, pomagal odgovoriti na t vprašanje.
Vsekakor se razprave na podonavski konferenci lahko samo razširijo. Tako ni izključeno, da utegnejo sprožiti vprašanje Dardanel, ki je samo podaljšek podonavskega problema. Svobodna plovba po Donavi ima resnično vrednost, če je plovba stvarno svobodna tudi do odprtega morja to je iz Črnega morja v Sredozemlje.
* *
Ruščina in francoščina uradna jezika
Sef sovjetske delegacije Višinski je predlagal, naj bosta na konferenci uradna jezika ruščina in francoščina, poleg njih pa naj bi bila kot poslov-ni jezik konference priznana še angleščina. Pod uradnim jezikom razumemo jezik, v katerega bodo prevedli vse listine konference, pod poslovnimi pa one, v katere bodo prevedli govore in razprave.
Ameriški delegat Camion je nato ponovno spregovoril in se je skliceval na mirovno konferenco leta ko so bili sprejeti kot uradni jeziki francoski, ruski in angleški jezik.
Na to je odgovoril šef jugoslovanske delegacije dr. Aleš Bebler, ki je med drugim dejal: »Kakor je znano, je bila mirovna koferenca sklicana po zmagi zaveznikov nad Nemčijo in njenimi sateliti. Torej je bilo povsem naravno, da je bil takrat sprejet tudi angleški jezik kot uradni jezik na tej koferenci. Ne smemo pa'pozabiti, da gre sedaj za Donavo odnosno za donavsko konferenco ZSSR je podonavska država, Amerika pa ne samo, da ni podonavska država,
ampak ni niti evropska država. Anglija prav tako ni podonavska država. Važno je tudi to, da je vsem podonavskim državam bližji ruski jezik. Mi vsi govorimo in znamo ruski jezik. Končno niti ni navzočnost Velike Britanije in ZDA na tej koferenci popolnoma v skladu z demokratični načeli.«
VEČINA ODLOČA
Sef francoske delegacije veleposlanik Adrien Thierry je izjavil: Francija, kakor tudi nekatere druge sile, ki niso zastopane na tej koferenci, vztrajajo na prejšnjih sklenjenih diplomatskih instrumentih; zato ne bodo priznale prav nobenih sprememb dosedanje koncepcije o Donavi, pa naj bod0 sklepi sprejeti z enostransko, kvalificirano ali kakršno koli večino glasov, razen če bodo soglasno sprejeti.«
Proti temu je odločno nastopil vodja jugoslovanske delegacije dr. Aleš Bebler, ki je dejal:
»Jugoslavija je dala podobne izjave že nekajkrat ob raznih prilikah, posebno v Parizu, ko so razpravljali o jugosloovansko-italijanski meji, ko je šlo za usodo nekaj stotisoč ljudi jugoslovanskega porekla in kulture. Tedaj je jugoslovanska delegacija zahtevala, naj ne odločajo brez njenega pristanka. Ko je Jugoslavija pred mirovno koferenco zastopala svoje pravice v zvezi s temi vprašanji, so bile tedaj Francija, Velika Britanija in ZDA ter njihova »pariška večina« na sprotnega mnenja in so glasovale proti zahtevam Jugoslavije in proti njeni volji. Takrat so glasovale proti življenjskim interesom stotisočev Jugoslovanov, ki so ostali na drugi strani meje in vsilili Jugoslaviji svojo voljo. Jugoslavija je takrat iz ljubezni do miru kljub temu podpisala pogodbo, ki ji je bila vsiljena.
Danes pričenja Francija podobno vprašanje, toda topot ne gre za usodo stotisočev Francozov. V tem primeru gre po besedah francoskega delegata za »pridobljeno pravico«. Vprašati se moramo, kakšno moralno vrednost ima ta »pridobljena pravica«? Mirovna pogodba, sklenjena v Parizu, je
„Zmeren optimizem" o gerirne
Končno je «tajna diplomacija», ki je Stopila v delo pred dobrim tednom, rodila svoje prve rezultate. Prišlo je do toliko pričakovanega sestanka veleposlanikov treh zapadnih sil v Moskvi s samim ge-neralisimom Stalinom. Ko to pišemo, še ni znano, kakšne zaključke je rodil ta sestanek, ker vsebino razgovorov držijo v največji tajnosti. Vendar je že obisk sam povzročil po tako razburljivi 45-dnev-ni živčni vojni za Berlin lahno pomiritev, ki jo označujejo mednarodni opazovalci kot «zmeren optimizem).
Zapadna propaganda je skušala dokazati, da SZ ni mogla izgnati zapadnih velesil iz Berlina in da se zato mora zadovoljiti z razpravljanjem o nemškem vprašanju.
Kako je ta trditev iz trte zvita, najbolje dokazuje pisanje vplivnega novinarja Lipnmana, ki pravi naslednje:	«V diplomaciji kot v
vojni ni imel Marshall težje nalo-
pri generalisimu Stalinu 2. t. m. celi dve uri in je to najdaljši razgovor, kap jih je imel Stalin z ino-zemci, odkar je sprejel Gottwalda 1.1947 zaradi Marshallovega načrta. To je tudi prvič po 17 mesecih, da je predsednik sovjetske vlade sprejel ameriško osebnost. Poslaniki so nemudoma poslali dolga poročila svojim vladam, ki jih poslednje skrbno in v največji tajnosti preučujejo. Poslaniki pa so ostali v Moskvi, kar pomeni, da se bo položaj naglo razvijal in da bo prišlo do novih sestankov, -.e glede na razna ugibanja, je gotovo, da pripravljajo konferenco štirih velesil in morda celo vseh štirih državnih poglavarjev. Reševali naj bi ne samo nemško vprašanje, marveč vsa ostala viseča vprašanja hkrati bot n. pr. vprašanje Trsta, Avstrije in grške državljanske vojne.
Medtem pa ni blokada Berlina popustila. Pač pa hitijo sovjetske oblasti z dovažanjem žita in živali
za vse Berlinčane vštevši zapadne sektorje, medtem ko se v Angliji že močno pritožujejo, da je ango-ameriško oskrbovanje zapadnih sektorjev z letali že neznosno draga zadeva.
Prenaglili bi se, če bi skušali predvidevati razvoj položaja, preden ne prejmemo uradnega poročila o izidu stikov med štirimi velesilami. Nekoliko jasnejša nam pa postane vsa zadeva, če upoštevamo, dq je sedaj ameriška zunanja politika pod močnim vplivom volivne strategije v ZDA. Umik zapadnih velesil iz Berlina, — do katerega bi nujno prišlo, če bi sedanje stanje še trajalo, — bi pomenil polom Trumanove doktrine in njegove volilne propagande. Zato je treba ustaviti «živčno vojno» in sprejeti pogajanja s SZ, kajti v nasprotnem primeru zgubi Truman ne samo Berlin, marveč tudi svoj stolček pri bližnih predsedniških volitvah.
ge, kot je sedanja, ko mora spremeniti lasten strateški načrt, v katerega se je nevarno pogreznil do vratu. Sedaj je očitno, da se mora vrniti k štiristranskim pogajanjem o Nemčiji, če hoče ostati v Berlinu, ne da bi izzval vojn. To pomeni, da bo moral londonske sklepe treh zapadnih velesil o Zapadni Nemčiji ponovno pretresati skupno s Sovjeti. To pomeni velik diplomatski uspeh Molotova. Ta sovjetski uspeh bo pa še večji, če bomo trdovratno omalovaževali varšavske sklepe vzhodnih držav o Nemčiji».
Tako postaja Vedno bolj verjetno, da bo ameriški general Clay plačal zunanjepolitični preokret kot daritvena ovčica.
Zapadni poslaniki so še zadržali1
ZAPADNI ŠKRATELJČKI PO ZRAČNEM MO STU V BERLIN
bila krivična, mi tu pa hočemo pripraviti pravično konvencijo. Večina v Parizu in večina na tej konferenci so v mnogočem razlikujeta. Upam, da bomo io dokazali takrat, ko bomo začeli pripravljati samo konvencije?.«
TU NI BENELUKSA
Višinski je poudaril, da predstavniki zapadnih držav postavljajo konferenco pred ultimatum: ali sprejme njihove pogoje, ali pa ne bodo podpisali nove konvencije. Nato je Višinski izjavil: To ni- jezik sodelovanja temveč jezik ukazovanja. Sovjetska delegacija odločno zavrača take izjave. Ne bomo se ozirali nanje in izjavljamo: Vrata so odprta tako za vhod, kakor tudi za izhod. Tako lahko govorimo samo na konferencah, kjer pripada večina Beneluksu. Tam je tak jezik umesten. Tu ni Beneluksa, tu so enakopravne države in jezik mora ustrezati temu položaju.
»PRIDOBLJENIH PRAVIC« NI
Zapadni zastopniki govore o »pridobljenih pravicah« in p konvenciji iz leta 1921.
Gre za to, da se obnovi konvencija iz leta 1921. Tukaj govore, da le-ta obstoja in da bo obstajala vse dotlej, dokler ne bodo vse države, ki s0 jo podpisale pred 27. leti, sklenile, da jo razveljavijo ali spremene.
V konvenciji iz leta 1921, je člert 42, ki določa da se konvencija lahko spremeni samo tedaj, ako sta za spremembo dve tretjini držav, ki so podpisale omenjeno konvencijo. Znano je, da je konvencijo iz leta 1921. porti pisalo 12 držav, da bi jo pa lahko spremenili, bi bila po'rebna privolitev vsaj E držav. Videli smo, kako je to bilo v resnici. Konvencija iz leta 1938. s sklepom treh držav (Velike Britanije, Francije in Romunijel za hrbtom 9 držav. Spremenjena je bila leta 1939. s sklepom petih držav (plus Italija in Nemčija) za hrbtom 7 držav. G. Thierry, ali ste se tako držali »pridobljenih pravic« vseh držav, ki so podpisale konvencijo iz leta 1921?
Kako naj v takih pogojih govorimo da še obstoja konvencija iz leta 1921.?! Ni je več zato, ker ste jo poteptali 1938. in 1939. leta.
KONVENCIJA IZ L. 1921	|
IZKLJUČUJE SZ
Važno je tudi vprašanje — kako Je prišlo do konvencije iz leta 1921? Ta konvencija je s svoje strani grobo prekršila tiste pravice, ki so pripadale nekaterim državam do 1921. leta
Velika Britanija in Francija, kij sta podpisali leta 1921. donavsko konvencijo brez udeležbe ZSSR, sta sprejeli določbo, s katero je bila Sovjetska Rusija izključena iz evropske po-donavske komisije, v kateri je Rusija sodelovala po konvenciji iz leta 185? in 1878. Vi ste tedaj ravnali z donavsko konvencijo tako kot ravna kuhar v kuhinji s krompirjem. Konvencija iz leta 1921., g Peake, je bila groba kršitev tistih določb mednarodnega prava, o katerih ste tukaj govorili;
Rad bi samo opozoril na to, da je vaše načelo o nedotakljivosti »pridobljenih pravic« utvara, ki so si jo izmislili vaši pravniki, da bi opravičili teptanje pravic podonavskih narodov. S tem se ne moremo strinjati. Zgodovina ni za to, da jo izkoriščamo kot star kožuh, ki ga preobrnemo na drugo stran.
NOVI CASI _ NOVE PESMI
Do pred kratkim so spremembe, ki so jih vnašali v prejšnjo konvencijo, utrjevale privilegije nedonavskih držav. Sedaj je stvar drugačna. Gre z» to, da se podonavske države rešijo nepravičnosti takšnih privilegijev. Včeraj je britanski delegat govoril, da so se časi baje spremenili. To je točno; Nastopili so novi časi. Novi časi — nove pesmi, pravi ljudski pregovor-To mora angleška delegacija upoštevati. Razumeti mora, da ni mogoče več na Donavi peti starih pesmi.
Ta koferenca se je sestala zato, da bi izdelala novo konvencijo. Brež dvoma bo to nalogo izpolnila in bo tukaj sestavljena konvencija začela veljati, čim bo dobila obvezno moC na osnovi sklepa večine. Oni, ki S-tem né bodo soglašali, se bodo morali ali priključiti večini ali pa se umakniti.
AVSTRIJA S POSVETOVALNIM GLASOM
Avstrija bi rada imela odločujočo pravico glasovanja. Podpirajo jo angleška, francoska in ameriška delegacija.
Poudarjam, da je Avstrija dobil» pravico posvetovalnega glasu na pobudo vlad ZDA, Velike Britanije W Francije in da je bilo na tej osno# tudi doseženo soglasje
Današnjo. Indijo
Ko se je Indija avgusta 1947 formalno osvobodila angleSke nadvlade, so mnogi upali, da bo nova država zavzela podobno mesto, kot ga imajo osvobojena Kitajska, indonezijska republi. ka, Vietnam in azijski narodi, ki se bore proti kolonialnemu pritisku. Toda namesto tega je indijska vlada skoraj za leto dni opustila vsa napredna načela, za katera se je indijsko ljudstvo borilo in trpelo.
Sedanja indijska vlada je postala zatočišče indijske reakcije in velekapitala. Cinično je zavrgla obljube o socializaciji, ki so se jih voditelji Indij-
sil: «Ne bomo izvedli nobene nagle spremembe v našem gospodarstvu in, če bo le mogoče, ne bomo izvajali nacionalizacije sedanje industrije».
Nehru je prelomil tudi svoje oblju^ be, da bo izvedel agrarno reformo. Grabežljivi indijski veleposestniki še nadalje brez skrbi izkoriščajo indijskega kmeta. Zato ni čudno, če si mali posestniki v raznih pokrajinah Indije na lastno pest poiščejo svoje pravice, razlaste veleposestnike in se spuščajo v partizanske boje.
Nadaljnja obljuba, ki jo je Nehru tudi snedel, je bilo uničenje srednje-
Ni dvoma, da bodo tiste sile, ki so-uveljavile protifašistično gibanje na Kitajskem, v Indoneziji, na Malajskem in v ostali Aziji, storile to tudi v Indiji.
Z LOBANJAMI IN KOSTMI ZA LAKOTO UMRLIH INDIJCEV SE NE DOLŽNO IGRAJO NJIHOVI POTOMCI. TUDI OTROKOM MORDA NE BO
PRIZANESLA...
skega kongresa posluževali, da bi si pridobili podporo ljudskih množic. Priliznjeno prosijo Američane, da bi investirali dolarje v Indiji. Vladni krogi igrajo pomembno vlogo v ameriških in britanskih načrtih proti Sovjetski zvezi. Celo podpihujejo teroristično gonjo proti naprednim indijskim silam in to v taki meri, ki docela presega teror proti demokratičnim silam v ZDA.
Proti vsem vodečim činiteljem Vse-indijske zveze je bila izdana tiralica prav tako kot proti zastopnikom Kmečke zveze (vsaka od teh zvez ima nad milijon članov). Tudi voditelje študentov so vrgli v ječo. Komunistično stranko pa so prepovedali v celi vrsti pokrajin in njene liste zatrli. Vendar pa ne samo vsi komunistični listi, temveč tudi vsi časopisi, ki se drznejo izreči najmanjšo kritiko proti Nehrujevemu režimu, so izpostavljeni pritisku in nasilju.
Uporabljajo teroristične metode, ki močno dišijo po nacističnemu režimu v Nemčiji. Poročila z Malabarov, kjer so si kmetje vzeli veleposestniško zemljo v svojo last, govore o napadih oborožene policije proti docela nedolžnim državljanom. Poročajo tudi o nezaslišanem mučenju zaprtih komunistov, katerim so lomili roke in jih nato pognali v džunglo, kjer jih čaka smrt.
Mnogo ljudi je presenetilo dejstvo, da se take stvari morejo dogajati pod vlado Pandita Nehruja, ki je sam trpel mnogo let v ječi in ki je bil simbol mučenikov v bojih za svobodo Indije.
Prva in najbolj presenetljiva sprememba pri Nehruju je ta, da je zavrgel socialistična načela. Ze po nekaj mesecih, ko je prevzel vlado, je progla-
B&WHT NEHRU
veških fevdalnih kneževin (radž). Nekaj manjših knezov, ki so izgubili svoja ozemlja in morali pobegniti, je dobilo kot odškodnino delež, enak dohodkom, ki so jih imeli v svojih prejšnjih kneževinah.
Tudi obljube, da se bo britanska vojska umaknila iz Indije, ni Nehru popolnoma izvedel. Vlada se je premislila glede imenovanja indijskega vrhovnega poveljnika oboroženih sil in je na njegovem mestu zadržala generala Butcherja, nekdanjega britanskega poveljnika.
Pritisk proti naprednemu gibanju in izdajstvo naprednih načel sta izzvala nepričakovan odmev v vsej Indiji.
Notranji položaj je zelo napet, zlasti zaradi obupnega stanja kmetov, ki so upali, da jim osvoboditev Indije izpolni njih davni sen, da stresejo s svojih ramen veleposestniški jarem in tlačanstvo.
Po vsej Indiji se širijo velike stavke in mnogo na j večjih industrijskih podjetij ne obratuje že dolge mesece. Vpliv in sila KP rasteta kljub priti sku in terorju.
Pozna ljubezen
«Vabim tisk, kino in radio na svatbo», je dejal Herbert Golle 24-letr.i mladenič iz Kiela (Nemči ja) novinarjem in njegova zaročenka Marija Hagemeister mu je veselo pritrdila. Letos 17. julija j( dopolnila 81 let in ponosno pristav Ija, da ji pripisujejo satno 6 križev. Novinarji so morali to prizna ti, ko so jo videli v njeni elegantni rr znati obleki. Toda na žalost njen krstni list izkazuje rojstno le to 1867, zaradi česar je civilna oblast odklonila to nenavadno za konsko zvezo.
Vsi soglasno zatrjujejo, da zaročencema ne narekujejo združitev kaki trgovski ali špekulantski raz-
Proti predlogu o priključitvi Trsta k Italiji
Sovjetska zveza
krepko podprla jugoslovanski prelest
Ukrajinski delegat Manuilski je pred Varnostnim svetom zagovarjal pravico jugoslovanske vlade da protestira pred Varnostnim svetom zaradi postopanja ZDA in Velike Britanije glede Trsta. Pridržal si je pravico, da dodatno poda odločen protest, in je obtožil ZDA, Francijo in Veliko Britanijo, da zavlačujejo s postopkom, z namenom, da se izognejo razpravi.
Tudi sovjetski delegat Malik je poudaril, da ima Jugoslavija vso pravico predložiti to zadevo Var-
logi, kajti oba sta enako uboga. Čeprav jima županstvo ni dovolilo poroke, vztrajata zaročenca pri svojem načrtu in sta vložila priziv na višjo oblast.
nostnemu svetu. Oba sta izjavila, da Varnostni svet ni pristojen, da bi raztegnil razpravo na vse Tržaško ozemlje, ki vsebuje jugoslo-slovansko in angloameriško cono.
Odgovarjajoč na jugoslovanske izjave, ki obtožujejo ZDA in Veliko Britanijo, da kršijo mirovno pogodbo, ko si prizadevajo, da bi priključile Svobodno tržaško ozemlje Italiji, je ameriški delegat Phillip Jessup izjavil: «Čeprav je ameriška vlada kakor tudi vladi Velike Britanije in Francije prepričana, da se mirovna pogodba z Italijo glede Trsta ne more izvesti, vendar zavezniška vojaška uprava v Trstu upravlja področje držeč se točno pogodbe».
Našel se je kandidat za guvernerja?
Bowman napoveduj
e...
Polkovnik Alfred C. Bov/man je imel pred tremi meseci v nekem vojaškem krožku v Washingtonu predavanje o svojih dveletnih izkušnjah v Trstu, ko je vodil vojaško upravo v letih 1945-47. Predavanje je objavila strokovna vojaška revija eMilitary Government Journal» v svoji junijski številki.
Bowman sicer pristransko in s predsodki opisuje dogodke v Trstu in pogreva znana načela ZVU, ki smo jih sami izkusili na lastni koži, pristaviti pa, moramo, da so tu pa tam tudi odstavki, ki bodejo rahločutnost italijanskih šovinistov in jih je eden od njihovih večernih listov «sramežljivo» izpustil.
Nas zanimajo predvsem zaključne misli tega predavanja, v katerem ta ameriški vojak izraža svoje mnenje o bodočnosti Trsta, ki ni ravno skladno s sedanjo uradno politiko o priključitvi Trsta k Italiji.
To je že drugi ameriški vojaški upravnik Trsta v «penziji», ki predava v Ameriki o Trstu. Pred njim se je namreč Bowmanov naslednik general Gaither tudi kot «pen-zionist» zavzemal za STO ravno v času, ko je sedanji vojaški poveljnik general Airey (ki je Anglež) predlagaj Varnostnemu svetu, naj priključijo Trst k Italiji. In ravno
prejšnji teden je zastopnik angleškega zunanjega ministrstva ponovno potrdil, da «vlada Njegovega Veličanstva še vedno vztraja pri tristranskem predlogu o priključitvi Trsta k Italiji».
Ali ta predavanja po Ameriki pomenijo, da se raznim Bowmanom toži po Trstu in da ponujajo svoje sposobnosti za službo toliko pričakovanega tržaškega guvernerja? Ali je pa to samo izraz dvolične politike zapadnih imperialistov, ki iz propagandnih, razlogov obljubljajo Trst Italiji s skrito mislijo, da bo formalno STO še nadalje ostal in da bodo njihove vojske tako v nedogled tu taborile?
To velja predvsem za Američane, ki imajo poleg Berlina tudi Trst za skrajno «vojno krajino» zapadne poloble pod njihovim vodstvom. Nasprotno pa Anglija kot drugorazredna sila, ki se umika iz najoddaljenejših svojih postojank ni toliko zainteresirana nad tržaškim oporiščem. Zato je tudi nič ne stane, če tako glasno obljublja, kar ni njeno in od koder jo tudi Amerika izpodriva. Anglija s tem samo upa, da si bo pridobila naklonjenost pri Italijanih in jim s tem izmaknila del njihovih kolonij.
Boiomanove zaključne misli so tudi značilne zaradi tega, ker do-
ANGLEŠKA INDUSTRIJA
POD NADZORSTVOM ZDA
Nobena določba Marshallovega načrta ni naletela v Angliji na tako ostro kritiko kot nedavni predlog «kanclerja šahovnice» (to je angleška finančnega . ministra) Stafforda Crippsa. Le-ta se je namreč na konferenci v Parizu zavzel za ustanovitev posebnega an-glo-ameriškega odbora, ki naj bi nadzoroval «produktivnost» britanske industrije.
Ameriški poslovni krogi so zahtevali nujne ukrepe za pogon gospodarskega mehanizma, na katerem sloni ves Marshallov načrt. Tako je prišel v Pariz Paul Hoffman, glavni upravnik ERP-eja («Marshallova pomoč») z nalogo, da «prebudi» zastopnike 16 mar-shalliziranih držav. Čeprav so delegati razpravljali za zaprtimi tarati, vendar je znano, da je Hoffman obdolžil zapadnoevropske države, češ da jemljejo vso zadevo premalo resno in da njihova, obnova ne napreduje. «Zato, je pristavil Hoffman, — vam bo Amerika odslej pošiljala poleg gospodarske pomoči tudi svoje ljudi, ki bodo pripomogli, da se bo ta pomoč tudi pravilno izkoriščala v interesu tistih, ki so vložili svoje kapitale l-v to veliko podjetje».
Hoffmanova izjava pomeni, da zahtevajo ZDA neposredno nadzorstvo nad delovanjem industriji in trgovine vseh tistih držav, ki prejemajo ameriško pomoč. Ta zahteva je spravila vse delegate v veliko nejevoljo in posebno močne pomisleke so izrekli Francozi.
Nasprotno pa je britanski «kancler šahovnice» Cripps sprejel ponudbo in prosil Hoffmana, da nemudoma ustanovijo nadzorstvene anglo-ameriške odbore, v katerih bodo zastopani ameriški monopolisti na eni strani, na drugi strani pa predstavniki britanske industrije in britanski sindikati.
Lahko si mislimo, v kakšnem položaju bodo zastopniki angleškega delavstva, ki ga bodo stiskali an-glo-ameriški industrijci, in nobenega dvoma ni, kakšni bodo sklepi omenjenih odborov. Po Crippsovem predlogu bo angleška industrija samo «podružnica ameriške», kakor piše Daily Express, in visoki angleški poslovni krogi se bodo končno oddahnili, ker bo nevarnost socializacije odstranjena. Saj si ne moremo zamisliti socializacije odnosno nacionalizacije britanskih industrij, ki bi jih nadzirale ame-
riške. Ameriški industrijci doma namreč niti ne priznajo mešanih proizvodniških odborov, ki jih sestavljajo delavci in delodajalci.
Cripps je storil ta korak na lastno pobudo, ne da bi o tem predhodno obvestil svojo vlado niti parlament. To je tem težje dejanje, ker je Anglija edina od šestnajstih članic, ki je sprejela predlog o ustanovitvi anglo-ameriških odborov.
Zato ni čudno, če so Crippsa po povratku iz Pariza sprejeli s silnim ogorčenjem. Dva dni je moral poslušati v spodnji zbornici težke ob*"~’" 7-:	mu jih izrekala
desnica in levicai
Daily Es^.ess pravi, da si Anglija poleg denarja izposoja od A-merike tudi ideje. Večina listov ima te prredloge za nesprejemljive.
Namen te ameriške spletke je vsakomur jasen: Američani hočejo zrahljati in, če je mogoče, popolnoma potrgati še zadnje vezi, s katerimi je Velika Britanija povezana gospodarsko in trgovsko s svojim kolonialnim imperijem. Le-ta namreč predstavlja največjo oviro in tekmeca pri trgovski ekspanziji ZDA.
kazujejo, kako globoko je — kljub vojnohujskaški propagandi — zakoreninjena v ameriškem mnenju vera v OZN in v možnost sporazumne rešitve vseh svetovnih vprašanj..
Bowman sicer trdi, kakor smo tega že vajeni iz ust njegovih sorojakov, da «Trst nedvomno pripada kulturno in narodnostno Italiji». Vendar mora priznati, da je Trst gospodarsko usodno povezan s svojim zaledjem. Samo da to zaledje išče Bowman tam daleč v «Avstriji, ki ji je bil(Trst) odvzet». Najbližjega tržaškega zaledja — Jugoslavije pa seveda Bowman ne vidi in to sosedno državo, ki je najbolj zainteresirana pri pravilni rešitvi tržaškega problema, predavatelj enostavno ignorira.
V primeru, da se vse štiri velesile ne sporazumejo glede nedavnega predloga o priključitvi Trsta k Italiji, meni Bowman, da «utegne priti do enostranskega dejanja, katerega obliko in značaj pa ne more napovedati».
Nato nadaljuje Bowman dobesedno takole «Medtem ne smemo pozabiti, da je pravno Svobodno tržaško ozemlje nova in samostojna država in da obstaja vedno možnost, da bodo mirovno pogodbo izvajali v njeni sedanji obliki.
Ce se bo to zgodilo, bo puščala pogodba in njena priloga, ki govori o, Svobodnem ozemlju, usodo Trsta na široko v rokah tega izmikajočega se guvernerja, ki bo moral delovati v mejah pravic, ki mu jih daje pogodba in Varnostni svet, kakor tudi s sredstvi, s katerimi bo razpolagal za izvajanje zaupane mu naloge.
Ce bo le-ta res velik in spreten in če bodo svet ter v prvi vrsti «sosedje» v to privolili (če ne drugače, vsaj v mejah in po vodilu zgolj gospodarskih koristi brez političnega vpliva), potem lahko postane Svobodno ozemlje eno na j več j ih zgodovinskih dejstev naše dobe, prva trdna stvarna odgovornost narodov v sodelovanju z organizacijo Združenih narodov, ki — poudarjam — se lahko obdrži končno pri življenju, kakor upa večina Američanov.
Ce se bo to zgodilo, ne bo tržaški primer ostal vprašanje samo krajevnega pomena, marveč bo s časom postal proizvod tistih višjih činitcljev, ki bodo od dolgi črti od Sčečina do juga odločili, ali se Vzhod in Zapad lahko srečata in na nek način sodelujeta za zgraditev boljšega sveta. Ce bodo v tem uspeli, utegne STO postati prvi sad združitve in krasen simbol nove dobe sveta. Ce pa tega ne morejo storiti, potem se bo treba sporazumeti za nemudno operacijo.
Prvi novorojenec OZN, tako smo krstili Svobodno ozemlje lansko leto... Priznam, da je to bitlje rahitično, toda menim, da utegne zrasti v lepo ženo, če mu damo zaščito, dobro hrano in vso nego. Mi (namreč Bowman), ki smo ga tudi pomagali negovati med najhujšo otroško boleznijo, upamo, da bo živel, dokler bo v oskrbi adoptiv-nih staršev. In to upanje imamo ne samo zaradi ljubezni do njega... So namreč še važnejši činitelji v širokem svetu dogajanja».
Brez komentarja!!
Po tržaškem ozemtju
KRONIKA
One IH. t. m, vsi tržaški planinci n» Trielav. ca najvišji vri» Jntij-skifi A!p i» k otvoritvi Tržaške kože na sedlu Dolič! — Odhod v soboto 14. avg. od 14. uri ir ul F. Severo. Vpisovanje v at. F, FiUf to l pri Stoveaskei» gospotfarskera ždružeaju vsak daa od 17 do 20. ure do četrtka 5. avg. t. 1.
« 789 OTROK se Je vrnilo i? poćiToiškiti koicnij v Jegostaviji, kr •lis Je orgaBižiral RK za Trst in ozemlje.
» PO ENOMESEČNI STAVKI so zopet začeli o’elati petrolejski delavci. Stavka se je končala, ker so deloda laici v glavnem ugodili de laveein. S sporazumom pa niso zadovoljni delavci in nameščenci nižjih kategorij, ki so dobili le majhne poviške piač.
«POLICIJA JE ZAPRLA 2» let-nega Calista Marija iz Rima, ki je za denar posredoval med mornarji in lahkimi ženskaiai. Policija je ceto ugotovila, da je pošiljat na lov za mornarji tudi svojo ženo, na katere račun se je preživljal.
« PET POLICIJSKIH INSPEK-TOHJEV so pred kratkim povišali v višje inšpektorje. Med njimi je tudi policijski inšpektor Inculano Salva, tore, Iti je besnel 5 svolimi policaji proti sttìvensk-T. materam in ženam na Proseku, t > sn hotele n»»tl ven ce na grob padlih talcev
*	NOVO LADJO «STAR OF Stjvz» so v nedeljo splovili v ladjedelnici Sv. Marka. Pri splovitvi te 64#n tonske ladie je bito oavzcč'1? okoli Jed« delavcev in njihovih svojcev. La-M», ki ima hitrost it ? mirj na uro, je skupno z dve!»? dragima motornima ladiama naročila neka poroorska družba iz Aleksandrije. Pri tem je zanimivo, da ni ravnateljstvo lad tertetniee povabilo k splovitvi ladje nobenega predstavnika oblasti niti novinarja kakor da bi hotelo skriti ta velik' uspeh tržaške industrije.
*	TATOVE-KRTE, ki so vdirair v trgovine iz podzemlja, s« končne odkriti. T? tatovi so v zadnjih treh letih izvršili vež drznih tatvin, saj so iz raznih trgovta odnesli za vež mili ionov lir vrednosti blaga. Zxt njo tako več io tatvino ie napravila tolpa 23. lolita, ko je vdrla v trro vino Ettoreja Stecchinila v *1. Gin-lia 4». Policija j« nato preiskala okoli i«* metrov podzemeljskega kanala In našla v nekem stranskem kanalu 7 zavojev sekna, ki je hite ukradeno iz omenjene trgovine. Policija je aretirala devet tatov, k* so vsi že n leni stari znanci.
*	USLUŽBENCI BOLNISKP BLAGAJNE so v torek stavkali v znak solidarnosti z italijanskimi uslužbenci Zavoda za socialno zavarovani«.
» O APOLITIČNOSTI SOLE SO je vedno čulo »nog» besedi, tod? Ie tedaj, ko je Sto za slovenske šole V «talijanskih šotah pa nčHeHl Vzgajajo mladino v sovinisUčnem d» hu. Toda šola Jim Se ni dovolj V počitniških kolonijah «Postbeltiee» nadaljujejo razni nčrtel.lt svoje delo in vzgajajo otroke v mržnji de vsega, kar je slovensko. Tako jih tam užijn tudi znano pesmico: «Ce hočejo «ščavi» šole...*. To pesmico so pred dnevi peli po Trsta, ko so se vračali iz kcdoaiie.
*	SKUPINA TRAACANOV, ki je bila na letovišču v Bovcu, je poslala «Primorskemu dnevnika» v Ita. lijaaščini pismo, v katerem se toplo izraža o gostot inbiu, d «a j« uživata za časa svojega letovanja. V pismu tudi pravilo, da so se »? lastne oči prepričali, kako se izvajajo v Jugoslaviji načela bratstva in enakosti.
NOVO LETALSKO PROGO bo uvedla SISA iz Milana v Bari. T? proga bo imela redno zvezo s Trstom. Letala bodo vozila trikrat n? teden in vožnia bo trajala tri ure
» VELIKO NEZADOVOLJSTVO je nastalo med državnimi uradniki v Trstu, ker je vojaška uprava odvzela uradnikom razne izredne dodatke, ki so jih d osle t prejemali. Vojaška uprava je to storila, da bi malce razbremenila Svoje finance. Ta ukrep bo državne uradnike, ki imajo že itak nizke plače, zelo prizadel.
Razbijači sindikalne enotnosti
Vidalijeva fraketonaška stopina je vnesla spor, ki je nastal med IrTiormbtrojem in CK KPJ, tudi v Enotne sindikate- Že prve dni po objavi resolucije In farm biroja je sklical predsednik Enotnih sindika--stradi sestanek sindikalnih voditeljev in aktivistov. Na tem sestanku so v največji naglici sprejeli resolocijoy v kateri so obsodili CK KPJ in pozvali jugoslovansko ljudstvo, naj se upre svojemu vodstvu' ter ga odstavi. Značilno jo bilo pri tem, da je bil na tem sestanku navzoč frakcio-naš Vidah, ki se je malo prej vrnil iz Rima. čeprav on ni sindikalist.
Po zavzetju stališča do resolucije Informbiroja so frakcionaški voditelji sindikatov takoj prešli na razbijanje sindikalne enotnosti ter z vso močjo delali na tem. da odstranijo iz izvršilnega in centralnega odbora vse one. ki niso trobili v njih rog. V ta namen so sklicati sestanek c.ntratnega odbora in prisilili tov. Vojmira, tajnika ES, da je podal -ostavko na svoje tajniški.) mesto.
Posledice tega razbijanja sindikalne enotnosti so se kmalu pokazale.. Tržaški industrijci . so skupno » svojimi gospodarji z onstran oceana začeli izvajati na delavstvo- vedno večji pritisk ter pričeli hkrati pravo ofenzivo- proti tovarniškim odborom, ki so jla» bili že dolgo časa trn v peti. Sledila je obsodba članov tovarniških odborov tovarne strojev in ladjedelnic Sv. Marka in • Sv. Roka. končno pa še njih odpust z dela.
Ob tej priliki pa se je fuefr. pokazalo, da so Enotni sindikati zaradi razkola, ki je V njih nastal spričo delovanja frakcionašev. mnogo izgubili na svoji txirfocno-sti. Na obsodbo in odpust delavcev ni bilo dejansko s strani Enotnih sindikatov nobenega odgovora. Ta pasivno stališče nam najbolje potrjuje, kako kvarno je bilo vnašanje diskusije o resoluciji Inform-biroja v sindikate, in nam jasno kaže, da so zašli Enotni sindikati 3 svoje dosedanje razredno-revolo-cierrarne poti Vsi izgovori vlda-lijevcev, da bi. bil odFočtiejai protest proti obsodbj in odpustu delavcev le v korist delodajalcev, vse reakcije in okupacijskih oblasti, so tako jalovi Jr» smešni, da Hm nihče ne verjame.
Predsednik Destradi pa še m bil zadovoljen. Sklical je pretekli petek sejo centralnega odbora ES. Na tej seji so nekateri člani odbora predlagali, da se izključijo iz centralnega odbora tov. Vojmir. fcr je že bfl prisiljen dati ostavko
na svoje tajniško mesto, tov. Perič Guerrino, član centralnega odbora in predsednik okrajnega odbora za bujski okraj, Sergej Franov ič, član izvršilnega odbora ES- ter Gvidon Lakša, član izvršilnega odbora ES ir» tajnik tovarniškega' odbora tovarne strojev. Za izključitev vseh teh članov centralnega odbora so- našli zelo ne-tehtne in naravnost smešne izgovore, kajti bila je jasno, da hoče Destradi in njegova skupina vreči iz vodstva vse one, f« se z njim ne strinjajo:
To ■samovoljno ravnanje ljudi, ki tako lahkomiselno razbijajo sindikalno enotnost, ki je bila skovana v težkih in krvavih borbah vsega slovenskega ji» italijanskega, delovnega ljudstva, a je kmalu naletelo na odpor vseh onih, ki jim je resnična sindikalna enotnost ves pri srcu. Mnogi delavci so sprevideli, da vodi tako razbijanje enotnosti đo propada vsega tega, kar je bilo v teh letih zgrajenega s . tolikšnimi napori in mukami. Spoznali so, da vodi taka politika : v likvidatorstvo Enotnih sindikatov, v oportunizem; da taka politika pomeni odvzemanje ostrine razredni in revolucionarni borbi vsega tržaškega proletariata, kar je le v interesu iadvstrijcev in okupacijskih oblasti, rte pa- svetovnega demokratičnega gibanja, o katerega enotnosti ravno Vidalije-
vr in Destradij<-vi pristaši toliko klepečejo-.
Tudi člani Eeotorb sindikatov v istrskem okrožju so zavzeli proti razbijaškemtt delovanju izvršnega odbora ES v Trstu odtočno stališče-2. t. m. je bila v Kopru izredna okrožna skupščina Zveze Enotnih sindikatov za Istrsko okrožje. Na skupščini je podal poročilo tovariš Turkovič, član centralnega odbora ES», in povedal, da je bila skupščina sklicana zaradi frakcionaških manevrov v Ehofeih sindikatih. Tov. Turkovič je poudaril, da je treba napeti vse site, da se o-hranj enotnost delavstva obeh področij Tržaškega ozemlja. Vsi govorniki so nato v diskusiji odločno obsodili vnaSanie razdora v Enotne sindikate In zahtevali, da se obrani v sindikatih enotnost. Končno je skupščina 35f> delegatov soglasno sprejela resolactjo» ki jo na kratko povzemamo.
Ohranitev sindikalne enotnosti je temeljni pogoj borbe za demokratične- praiviee in za dosego bistvenih teženj prebivalstva. Sklepi enega dela centralnega odbora Enotnih sindikatov na zasedanja 30: julija 19*48 so posledica spletk .skupine, ki ji načeluje predsednik zveze De stradi Aleksander. Ta skupina se je polastila sindikata | ter vnesla vanj razdor, kot se je ; zgodila v KP STO-J3. Skupščine I obsoja dela omenjene skupine, ki
hoče na brezvesten način razbiti naše sindikalno gibanje, ne glede na politična — sindikalni položaji obeh con STO-ja, in ki ravna na pobudo osebnih interesov in določenih stališč, ki so jih zavzeli « KP STO-ja.
Skupščina je sklenila, da bodi» v interesu enotnosti delavcev obeh področij STO-ja, imeli sklepe, ki jih je sprejel tisti del centralnega odbora Enotnih sindikatov STO-ja, za ilegalne,, razdiralne in naperje-|i ne prati statata. Sklenili 30 tudi, j da ne bodo priznait sedanjega iz-I vršiinega odbora Enotnih sindika-; tov kot predstavniški in vodilni organ za Istrsko okrožje, ker njegovo delovan je povzroča razkol na sindikafeejn področja in vodi sindikate v kapitulantsko in oportunistično politika nasproti imperia-lizmn, kar vse n€izog:zno j eroi je razredno in revolucionarno vsebino sindikalnemu gibanju. Zato smatra «fe> nadaljnega okrožni odbor za Istro kot edini vodilni in izvršilni organ Enotnih sindikatov tistega področja STO-ja, ki ga upravlja jugoslovanska vojska..
Končno paziva skupščina tržaški delavski razred, da obrani sindikalna enotnost z delavci istrskega okrožja, tisto enotnost, ki je nad vsak organ in vodilno skupino» ki spletkari in špekulira s ta enotnostjo; da vztrajno nadaljuje težka barbo proti imperializma ia j da ohrani nezlomljiv revot; ic cona-j1 rer» dah, ki je dal tržaškemu de-|' lavskemu gibanju častno mesto v : borbi svetovne protiimperialrstične 1 demokratske fronte
PROGLAS PARIIZANSKEGA GLAVNEGA SVETA
Tržaškega ozemfja, sprejet na zasedanju v nedeljo h avgusta
V tem važnem trenutku, v ka-tererra poskušajo- pod geslom internacionalizma vtihotapljati v naše vrste uničevalna politiko: smatra Vrhovni svet partizanov Tržaškega ozemlja za svojo- dolžnost, da odkrije podlo mahinacijo', pri-kličujoč v sporah» ostro- in. krvavo borba, ki jo je morala vzdržat» naše ljudstvo » svojin»« najboljšimi sinovi na čelu, s partizani,, najprej proti nacifašizmu in potem proti anglo-ameriškemu imperializmu.
Tovariši!
Zgrabili smo za orožje proti tistim, ki so nam odrekali človeške pravice, da b« sl, priborili konec težkemu izkoriščanju, ki smo mu bili podvrženi, da bt presekali vsaka vez s suženjsko preteklostjo z» delavski razred-Borili smo se z vsemi našimi silami, sledeč porivu, ki je prihajal
: iz Moskve. Pridružili simo se slavnim in legendarnim Titovim partizanom, ki so prvi dali vzgled in I pokazal» z dejanji, kaj vse se lahko ! doseže» kadar se dvigne ves narod k odporu. Slovenci, Italijani ira Hrvatje Julijske kraji: e, skupaj z j jugoslovansko armado, smo očistili našo dežrio tujih zavojevalcev, izdajalcev irt fašistov- Pozneje, pod drugačnimi pogoji, toda v istem duhu, smo krepko vzdržali napad a:i g!f-ameriškega imperializma, ki je imel namen imičiti naše prido-: bitve, sad; ogromnih žrtev.
Ta nasprotnik ni nikoli uspet I razbiti našo enotnost in našo največjo pridobitev:	siovensko-itali-
jansito bratstva, ki ga danes predstavlja SDMX
Nekateri frakeiouaii. kt m se jim pridružili tisti, ki so vedno živeli ob strani borbe, ii» tisti, ki so neradi prenašali njeno ostrino in
'disciplina, ki je bila nujno potrei*-' na, ter se skrivajo za besedam^ ki so drage vsakemu delavcu, bi radi speljali poštene demokrate na pot revizije, da bi prišli tja» kamor je ie poskušal priti imperializem.	—
Tovariši!
Hote ali nehote ser ii ljudje sovražnikovi pomagači, ki hočejo uničiti naše junaške tradicije ut presekati naravne vezi Tržaškeg* ozemlja z njegovim zaledjem; ho» i čejo ga izolirati, da bj ga ošihtE in pozneje z manjšim trudom lahko vrgli De Gssperijevi Italiji v naročje.
Naši padli se niso žrtvovali za tak cilj; kri neštetih delavcev ni za ta cilj tekla po tržaških ulicah,
RevoTuctortsmo slogo» ki smo jo ustvarili in utrdili v borbi, *e mara zdaj pokazati z vso svojo močjo» da uniči ta kriminalen poizkus»
Odkod Vidalijevi uspehi
«Mi smo za ViclaHja», slišiš često na terenu, «ker je on za Kominform». Ce pa Izprašuješ nadalje, kaj je Kominform, ae jim odgovor zatakne hi: ne vedo kaj povedati. Njihova zadrega jasno priča, da stvari ne razumejo in da so se odločili ter dali celo svoj podpis na nekaj, kar sami dobro n« poznajo.
Nehote nastane vprašanje, kako je mogio naše ljudstvo kar zdrveti v Vt-dalijevo past, ne da bi stvar v sebi poprej premozgalo. Odgovor je zelo enostaven. Viđali je izigral naše ljudi s tem, da se je oslonil nasveta čustva, ki jih goje do Sovjetske zveze in do tovariša Stalina. Podredit jih je tako svojemu skrivnemu namenu, v katerega oni v svoji preprostosti in poštenosti ne morejo verjeti. Od ljudi, ki mu danes sledijo, pa naj bodo to Slovenci ali Italijani, slišiš tale odgovor; «Ce bi vedeli, da je Viđali z.a to, da pridemo pod Italijo, bi se takoj odvrnili od njega. Enkrat smo bili pod Italijo, drugič ne maramo več biti. Tam za Trst. ni bodočnosti».
Da si demokratični Tržačani rte želijo priti pod Italijo, tega se tuđi Viđali dobro zaveda. Ce bi tako ne bilo, bi si upal priti pred množice s stvarno. odkrito besedo. Tako pa govori nekaj povsem drugega kakor to kar v resnici misli in kar hoče izvesti za vsako ceno. Njegove besede pa ne
razodevajo, a razodevajo ga dejanja.
To moramo proučiti, če hočemo, da vstane pred nami tak, kakršen v resni-čt je in kakršni so njegovi najbliži« sodelavci
Prišla je resolucija Informacijskega urada, ki je prinesla kri Liko Kousa-nistične partije Jugoslavije, že sama njena vsebina je težka in dotika se vprašanj, katerih rol, ki živimo sicer v njeni bližini, a vendarle izven nienti» meja, ne poznamo. Poznajo jih pa jugoslovanski narodi, živeči skupno- v domači hiši. Vsi, od generala ckt zadnjega vojaka v vojski, od ministra do : čisto navadnega terenskega delavca, so se nad to resolucijo zamislili ia jo začeli proučevati. Ko pa so jo proučili, je bil odgovor ta, kakor bi govoril en sam. Partijci in nepartijci, vsi so se povezali čvrsto med seboj in vs« so sklenili, da bodo delali s podvojeno silo za izgradnjo socializma, da dokažejo tovarišu Stalinu, drugim državam nove demokracije in demokratičnemu ljudstvu vsega sveta, da ne odstopajo niti za korak od skupne demokratične fronte proti imperializmu. V tovarnah so rustie norme, državno posojilo je daleč prekoračilo predpisano vsoto. Takšen j« bil odgovor jugoslovanskega ljudstva na resolucijo Informacijskega urada. Predsednik Vseslovanske» ga odbora Božidar Maslarlč je pozneje na V, kongresa Komunistične partije
Jugoslavije izrekel pomembne besede, :da mimo volje: šestnajst milijonov ju~ [ gosiovansfceg» ljudstva nc bo mogel nihče.
Pri «ras rta Tržaškem ozemlja in; to zlasti v con« A je ta resolucija našla drugačen odmev. Viđati se je izognil vprašanjem» ki jih vsebuje, ni mu bilo do tega, da bi se ljudstvo vanje poglobilo, zato ker je vedri, da bi to silno okrnilo njegov uspeh. Vse skupaj je poenostavil tako močno, da je od vsega ostalo le vprašanje: Ali za Moskvo ali za Beograd, ati za Informbiro ali za Jugoslavijo? Zahteval je odločitev v nekaj urah in, kdor ni dal svojega podpisa za Informbiro, je bil trockist, šovinist, nacionalist, skratka izdajalec delavskegn razreda In svojega naroda. Nekateri ljudje so se podpisali za In» formbiro, ko še niti vedeli niso, kaj je to, in so tako storili v dobri veri, da je to neka ose ".a, ki predstavl ja morda tovariša Stalina. Kaj je in kakšna je vioga Infonnbiroja, so zvedeli šele mnogo pozneje. Primeri, ko ljudje pri. klicujejo to, kar so tedaj po enem samem sestanku morali podpisati, niso osamljeni»
V nasprotju z Vidaiijevim postopkom je tov. Babič kote < zaradi našega posebnega položaja in zaradi naše borbe proti angloameričkim imperialistom, da bi se ne dotikali vprašanj, (Nadaljevanje n» 5, strani) ~
Bolj kot kdaj kol» mora poka» zati svojo življenjsko moć, da prepreči revizionistom doseči to, če* sar se ni posrečila doseči imperisas li zrnu.
Naša naloga seda» je, da zadenemo sovražnika v živo in sn razkrinkamo do njegove popolne izolacije.
Naša «istoga -je, da dosledno uresničim Svobodno ozemlje:	v
imena 400*tavanja mirovne pogodbe zahtevamo, da se odpravijo krivične pregraje «ned conama A in B Tržaškega ozerolia in da se ojačajo povezave z zaledjem. Zato je danes potrebno ge močnejše slo-vemkoitali lansko bratstvo, ie trdnejša enotnost vseh demokratov proti imperializmu in njegovim agente®.
Da bi dosegel te cilje, poziva Vrhovni partizanski svet Tržaškega ozemlja vse poštene, ki so se pustili zapeljati, da naj se vrnejo na svoje borbeno mesto, in vabi vse demokratično prebivalstvo, da se zgrne okrog svojih najbolj doslednih sinov z istim navdušenjem, kot ga je pokazalo v narodno osvo* ditni borbi.
Naj žive junaški sinovi ljudstva, partizani Tržaškega ozemlju!
Naj živi slovemko-italijanskci bratstvo, največja pridobitev naše borbe!
Jfaj žriri revolucionarna enotnost v borbi proti- imnerhlrimu, proti frakeiorsašem in nroti uniče* valcem naših pridobitev!
J
»E SMICA O ISTRI
Koprske ulice so se oddahnile od popoldanske vročine. Zrak je še vedno gost in težak, toda tista Strašna soparica mineva. Sem od zaliva je zavel rahel veter in prinesel vonj po morju in ribah, ki Je tako svojstven vsakemu obmorskemu mestu.
Bili smo v Istri in zdaj se hladimo na verandi starinske Log g ve. Beseda se nikakor ne more raz-vazljaii in duša nam je še vedno polna tisočerih vtisov, ki jih je Vsrkavala vase in ki bodo živeli v njej še dolgo potem, ko bo že Vse drugo izginila. «Istra je čudovita zemlja», me je znanec predratnu iz zamišljenosti, «kadar koli grem. da jo obiščem, se mi zdi, da bi moral trajati ta obisk vsaj leden dni, če bi jo hotel le nekoliko dojeti. Tako pa jo nosim s seboj samo po koščih. Podobni so nedodelani sliki, ki kliče umetnika, da napravi že zadnje odtenke na platnu».
«Prav imaš», sem mu odvrnila, «tudi sama sem često razmišljala o tem in vselej, ko jo znova zagledam. se mi povrnejo iste misli. V enem dnevu se Se človek dobro razgledati ne more, kaj šele, da hi se poglobil v lepoto pokrajine hi v le preproste, kar nekam preveč dobre in vdane ljudi. Ko smo bili v Izoli, sem se že videla, kako bi živela kot učiteljica na tisti tepi, moderni šoli. In žal mi je bilo le. da nimam vež 20 let in da bi na takile Soli, kot feo izolska, pričela svoje delo. Mnogo bridkega bi mj življenje prihranilo».
Moj znanec se je dobrohotno nasmehnil «Opazil sem, kako te je prevzelo. Moram ti povedati, da je tudi mene, ki sem vsega le nekaj mesecev poučeval. Zdi se mi. da bi tista zgradba prevzela vsakogar, tudi onega, lei ni imel z mladino nikoli nič opravka. Ce nanjo pogledaš, živo začutiš vse, kar se danes dogaja v Istri in mahoma spoznaš, da nima besedičenje Vače libere in Lavoratore ricesar skupnega s to stvarnostjo».
Obmolknil je in tudi sama sem nekaj hipov molčala. Nisva si imela kaj povedati, zakaj vse, kar sva čutila v sebi. sva si povedala v tistem kratkem razgovoru. Pred najinimi očmi se je zopet zableščala slika nove. moderne išolanske Šole. «Mnogo šolskih poslopij sem Že videla, a tako lenega, kot ga bodo imeli v Izoli, «a najbrže nimajo nikjer», sem premezgavala v sebi. Dolga pritlična stavba s širokim hodnikom in -okni na morje. Ob nievovi levi strani so zapovrstjo vrata v .štiri prostrane, parke-tiran«1 učilnice. Toliko svetlobe bo v njih. da tj kar vid jemlje. Od stene do stene in malodane od strona do tel eno s^mo velikansko okno. Mladina, ki obiskuje šolo v takih razredih, mora bi+i zdrava in učitelju se ni treba. beti. da stakne jetiko. Poleg šole stanovanjsko poslopje za štiri učne moči. Delavci so postavljali v kopalnici Umivaloe kadi. Skozi okna sobe se vidi daleč, daleč na morje. Zazrla Sem se preko njega v obronke gričev na nasprotni strani. Za menoj se je nagnil človek, ki je pravkar prinesel okenski okvir. «Zvečer se lepo vidi, kako se prižiga ju ugaša lučka na svetilniku v Trstu.», je rekel v slovenščini s tistim posebnim istrskim prizvokom. Po njem spoznaš, da so živeli vedno pomešani z Italijani. Vprašala sem ga, če ie Slovenec in Irai misli on, o resoluciji Informaci iškega urada, ki je napravila v Trstu takšen razdor. «Kaj bi tisto», je odvrnil. to se bo poravnalo. Mi imamo svoje .delo in ga bomo dobro «pravili. Tako bomo Storili največ».
Zdaj sem tu v Loegi mislila na tistega delavca in na njegov odgovor. ki bi ga morali slišati vsi tržaški kričači, ker bi se potem morda malo manj lagali. In še sem mislila na težko natovorjene osličke po beli puljski cesti, kj so «osili poleg vsega še gospodarja domov na zelene oljčne gaje in 'bogate vinograde.
«Istra ni bila že 70 let tako selena», nam je rekel neki kmečki Wak. «Letos pa je pridelka, letos». 3e momljal in odložil pipo iz ust. ^fako na blago, ali gre kaj v denar?’ *•* le vprašal maj znanec. «Zakaj
bi ne šlo? Lepe denarce smo že skupili in zadruge so letos polne robe. Nič več ne rabimo dragih tržaških trgovin».
Na zemljo je počasi legal mrak. Skupina delavcev je prečkala trg. «Kje pa delajo tile?» Se je zdajci obrnil moj znanec do človeka pri sosednji mizi. «Pri podiranju kaznilnice so zaposleni. Kaj niste videli, da je na eni strani podrta skoraj do tal? Tri šole bodo stale na tistem mestu», je hitel pripovedovati- «Osnovna, gimnazija, učiteljišče, vse tri slovenske in italijanske, pa tudi dijaški dom po vrhu. Kar- je celega kamenja bodo porabili, ostalo pa vozijo na novo športno igrišče». Govoril je to s takim zanosom, kot bi hotel reči: «Vidite, tako je pri nas v Kopru in v Istri, tam v Trstu pa so se tako grdo razpisali o nas». -((Ogledala vsa si novo kolo v Izoli», je spregovoril moj znanec». Da, taka, kakor bo v Izoli, taka je v Šmarju
i.r še S takih borno pri nas v tem letu spravili pod streho. Ali kaj to še ni nič. Morali bi videti novi zadružni dom v Bujah, novi operacijski oddelek piranske bolnice, mehanično delavnico pri Semedeli, ki je tudi ie v zidavi in še in še. Toliko blata so nekateri časopisi v Trstu skupno z Lavoratorjem vrgli v zadnjem času na nas, ali Tržačani kljub temu radi hodijo k nam in v kopališču Sv. Nikolaja jih je vsak dan polno».
Prj tretji mizi se je zdajci nekdo oglasil, ki je ves čas tiho sledu tonu pogovoru. Spregovoril je z mirnim, odločnim glasom: ((Nič ni čudnega, če piše Lavoratore tako o nas sedaj, ko se je na tak način izmaličil, G Sovjetski zvezi so tudi podobno pisali. Takrat, ko so se časi obrnili na bolje, je vsa reakcija planila nanjo».
Bližal se je čas večerje. Loggia se je polnila z ljudmi. Med njimi sem končno zagledala znanko, kateri bi rada zastavila vprašanje, ki me je ves dan glodalo. Dobro poznam, kaj vsega so zmožni ljudje, da se domislijo v .svoji zlobi tedaj, ko bi radi uničili nevarnega političnega tekmeca, ali resnica je le resnica in samo to sem hotela zvedeti.
Stopila sem k njej in nekako takole: «V zadnjem času da skoraj ni dneva, da bi ne zasledila v Lavora tor ju	znanih in neznanih
imen ljudi, ki ste jih tu aretirali, pretepali, odstavili iz službe. Povej mi vendar, kaj je na tem». «Beži, no beži», me je zavrnila. «Ali ne poznaš političnih trikov, da to veruješ. Vsem onim partijcem, ki so se izrazili za Vidalija, so ponudili javne službe, na svojih mestih pa kot funkcionarji seveda niso mogli dalje ostati, ker jim partija in ljudstvo »e zaupgta- Nekdo med temi — Semili se je o priliki izjavil, da je čas, da se konča s slovenskim šovinizmom. Finisci una j volta con sciovinismo sloveno, je
Vedno novi zakladi za obnovo prihajajo z zidov sedaj že skoraj podrte (Sa-stilije» v Kopru. Ta bo dovolj materiala za šole in zadnttee domove, ki Jfe Krede v istrskem okrožja.
rekel, ko je bilo treba prevajati govore. Degrassi je 10 dni po resoluciji zadrževal slovenske časopise. Kako naj takim ljudem ljudska oblast in ljudstvo še kaj zaupata? Po vrsti bi ti lahko našteli Koprčani te primere. Rečem ti le eno, da se ni nobenemu skrivil niti las m glavi, in da je vse, kar pišejo, le zlonamerno .obrekovanje».
Ničesar več nisem spraševala. Bilo mi je že to dovolj. Ko pa sva se že pozno zvečer z znancem poslavljala iz Kopra, sem se na cesti mirno grede ozrla na velikanske sklade bukovih drv. Električna žarnica je metala nanje svoj odsvit. Koprčani niso bili nejbrie še nikoli tako preskrbljeni s kurivom, mi je prišlo kar tako na misel. Moram priznati, da me klevete, ki dežujejo na račun naših ljudi tara doli, niso vež bolele in da sem v .svojera srcu začutila še enkrat večji gnev do onih ki jih razširjajo.
V NEDELJO SO V PORTOHOZU ODKRILI SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM
Odkod Vidalijevi uspehi
(Nadaljevanje s 4. strani)
ki so bila postavljena v resoluciji Informacijskega urada. Vedel je, da prinaša to našemu demokratičnemu gibanju, naši enotnosti jn našemu bratstv'.' samo nesrečo in pogubo, katere se lahka veselijo le angloaroeriški imperialisti, ker je to le v njihov hasek. Viđali je tedaj zagnal huronski krik, da je tov, Babič proti Informacijskemu uradu in proti Sovjetski zvezi, ter noče, da bi se o resoluciji razpravljalo v množičnih organizacijah. Sel je še dalje ia proglasil za izdajalce naše najboljše aktiviste in najdoslednejše borce, ker «ni niso hoteli slediti r njegovih nakanah.
Kako ata j bi to storili? Upiralo se je vsej njihovi notranjosti in bilo je proti vsem načelom, za katera so že 19-H Seta pograbili za puško. Kdo more pre. šteti kilometrske poti, ki so jih v štirih letih prepešačili s hriba v dolmo in iz doline v hrib, kdo more izmeriti vse trpljenje, ki so ga vsak dan znova okušali?
Vidah ne razume, kaj je teila našemu ljudstva narodnoosvobodilna borba.
,i jsoslei skvadristi, Hitlerjevi vojaki in belogardisti. Danes se jih najbrž ijoji Viđali. Toda ne more nanje z orožjem, ne z aretacijami, zato so jih odtegnili od ljudstva. Ono ne sme slišati njihovega glasu, njihova beseda jim ne sme odkrivati resnice. Potem bi bil zaman ves Vidalijev trud, ljudstvo bi se mu izmuznilo iz rok, zavzelo bo znova svoje stare položaj* ter se znova tako neizprosno borilo proti an-glbameriškua imperialistom, kakor se je vsa tri leta doslej. Borilo bi se za spoštovanje mirovne pogodbe in bi jo končno tudi izvojevalo. Zgodilo bi se prav to, kar hoče Viđali preprečiti in za kar je njemu tako uspešno služiia resolucija Informacijskega urada.
Naši ljudje pa naj vzamejo v roke pouedcljsko številko «Voce libere» z tee 2.V.>11.48 in tam bodo brali, da je Istrski CLN poslal organizaciji ZN kot dokazno gradivo poleg dveh številk «Voce libere» tudi dve številki Lavoratori». Ce bi drugih dokazov ne bilo, je že ta dovolj t&sča«, da je Viđali te po svojih besedah za našo enotnost i« za to, da se izvedejo sklepi mirovne pogodbe, da v ressici tezi za
«ato se tudi s tako lahkoto igra z njemnit pridobitvami, «ato gre lahko s revizijo in priključitev Trsta k Italiji,
tako kot teži vsa tržaška reakcija.
hladnim srcem .mizno žrtev. In kakor je on ae razume, iako je tudi ne razumejo «Mogi, ki so mu zdaj idiza.
Nekoč so se naših borcev bali »tali- «ico tudi njihova dela.
Mogoče bo poi e-n kdo manj verjel njihovim besedam in bo vrgel na luht-
Poživimo partizanskega duha
in preprečimo nesrečo, ki jo kličejo
Zgodovina bo kdaj pozneje brez-dvomno označila današnje dni kot najtežje, ki jih je demokratično ljudstvo našega ozemlja doživelo v zadnjih sed. mih letih, odkar se je odločilo za neizprosno borbo z vsen in vsemi, ki bi mu branili, da ne bi postalo edini pravni in dejanski gospodar zemlje, ki jo imenuje svojo domovino, in življenja, do katerega ima vso pravico," da si ga uredi na njej po svoji volji." Ko mu je to vprašanje vsiljevalo stvarni premislek, ali naj ostane doma in s prekrižanimi rokami čaka, da ga bodo drugi zanj urejali ter naj gleda, kako ga bodo urejali v svoj lasten prid, ali naj v vrtincu, ki ga je zajel, samo uravnava krmilo svoje ladje, se je odločilo za poslednje.
Ta njegova odločitev je bila prav taka, kakršno so sprejeli jugoslovanski narodi, živeči v neposrednem in globokem tržaškem zaledju. Z njo je podiralo državne meje in žične ovire, ki so takrat še tekle «a Snežniku, Javorniku in Triglavu. Ni jo določal zgolj slučaj, določala Jo je v veliki meri narodnostna in krvna povezanost Slovencev to in ostran državne meje, prav v taki meri pa so vplivali nanjo tudi socialni momenti, ki so zlasti tržaške demokratično ljudstvo italijanske narodnosti pritegnili v osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov, ki Je" imela socialno-revolueionarno vsebino.
V štirih letih vojne, v štirih letih skupnih borb, skupnih naporov in skupnih žrtev je zraslo primorsko partizanstvo, ki predstavlja v bratski povezanosti eno tistih temeljnih sil, ki so nam še do sedaj dajale jamstvo zaradi svoje čvrstosti 4« M «osti, da a*.
[ gloameriški imperialisti ne bodo mogli uresničiti svojih nakan in da bodo končno prisiljeni spoštovati načela mirovne pogodbe ter njih uveljavljenje na tržaških tleh.
Dogodki, ki pretresajo v zadnjih ted. nih vse demokratično prebivalstvo tržaškega ozemlja in ki predvsem v coni A otežkočajo položaj, so v naših patfeanih poživili borbeni duh jn čuječnost ter jih poklicali, da izrečejo obsodbo nad razkrajanjem in nebudnost jo, iti jo je vnesla Vidalijeva frakcionaška skupina v raše demok.-atične organizacije, zato da jih ohromi in spelje ljudstvo -na ta način laže na svoje tirnice.
V Kopru se je zaradi tega sestal v nedeljo pokrajinski partizanski svet, ki je predstavljal ogromno večino in zato oskleptno sprejeti nekatere odločbe, katere polagata nujnost In razvoj dogodkov pred partizanske vrste.
Najbolj so podali natančno razčlembo političnega položaja, ki nas v «mogočem spominja na najtežje sovražnikove ofenzive 1943 in 1945 leta, ko se je v trenutkih zazdelo, da je vse izgubljeno in da ni izhoda iz obročev, ki so se vse tesneje zoževali okoli partizanov. V nekem oziru pa je današnje stališče še hujše, kot smo ga imeli takrat partizani, ker so naši ljudje tako zmedeni, da ne vidijo edine prave poti, ki pelje iz zmed, da ne čutijo ostrine, katero je Vidalijeva frakcija zasadila v vse naše demokratično gibanje, io »e opazijo zlih namenov, ki tičijo v ozadju nekje za kulisami, a. katere ta skupina sedaj še noče in se Jih «e -upa postaviti ms oder pred. odg m je n o zaveso;
Ce bi to storila, bi v tistem trenutku izgubila vse množice in tega se dobro zaveda. Dobro pozna mnenje množic, ki se glasi: «Ce je Vidah res re-vizlottisi, če res hoče, da bomo znova prišli pod Kalijo, gremo še v istem hipu, «a» to spoznamo, proč od njega. To ta skupina ve, zato ji ostane samo to, da vara množice še nadalje, kot jih j« varala od prvega začetka, jše takoj v začetku jih je postavila pred izbiro med Moskvo in Beogradom, pred tako izbiro, ki je za partizana in pravega demokrata ni in je biti né more. Do skrajnosti se je poslužila in izrabila vsa tista čustva in vso ljubezen, s katero je naše ljudstvo navezano n» Sovjetsko zvezo, odkar so ga partizani naučili, kako jo morajo in zakaj jo morajo ljubiti. Poslužujoč se teh čustev je naše ljudstvo zavedla v dolge škodljive razprave o vprašanjih, ki so zanje drugotnega pomena, ker ga zadevajo le posredno. Jugoslavija i-n jugoslovanski narodi so v tej težki prerkušnji, ki je prišla nanje, s tem da so se strnili še bolj tesno, da so še krepkeje prijeli «a delo za izgradnjo socializma, dovolj močno dokazali, da se bo nesporazum, ki je nastal med njihovo Komunistično partijo na eni strani in med boljševiško partijo ter med Informacijskim uradom na drugi strani, srečno iztekel v korist in ojačanje vsega demokratičnega gibanja. Ta vprašanja bi morala biti «a nas, ki živimo na tleh, ki jih an-gloameriški imperializem ogroža s tem, da hoče na njih na ta ali na drugi način ustvariti svojo postojanko, ki naj predstavlja stalno nevarnost tlr-4-Ž&V&«! nove demokracije ta Sovjetski
«rezi, le vprašanja, ki naj služijo kot predmet proučitve našega demokratičnega gibanja, katero naj se bi ob njih še bolj učvrstilo v svoji protihnperia-listič.m borbi. Namesto, da bi se obravnavala tako, jih je Vrteli skupno s svojimi ljudmi izrabil, te odtegne z njimi naše ljudstvo od borire, ki jo mora voditi, še hoče, da si bo izvojevalo spoštovanje sklepov mirovne pogodbe. Na ta način je Viđali razklal naše demokratično gibanje in razbil enotnost slovenskega naroda na tržaškem ozemlju ter bratstvo med Slovenci in Italijani.
Danes se sicer še mnogo govori o enotnosti in bratstvu, piše in govori .še celo to, da sta enotnost in bratstvo čvrstejša kot kdaj koli prej, ker je tako govorjenje in pisanje Vidalijevim ljudem potrebno, če hočejo izvesti svoj skrivni namen. Povsod poudarjajo, da so za obrambo sklepov mirovne po-godbe, čeprav sami vedo, da ni tako in da je vse njihovo delo usmerjeno er to, da bi se ti sklepi n «spoštovali. S takimi besedami in podobnim pisanjem varajo še nadalje ljudske množice. Zdi se,da ne mislijo več na našega pravega sovražnika, na angloameri-ške imperialiste, ki si mancia od zadovoljstva pri tem, kar se dogaja. Naši ljudje pa se bodo nekega dne, oropani svojega edinega orožja, svoje enotnosti in bratstva ter svojega enot. nega hotenja, «našli pred strašnim dejstvom, pred revizijo mirovne pogodbe, ki je v svojem bistvu priključitev Trsta k Italiji, ki jo Vidalijeva frakcija pripravlja.
Partizanski pokrajinski svet ni mogel na vse to molčati, ker bi s tem kršil svetle tradicije partizanstva. Izglasoval je proglas na vse demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja ter bil prisiljen iz svojih vrst izključiti Vidah ja in Gruzovieha, ker ne zal stopata onih načel, za katera se se naši partizani borili in umirali ta ki morajo biti vsakemu partizanu sveta.
Po slovanskem svetu
KRONIKA
*	Pri gradnji avtoceste Bratstva in edinstva Novega Beograda in tovarne «Jedinstvo» pomaga 24 mladinskih brigad iz Dalmacije s 5928 mladinci. Dalmatinska mladina pomaga tudi doma pri gradnji zadružnih domov ter pri melioraciji kraških polj. Pri teh delih dela 15 mladinskih brigad s 16.290 mladinci.
*	V Leningradu so odprli razstavo »Ljudska umetnost in narodne noše slovanskih narodov«. Razni okraski na izdelkih, posebno pa na nošah, kažejo, da je ljudska umetnost slovanskih narodov ohranila svoj posebni nacionalni izraz, prav tako pa je na njih mnogo potez, ki so skupne vsem slovanskim narodom.
*	Pred nekaj dnevi je pričel voziti prvi moderni izletniški parnik po Ohridskem jerezu.
•* V Jugoslaviji so otvorili na dan vstaje novo gozdno železniško progo Duboštica-Careva Ćuprija. Dolga je 16 km, na njej je največji most dolg 83 m — progo bodo naslednje leto še podaljšali.
*	V Sremu, Banatu in Bački so pričeli v prejšnjem tednu z odkupom belih žitaric. Prvi presežki so se pa že pojavili na svobodnem trgu.
» Prvega avgusta je odpotovalo 22 čeških rudarjev v Jugoslavijo. En mesec bodo delali v jugoslovanskih rudnikih, nekaj dni pa bodo preživeli na Jadranu.
H V Makedoniji so proslavili 45 obletnico Ilendenske vstaje. V Kru. ševu — središču vstaje, kjer so pred 45 leti proglasili »Krušev-sko republiko«, so imeli svečano akademijo. Tja so prispele tudi štafete s pozdravi iz vse Makedonije. V Skoplju so imeli v nedeljo velik festival, na njem so sodelovale tudi folklorne skupine raznih narodnih manjšin. V Tetovu pa je nastopilo 11 makedonskih in 22 albanskih folklornih skupin.
*	Pred nekaj dnevi so na Češkoslovaškem spustili v vodo drugo ladjo. Vsega skupaj jih sedaj vozi osem novih, izdelanih po vojni. Ta zadnja ladja ima nosilnost 725 ton in bo vozila na rečni progi Praga-Hamburg.
*	V Bratislavi bodo letos zgradili 2.000 novih stanovanj. Češkoslovaški listi pišejo, da je to »največja gradbena delavnost, katere niso dosegli niti v času prve republike«.
*	V Varšavi bo v teh dneh (8-12 avg.) konferenca delovne mladine sveta.. Po zadnjih podatkih se je zanjo prijavilo 500 delegatov iz 49 držav. Prireditelji pričakujejo, da se bodo te konference udeležili zastopniki 60 držav.
*	V tekmovanju za V. kongres KPJ so graditelji zadružnih domov v Sloveniji dosegli naslednje rezultate: V surovem stanju je zgrajenih 144 domov, 116 od teh v času predkongresnega tekmovanja. Gradnja pritličja je končana na 26 gradiliščib, temelji so zabetonirani na 56 gradiliščib, na 128 pa so končana vsa zemeljska dela. Ti rezultati so bili doseženi kljub dolgotrajnemu deževnemu in kljub povodnjim, pri katerih je ponekod voda zalila gradilišča.
*	V kolegiju »Maršal Tito« v Pragi se je pričela s. 1. avgustom letna slovanska šola, ki bo trajala 4 tedne. Obiskovali jo bodo pred vsem slušatelji slavistike na inozemskih univerzah. Sola je pod pokroviteljstvom češkoslovaškega ministra za prosveto dr. Nejedlyja. To šolo obiskuje med drugimi tudi 20 francoskih in 30 angleških študentov.
« V soboto je delovno ljudstvo Ljubljane pozdravilo delegate iz Slovenije na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije.
Za zgraditev socialistične domovine
Vsak človek, ki ima količkaj odprte oči, vidi, kako se lice Jugoslavije jz dneva v dan spreminja. Tam, kjer so bili še pred pičlima dvema letoma še pusti travniki, se dvigajo nove tovarne, šole, bolnišnice, zadružni domovi, rastejo nova mesta, ceste, železnice itd. Vse to grade za boljše življenje delavca, kmeta in delovnega inteligenta.
Da bi omogočili še hitrejšo izvedbo petletnega načrta in še v večji meri dvignili življenjsko raven, so se delovni ljudje Jugoslavije odločili, da bodo dali državi čim več, da bo tako ljudsko p-;ojilo bolje uspelo.
Zavedajo se ogromne koristi, ki jo daje petletni načrt vasi. Zavedajo se, da jim bodo stroji v veliki meri olajšali delo, da je industrializacija in elektrifikacija nujna za izvršitev rekonstrukcije zaostalega kmetijstva.
Iz te zavednosti, prepričevalno-sti in zaupanja v novo Jugoslavijo in v ljudsko oblast so dali delavci in kmetje svoje obveznosti za vpis.
Pretekel j.e en mesec od prvih obvez. Prvega junija se je pričel vpis posojila. Ze zgodaj so stale dolge vrste pred poslovalnicami, tako v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, kakor tudi po vseh drugih
JUGOSLAVIJA
mestih, na vasi, v tovarnah itd. Naval je bil tako velik, da so poslovalnice v prvih dneh komaj zmagovale svoje delo.
In še več. Nešteto je bilo delovnih ljudi, ki so vpisali večje vsote, kakor so se bili obvezali. Tako so na primer delavci podjetja «Prvi partizan» vpisali še en milijon dinarjev in tako podvojili že prej vpisano vsoto. Rudarji aleksinskih rudnikov so prav tako znatno povišali prej vpisano vsoto. Udarnik Sreten Stepanovič je najprej vpisal 10.000, pozneje pa še 7.000 dinarjev.
Med povratniki, ki so se vrnili iz prekomorskih krajev, ni nikogar, ki ne bi vpisal posojila. Ante Ma-cinovič, ki se je vrnil iz Avstralije in je sedaj zaposlen v Dubrovniku, je najprej vpisal 100.000 din, pozneje pa je vpisano vsoto podvojil.
Lahko rečemo, da je bil kakor vedno tudi sedaj delavski razred v prvih vrstah. Številni udarniki -novatorji so vpisali vsote, ki večkratno presegajo mesečne plače. Na podeželju se je tudi izkazal njegov najnaprednejši del - člani kmečkih zadrug.
Zifo je dozorelo. P.oželi so ga in omlatili, sedaj pa je na vrsti odkup. Zopet bodo vozili žito na kmečkih vozovih pred zadruge, ki ga bodo odkupovale, kmetje bodo dobili denar in nakaznice za blago in industrijske izdelke, ki jih potrebujejo za dom in posestvo. Toda delo res nikoli ne počiva. Dobro sc je bilo potrebno pripraviti za drugo setev, saj strnišča ne bodo ostala prazna do jesenske setve Pred to akcijo so nameščenci kmetijskih postaj temeljito pregledali svoje stroje, da ne bo sedaj, ko morajo ti stroji delati, nikakih
«presenečenj».
Zvezna komisija je izdala za zaključek vpisa posojila naslednje obsvetilo:
Po nepopolnih podatkih je bilo vpisanega od 1. do 30. julija 3 milijarde 900.923.000 din ljudskega posojila. S tem je razpisana vsota presežena za 11.45%.
Posojilo je podpisalo brez pripadnikov JA 3,609.575 naših državljanov. Vlada FLRJ je izdala odlok, po katerem je z včerajšnjim dnem vpis ljudskega posojila zaključen.
Delavci, uslužbenci in ostali državljani naše države so z vpisom posojila ponovno manifestirali svojo zavednost in predanost naši Partiji, Centralnemu komiteju in tovarišu Titu, pod čigar vodstvom grade naši narodi socializem.
Po nepopolnih podatkiv so vpisali: kmetje	819,825.000 din,
delavci	596,625.000	din,
uslužbenci	803,598.000	din,
obrtniki	105,201.000	din,
mladina	384,761.000	din,
ostali	437,870.000	din,
pripadniki JA 612,998.000	din,
državljani FLRJ v inozemstvu	10,502.000	din,
Množične in družbene
organizacije 128,900.000 din.
V teh podatkih vidimo, da je skupna borba vsega jugoslovanskega ljudstva, borba delavcev in kmetov za čimprejšnjo zgraditev socialistične domovine našla svoj odraz tudi pri vpisovanju ljudskega posojila.
Naj h koncu napišemo še značilno izjavo, ki velja za vse ljudstvo in ki jo je podal ob vpisu udarnik Dimitrije Jankovič: «Stojim v milijonskih vrstah delovnih ljudi, ki bodo z množičnim vpisovanjem ljudskega posojila pokazali svojo odločnost, da hočejo s Partijo graditi socializem in omogočiti razcvet naše domovine».
Do konca leta
km w Liđim^h 3 D hišic
češkoslovaška
Le obrisi temeljev gospodarskm poslopij in delavskih domov ter velik lesen križ s trnovim vencem, na mestu, kjer so pokopane vojne žrvte, nam kažejo med dozorevajočim žitom kraj, kjer so stale Lidice. Nedaleč od tega žalostnega kraja pa rastejo že nove Lidice.
Lidice bodo živele
morajo živeti, kajti mladina se je odločila, da jih zgradi na novo. Na stavbišču done mladi glasovi brigad-nikov, ki so se odločili, da bodo za gradnjo novih Lidie žrtvovali tedne in mesece svojega dela. Za delo češke mladine se je začela zanimati mladina vsega sveta in obljubila tudi svojo pomoč. V Lidicah se je izmenjalo že nekaj inozemskih brigad; pretekli teden so prišli pomagat
mladi Kanadčani
strokovnjaki, dijaki in zastopniki krajevnih zvez društev narodne federacije, ki spremlja mladino. Teh 43 mladink in mladincev ostane v CSR 3 tedne, nato gredo nekateri v Varšavo na sestanek mladine, drugi v Bolgarijo in na Madžarsko v brigade. Mladina nekaterih dežel ni mogla priti pomagat na CSR, ker jim to brani protidemokratični režim v njihovi deželi. Na osrednji odbor SCM pa neprestano prihajajo iz vsega sveta pozdravni brzojavi organizacij, ki se kljub dobri volji ne morejo pridružiti češkoslovaški mladini pri gradnji.
Prvo hišico v novih Lidicah so dozidali prejšnji teden. Postavili so jo v 6 tednih. Vseokrog rastejo hišice z 2 sobama in kuhinjo; takih hiš bo do konca leta 50. Ce pregledamo stav-bišče, vidimo že danes, koliko dela je bilo opravljenega: ni lahko kopati v skalnatem terenu temelje novih hiš, graditi ceste, kanale in vodovode, izravnavati teren,, betonirati, zlagati opeko in odvažati zemljo. Z najpre^ prostejšim orodjem, s krampi in lopatami so izkopali v treh tednih že pol-drug kilometer kanalizacije ter prekop širok 1 1/2 m, globok 3 1/2 m, Dogradili so 2 1/2 km vodovoda ter prekop, globok 2 m in širok 80 cm. Med mladinci ju bolnih komaj 1%.
Dekleta na stavbišču se ne branijo tudi najtežjih del. Prav tako kot dečki kopljejo temelje ih prekope ter pomagajo zidati hiše. Neko 18 letno dekle iz Ostrave, izučena šivilja, pomaga zidarjem in se je zidarske obrti že tako priučila, da že sama zida in je njeno delo prav uspešno.
Delo brigadnikov,
katerih je na stavbišču Lidie okrog 150, je doseglo povprečno 160%. Občudovanja vredni so nekateri posamezniki, ki so s svojim delom dosegli 300%.-
Temelji starih Lidie so bili izravnani brez sledu in zdaj jili na novo odkrivajo. Pri tem sodelujejo brigadniki. Previdno odstranjujejo poJ rušeno zidovje s temeljev, tako da bodo ti stali kot zgovoren opomin na višek nacistične besnosti, ki se je zlila na češkoslovaški narod.
lrBrzovlak štev. 25"
Zopet sem v Moskvi. Tako sem si mislil lansko leto, ko sem prišel zdoma v Sovjetsko zvezo nadaljevat študij.
Moskva, koliko pisateljev velikih in malih te je opevalo, toda nihče ne more opisati občutkov človeka, ki je prišel prvič v to prestolnico delovnega ljudstva.
Vse formalnosti s potnim listom sem opravil kaj hitro, imam že vozni listek za brzovlak Moskva-Leningrad. Taksi me potegne na leningrajsko postajo. To je velikansko poslopje, ki se precej razlikuje od postaj, ki sem jih videl po Evropi. Pri nas postaja pomeni nekaj nepopisno umazanega, če greš nanjo, si oblečeš najslabšo obleko. Tukaj to ni tako, namesto umazanih čakalnic prvega, drugega in tretjega razreda je velika dvorana, kjer je po pristno sovjetski navadi polno časopisov in revij. Ob stenah so kot povsod police s knjigami, šahovske mizice in druge igre. Vse je urejeno tako, da bi čakanje na vlak ne bilo niti mučno niti dolgočasno-
Meni ni bilo treba čakati, prišel sem nekaj minut pred odhodom vlaka. Čeprav je tračnic precej in tudi nekaj vlakov istočasno od-
pelje, ni nobene težave najti svoj vlak. Na listku, ki sem ga kupil, je napisana številka vlaka, ura odhoda, številka vagona in police. Dobro se spomnim, brzovlak Mo-skva-L:ningrač ima št. 25.
Ruske proge so zelo dolge, tukaj skoraj ni kratkih razdalj. Saj ko sem vprašal nekega ruskega študenta, kje je doma, mi je odgovoril, da v Moskvi. Sele v razgovoru sem prišel do tega, da prav za prav ni iz Moskve, ampak «samo» 500 km daleč.Najdaljša proga Moskva - Vladivostok ima na tisoče km in vožnja po njej traja cele tri tedne.
Zato so sovjetske proge in sovjetski vagoni prirejeni tako, da se v njih ne sedi, ampak leži in potuje kolikor mogoče udobno. Vse daljše proge sploh nimajo naših običajnih vagonov, temveč samo spalne. Samo na električnih vlakih, nekoliko podobnih italijanski littorir.i, so sedeži- Ti vlaki pa ne vozijo več kot po nekaj ur.
Jaz nisem šel ravno predaleč, kajti iz Leningrada v Moskvo je 22 ur vožnje.
Pri vhodu v vagon stoji sprevodnik v belih rokavicah (spomnil sem se na stare jugoslovanske oficirje, ki so imeli prav take pri največjih paradah). Sprevodnik mi je pokazal moj kupe in mojo klop. Vsa ta, vljudnost se mi je zdela prav za prav nepotrebna, kajti po svojem voznem listku in številkah na njem bi se z lahkoto znašel, pa kaj, če je tem sprevodnikom vljudnost že od rojstva v krvi.
V mojem kupeju so bile od štirih polic tri že zasedene. Prav hitro sem se seznanil s svojimi potnimi tovariši. Bil je tukaj profesor neke visoke šole iz Leningrada, ki se je vračal s počitnic s Krima, bil je moskovski uradnik in delavec tovarne čevljev Skoro-hod. Usi skupaj so bili izredno vljudni, tako da smo se hitro sprijaznili in se spustili v pogorov. Reševali smo svetovno politiko. Kaj hitro so stopile v akcijo naše potne zaloge in predvsem seveda steklenica moskovske vodke tov. profesorja. Prišle so na dan tudi druge dobrote in kmalu smo imeli celo pojedino.
Zvočnik našega vagona je predvajal lahko glasbo. Vsak vlak ima
namreč svojo radio oddajno in sprejemno postajo. Ob pol dvanajstih smo poslušali za Rusijo skoraj obvezna poročila in legali spat. V kupeju so štiri police zelo podobne poštenim posteljam. Sprevodnik prinese vsakemu zapečad teno vrečko s čistim, svežim perilom. Pripravil sem si posteljo se slekel in legel. Gledal sem skozi okno mimodrvečo pokrajino. Zunaj je bil že velik mraz. Meni pa je bilo tako prijetno in toplo, da se mi celo domotožje po Jugoslaviji-, ki je bila nekje daleč, daleč, ni preveč pojavljalo-
Zjutraj me je zbudil radio, V prijetnem polsnu sem poslušal poročila o novih uspehih sovjetskih ljudi pri izvrševanju petletnega načrta, poročila iz vsega sveta in tudi iz Jugoslavije. Vstal sem, se oblekel in se umil v umivalnici, sprevodnik pa nam je medtem že prinesel vroč čaj. Zopet sedim s svojimi potnimi tovariši in zopet teče pogovor. Jaz govorim o Jugoslaviji, o našem načrtu, govorim o bogastvu in lepotah svoje domovine.
«Pri nas nikoli ne bomo pozabili Jugoslavije», mi je govoril delavec leningrajske tovarne Skorohòd, «kajti o njej smo mnogo čuli posebno 1942. leta, ko je bilo mestò obkoljeno in ko je v njem vladala lakota in mraz».
BOGO,

'
‘V
4
U
J
Umetnost - Prosveta
aia

S
rr\
Francoski pesnik Baude’aire je menda rekel, da je vsak človek umetnik, samo da ni vsem dano, da bi umetniško izrazili svoja čustva in doživetja. V naši preteklosti je bilo mnogo ljudi, ki smo v njih slutili pesniški talent, a teh talentov niso mogli izrabiti. Pesmi iz narodnega zaklada nas potrjujejo v domnevi, da smo imel: mnogo pesniško nadarjenih preprostih ljudi, a njihova imena in njihove usodie so ostale neznane. Prav gotovo je imel slovenski narod več pesnikov, kot sta jih zabeležila slovstvena zgodovina in biografski leksikon.
Tudi v najnovejših časih se je med slovenskim delovnim ljudstvom pojavilo mnogo pesniških talentov in se še vedno prikazujejo. Ce listamo po našem partizanskem slovstvu, naletimo na delavce, kmete, dekleta, fante, žene in može s pesniškim talentom. V meščanski družbi se niso mogli razviti in izobraziti, a ljudska oblast jim bo pomagala do svobodnega razmaha njihovih sil.
Med take talente, ki jim ni bilo dano, da bi se razmahnili, spada tudi Mara Flandrova, ki se je pred tridesetimi leti preselila v Trst.
je prišla z Ravnika, ki ga opeva takole:
Ti, Ravnik, vas tu vrhu griča, bila si vedno draga mi ... Priimek 'naš nazaj tja sega j, v stoletij temno noč . . .
Tam gori prav na vrhu hriba * pa bela cerkvica stoji,
' v njej sveta Barbara patrona posluša stiske teh ljudi...
Njena mladost je bila težka:
Kot otrok nisem imela' igrač ne tovarišic, bilà sem vedno sama, bolehna, bledih lic.
Hodila je v šolo in pasla čredo, jvrifakala jin pel». Toda največja želja, da hi se izpopo’nila v znanju in razvila svojo nadarjenost, se H ni izpolnila. Polastila se je je druga želja, hrepenenje po daljnem svetu in življenju. Srce je bilo Polno nad. doraščala je v samoti, želela si je nekam v .da!jave, čez hribe in doline. Iskala je srečo, a ljubezni ni srečala. Nad vse je lju bila mater, ki ima najboliše srce in prijazno besedo, oč; polne ljubezni in častitljive srebrno-bele lase- Nič se ji ni zgodilo tako, kakor si je zamišljala- Težko ji je bilo slovo od domače hiše in bregov, dvakrat težko ji je, ker tlači domovino tuji nasilnik in ne ve, ali bodo slovenski kraji še kdaj svobodni.
V tujino moram se podati bog zna, če kdaj še vrnem se Oj zbogom, domovina draga,
Pod tujim jarmom zdaj zdihuješ, boš li svobodna še kedaj?
Vendar upa. da bodo nekoč strti okovi suženjstva ali da bodo vsaj zrahljani. Ob slovesu zapoje dve pesmi. Iz prve čutimo vpliv Simona Gregorčiča, najljubšega pesnita vsega primorskega ljudstva (ki mu je zapela tudi pesem), druga !e pa v slogu narodne poezije:
Ptički pojo lepo, oni poč ne vedo, da jaz od doma jemljem slovo.
Ptički pač ne vedo, kaj je jemat slovo, ptički nič ne vedo, da je meni hudo.
Kaj pa ti je danes, fantič, da ti glas tako drhti?
Zatrjuje mu, da mu govori resnico, in svari ga, naj ne posluša laži drugih:
Mene samo ti poslušaj, kar ti rečem, mi verjemi... Tukaj v prsih vsa ljubezen le za tebe mi gori.
Kadar mu gleda v jasni obraz, pozabi na vse skrbi in trpljenje, iz n/cgovih sinfčh oči govori neizmerna ljubezen. Zaveda se, da njegove besede niso s’adke, ker je pošten, zato mu zaupa in bi hotela deliti z njim vse svoje dni. Tudi ljubezen ìe rodi’a razočaranje. Svojo bolest v prvi ljubezni izraža z besedami drugega, na Gregorčičev način, in vzdihuje nad nemilo usodo:
Ljubezen le hlini mi, kruto vara me.
Toda tolaži jo misel, da se sreče kolo neprestano vrti. Predaja se usodi:
Miruj, srce, ni zate sreče, življenje prazno, pusto teče.
I
V težkih dneh jo to’aži veter:
Zunaj je razsajal veter, dež na okna je škrobil.
Njen duh ie bil potrt in nemiren, kakor da bi ga vil veter. In veter jo je umirjal in ji dopovedoval, da je njen fatalizem pravilen nazor. Mnogo naših ljudi se je predajalo usodi, ne samo zaradi osebnega razočaranja, temveč ker niso videli rešitve iz suženjstva v fašistični ječi.
Usodo slovenskega naroda na Primorskem primerja s hrastom:
Ob cesti tam beli stal hrast je krasan, mogočno je širil vejevje . *. Prihrumel je vihar čez hribe in plan ...
In vedno močneje
hrumel je vihar,
gosteje so udarjale strele ...
Res veter bo suho vejevje polomil, a močne in sveže so še korenine.
Nato se sprašuje:
is Ifinliitua
Prišel je prvi maj, nepozabni prvi maj.
ko so prinesli partizani Trstu, in zaživeli smo in
svobodo
pod varstvom partizanov smo spet dihati začeli.
Toda zabolelo jo je, da so nekdaji zavezniki, Angleži in Amerikanci, prelomili besedo in nas
tujcu spet izročili.
Nastali so bridki časi, ko so nas bratje-partizani morali zapustiti:
Črto Morgan smo dobili, brez imena smo ostali.
Sedaj nas imenujejo cona A in cona Bi. Poskuša zapeti pesem STO-ja z refrenom:
Za Slovence, Italijane eno geslo naj postane: Bodimo si bratje vsi!
O Trstu nima lepih besed. Mlada in neizkušena je priš’a sem kakor toliko slovenskih kmečkih deklet. ki jih je mojstrsko opisoval France Bevk. V začetku se ji je zdel raj, ozirala se je po izložbah in zahaja'a v kino, včasih tudi dvakrat na dan, vozila se po morju. Teda domotožje je bilo presilno, srce si je želelo tja,
kjer veter s smrekami igra se, kjer roj čebel in črmljev po cvetlicah išče med-
Stala je bb morju in gledala, kako ] V se vetrič igra z zeleno vodo:
Nad morjem pa je krožil galebov lačnih trop, ogledoval je željno, kje bi pričel svoj rop.
Sedanji Trst se ji zdi kot babi!on:
Tu hodijo Angleži v kikljah, Amerikanci kot pierot, tu videli smo še Kitajce, zastopan je japonski rod, rdečekoži Indijanci in Etiopcev črni rod, tu Siamci, Albanci, Grki, Turki, Bolgari, Rusi, tu Vsak rod, največ beguncev iz vseh krajev je našlo tukaj varen prod.
Huda je posebno na »Strica Sama«, ki nas izroča svojim in našim sovražnikom:
Kje si se učil, da bi svet delil?
Svetuje mu, naj de!i svojo zemljo in naj takim »prijateljem« pomaga iz svojega polnega žepa, a nam naj pušča svobodo, ki smo si jo priborili:
Ne branimo ti moliti zanje tudi očenaš.
Ta prikaz ljudske pesnice zaključujemo z besedami, ki jih je namenila kritikom:
S poeti in pa s kritiki v polemike & jaz ne bom spustila, ker nikdar se v življenju nisem pesmic pisati učila.
Naša pesnica je ponosna, da
iz skromnega srca v preprosto srce govori.
M. R.
Čistimo _jezik_
Napačna je tudi raba besede goto-» v takem pomenu, kakor jo imamo v sledečem stavku:	Amerika daje po-
sojila pod gotovimi pogoji; pravilno je: Amerika daje posojila pod določenimi pogoji (pod varnimi, zanesljivimi pogoji). Besedo gotov rabimo danes zelo pogosto in napačno. Zato je potrebno, da napišem tudi o njej nekaj besedi. Slišimo in beremo: gotov je s študijami, pravilno: končal je študije ali pri kraju je s študijami; gotov je za pot (-ovanje), pravilno: pripravljen je za (na) pot (-ovanje) ; gotov je z delom, pravilno: končal je delo; gotovi smo s pisanjem, pravilno: spisali smo; gotov sem s čitanjem (s knjigo), pravilno: prebral sem (knjigo); si gotov s pripravami? pravilno: si vse pripravil? Izplačaj-mi z gotovim denarjem (v gotovem denarju)! pravilno:	Izplačajte mi ■
pravim denarjem ali kratko:	Izpla-
čajte mi z denarjem! to se pravi: ne z nakaznico, s čekom ali s čim drugim; toliko dobivam gotovega drugo v blagu, pravilno: toliko dobivam » denarju drugo v blagu; ob gotovem času, pravilno: ob določenem (pravem) času; vsaka stvar gre do gotove meje, pravilno:	vsaka stvar ima svoje
meje. Se večje napake napravimo, kadar pravimo: gotovi ljudje namesto neki ljudje; gotovi pojavi namesto neki pojavi ali prišle so gotove stvari vmes namesto prišle so neke stvari vmes ali kratko: nekaj Je prišlo vmes.
Pismo jezikovni akademiji v Eliziju
in slovstveni
je zanjo veliko mesto, ki Jo Suši in kjer ne najde prostora za sebe jn svoje misli. Doma je spaia Pri odprtem oknu vse lepe majni-noči in poslušala murne, a tu hjhna miru. Velemesto je zanjo tutina, -/.lasti še zato, ker ječi narod
^ suženjstvu. Toda njena osebna
je bridka- Neko’iko jo tolaži pila narodnoosvobodilna borba jas-ijobezen do fanta, ki mu zapoje: bo zavest,
Bog zna. če usojeno nam je še kdaj, spet z brati skupno živeti.
Vendar upa, da se bo to zgodilo, in rojakom svetuje: Čeprav je jarem težak, se ne smemo ukloniti.
V tistem času so ji prihajale roke italijanske sentimentalne knjige, ki so odgovarjale njenim čustvom in razmišljanju ob večernih urah. Napisala je celo nekaj italijanskih vrstic. Prišla je do spoznanja, da ima vsak človek svoj roman, Homan tvojega življenja^ vesel, žalosten ali tragičen- Toda ona svojega ni pisala, temveč je ujela samo nekaj trenutkov iz svojega življenja v pesmih. Njena pesem je molčala od 1934 do 1945. Njena beseda je v težkih dneh fišističnega nasilja umolkni’a. oglasila se je šele v aprilu 1945, ko so se rdečearmejei borili v fašističnem brlogu, v Berlinu. Zaklicala je svojemu ljudstvu:
Moj narod teptan,
Moj narod prodan, bliža se čas rešitve, bliža se tvoj dan.
In na koncu:
Prešla je noč, se bliža dan!
Njena poezija postaja aktualna. Prvi «>aj 1945, dan osvobojen ja, narodnega in riružaMnegaj, jo ile navdušil, čeprav doslej ni imela jasne politične sodbe. Kakor tisočem naših ljudi .je tudi njej vce-
Prisrčno se Vam. zahvaljujemo za Vaše ljubeznivo pismo, ki smo ga kljub počasnosti in radovednosti Uikajšnjih postarle prejeli predvčerajšnjim. Zelo smo se razveselili, da ste tudi Vi, blažena Akademija, enakega mnenja o tržaških dogodivščinah kakor mi. Res je tako, kakor pravite: Govore, da so demokrati, da sovražijo turški terorizem in da se zavzemajo za bratstvo, hočejo pa se čimprej prodati za skledo leče, svobodo iščejo zase in zatajujejo brate ter jih ponujajo sovražnikom.
Toda ker se Vi kot ljudje starega kova — saj ne boste zamerili? — ostali po večini nevtralni in izražate željo, da bi se pogovarjali o strokovnih zadevah, Vam izpolnjujemo željo in bomo govorili o jezikovnih in slovstvenih stvareh.
Popolnoma se strinjamo z Vami, ko ste imenovali zbirko Calarne-ga genija s pravim imenom: proza v plemenitih teharskih lokalizmih. Na uho Vam povemo, da se v Trstu zanimajo zanjo v resnici samo voleki in osleki. Nekdo se je celo tako navdušil, da jo bere v postelji, da laže zaspi. Slišali smo tudi novico iz Argentine da se je tam vnel med nekdanjimi Slovenci prepir, ali ni morda Calami genij prekosil samega Renana. To zatrjuje večina novinarjev od ranjkega Glasu zaveznikov. Oni pa, ki bolj poslušajo jezuitske patre, so se pričeli zgražati nad sonetom o šakalih in kamnu (II, 20), sedaj pa iščejo še drugih spotekljivosti in lascivnosti. Najnovejše vesti z Vatikana znajo povedati, da se bo stvar končala tako, da bodo go-renčneži postavili knjigo na indeks, ker nespodobno in nespoštljivo govori o oslih. Neka ameriška agencija pa je sporočila, da Truman ne bo mogel sprejeti posvetila, ako pesnik pripravi angleški prevod. Intimne zveze Wall-Streeta in Vatikana bi se utegnile trgati ka-
kor slaba vrv, če bi Bela hiša odobravala peto dogmatiko.
Toda vrnimo se k strokovnosti' Da se je marsikateri sonetni mojster zgražal nad številom zlogov in nad takimi rimami:	molitve-
posvetitve-duritve-odkupitve, nam je razumljivo. Tudi to razumemo, če pravita Levstik in Stritar, da ju zadnje čase bole ribniška tiše-sa. Tudi razburjanje skromnega Pleteršnika, ki pravi, da si pridržuje vse pravice za slovar, odobravamo. Vsekakor drži Vaša ugotovitev, da so se v Trstu vrinili med beiogar iste, o katerih ste domnevali, da so sami trdi Kranjci, iiekateri štajerski elementi. To, kar napovedujete, se že uresničuje: Vse, kar je begun, se združuje.
Zopet smo zašli. Naj končamo o tem! Radi bi Vam še povedali, da je v pasjih dneh izšla nova slovnica. Kakor je Koseski pesnil Ilijado iz Vossovega trebuha, tako govorita nova slovničarja iz globin — slovenske slovnice, ki je izšla, lani v Ljubljani. Toda moža sta jo zatajila in se skrila za besede: Sprejela pa sva vse najnovejše ugotovitve slovenskih slovničarjev. Naj bi spoštovani profesor Breznik ugotovil, kaj sta počela. Oprostil jima bo, da nista samostojna, saj ne smeta biti, toda povedala naj bi, od kod njuna knjiga prihaja. Če nekdanjemu diktatorju slovenskega šolstva v Trstu ni bila povšeči izvirna izdaja in je ni hotel uvesti v šole, bi lahko moža brez strahu povedala, kje sta največ našla.
Ker je slovnica šolska knjiga, ima krasne šolske primere: Janez je dobil danes v šoli afajfott. Dijak mora biti marljiv. Pridne učence je učitelj pohvalil. Peter je od vseh v razredu najpridnejši- Pridni učenec piše nalogo. Pojdite domov in se učite! itd. itd.
Ker pa je knjiga napisana iz kljubovalnosti, govori o Peku in Pekatetah in rabi namesto «Smrt
fašizmu - svobodo narodu!» izrek «Moli in delaj!» Ker so jo napisali ljudje, ki se jih polašča domotožje, vzdihujejo: «Pozdravljam te, ljuba domača vasica!» Ker nimajo obstanka med nami, tožijo: «Sreča, vsi te iščemo!» in rimajo «Devet sršenov za eno kačo» s stavkom «Vsakega prvega v mesecu dobivamo plačo».
Govorili smo o strokovnih stvareh, a obenem so politične. Saj boste tudi Vi, ljudje prejšnjih rodov, — ne bodite hudi! —. prišli do spoznanja, da same strokovnosti ni in je ni bilo. Pisatelja te nove slovnice sta to resnico že priznala, saj sta se lotila čisto politične naloge.
Toda še nekaj imamo. To je kar preveč. Slovenščina, ki jo piše Vi-dalijev dne. .ik 11 Lavoratore-Najbrž tega lista ne boste dobili v roke. Tako vnet je za razbijanje, da je nevarno pošiljati ga po svetu. Lahko se zgodi, da kakor začarana batina vse razbije in pretepe na svojem potovanju. Zurna-listi pri njem skoraj ne poznajo vejic, včasih se jim zde strešice tako neestetične, da jih kar izpuščajo. Če le morejo, zapišejo vsako drugo besedo z veliko začetnico, slovenski besedni red jim je španska vas, prevajanje v slovenščino pa preprosto obračanje besed. Tam se govori o tovarišici, ki se je po pravici «samokritizirala», o «dediščini» partije itd. Ker se že njim zdi nerazumljivo, kar napišejo v slovenščini, se izgovarjajo na tiskarskega škrata. Če bi bilo res kaj o škratu, je prišel v juliju 194S v Trst najhujši škrat, ki je doslej strašil v zgodovini črne umetnosti. Dična časnikarja Lipe II ad er! a p in Jaka Alešovec sta bila v primeri z današnjimi skazami prava mojstra in se gotovo čudita, kako sedaj v Trstu mrcvarijo slovenščino.
Mislimo, da o tem ne bomo več govorili. Prepričani smo, da si bo Il Lavoratore najel dobrega prevajalca in da bo stvar v redu.
Pozdravljamo Vas in pričakujemo odgovora!
V Trstu 5. avgusta 1948.
Jugoslavija v borbi proti imperializmu za ljudsko oblast in socializem
Mafotieli
Smernice zunanje politike
«Načela, po katerih se ravna in se tudi mora ravnati zunanja politika naše države, so predvsem tale:
1.	Vsestranska aktivnost v borbi za mir in za miroljubno' sodelovanje med državami na podlagi enakopravnosti na splošno ter v okviru organizacije Združenih narodov posebej;
2.	gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, ki žele razvijati z našo državo takšno sodelovanje na podlagi enakopravnosti in spoštovanja medsebojnih obveznosti;
3.	politična podpora silam, ki se bore za mir, za demokracijo, za nacionalno svobodo in neodvisnost, za socializem;
4.	tesno sodelovanje in vsestranska
Kongres je 28. julija sprejel reso. lucijo in 29. julija je novi CK izvolil politbiro.
Za generalnega sekretarja KP Jugoslavije je bil izvoljen tovariš Josip Broz-Tito.
Za druge člane Političnega biroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije so bili izvoljeni tovariši Edvard Kardelj, Milovan Djiias, Aleksander Ranko-vič, Ivan Gošnjak, Moša Pijade, Bo. ris Kidrič, Blagoje Neškovič in Franc Leskošek.
Za kandidate za člane Politbiroja so bili izvoljeni tovariši Vladimir Bakarič, Djuro Puca, Lazar Ko-liševski in Svetozar Vukmanovič-Tempo.
Za predsednika Kontrolne komisije je bi! izvoljen tovariš Osman Karabegovič.
podpora miroljubni, demokratični, protiimperiaiistični politiki Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije;
5. razvijanje vsestranskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije na področju gospodarstva in kulture v cilju krepitve in koordinacije skupnega gospodarskega razvoja držav socialističnega sveta in njihovega kulturnega zbliževanja.
Teh načel in te politike se je naša država pod vodstvom Komunistične partije ne samo vedno zvesto držala, marveč je bila v njihovem izvajanju med najaktivnejšimi silami. Vam vsem so znana prav ta dejstva, a ne samo vam, marveč vsem naprednim ljudem v svetu. Niti v enem vprašanju borbe proti silam reakcije, kjer smo mogli pomagati, nismo pozabili na svoj internacions!;stični dolg do ZSSR in do vseh drugih naprednih in demokratičnih sil. In zdaj, ko se proti naši Partiji in naši državi vodi absurdna, breznačelna, izkonstruirana in nepojmljiva kampanja, vendarle nihče ni navedel in ne more navesti niti enega samega resničnega primera, da naša država ni izvršila svoje interna-cionalistične obveznosti.
Sovjetska zveza je vodilna sila demokracije in socializma
Toda kar je najvažnejše je dejstvo, da vsa naša dolgoletna praksa in borbe naše Partije pred vojno, še prav posebno pa od 22. junija 1941. pa do danes, popolnoma jasno kažejo, da naša Partija pod vodstvom tov. Tita nikdar ni vodila politike, ki bi imela kakršne koli zveze z vsebino domnevnih antisovjetskih izjav, zaradi katerih nas obtožujejo. Ali si je mogoče zamisliti, da v naših pogojih vodstvo Partije za štirimi zidovi daje ne samo anti,sovjetske, marveč celo kontrarevolucionarne izjave, a hkrati praktično ne samo da izvaja, marveč tudi odreja politiko najaktivnejšega sodelovanja in podpiranja politike in borbe Sovjetske zveze kot vodilne sile fronte demokracije in socializma, ali da za hrbtom množic sklepa tajne pakte z imperialisti in reakcijo, javno pa hkrati poziva na nepomirljivo borbo proti reakcionar-
nim silam razbitega kapitalizma, v borbo za zgraditev socializma? Ne, tovariši, to je nemogoče in vsakdo od vas ve, da je to nemogoče.
Očitki so brez podlage
Vsakdo od vas ve, da po taki poti nikdar ne bi mogla iti naša Partija in naši vodilni kadri na čelu s tov. Titom, ki so to Partijo v težkih ilegalnih pogojih stare Jugoslavije — čisteč jo frakciona-štva in učvrščajoč njeno notranjo enotnost in ideološko čistot — usposobili za vodilno vlogo v narodno osvobodilni vstaji in ljudski revoluciji, ki so v tej revoluciji, stoječ na čelu Partije, vodili delavski razred in delovno ljudstvo k zmagi, strmoglavili oblast kapitalistov in vzpostavili oblast delovnega ljudstva na čelu z delavskim razredom, ki so dalje, stoječ na čelu Partije, vodili in vodijo borbo za uničenje odpora izkoriščevalcev in za zgraditev socializma. Ali si je mogoče zamisliti, da bi se takšna Partija in takšno njeno vodstvo moglo spremeniti v nekaj popolnoma nasprotnega, to je v kulaško in kapitalistično partijo, v agenturo imperializma, v restavratorje kapitalizma v naši državi, v sovražnike Sovjetske zveze in sovražnike mednarodnega delavskega gibanja in vseh antiimpe-rialističnih sil?
0 napakah
Naša Partija je delala napake, jih dela in tudi v bodočnosti se po vsej priliki ne bomo mogli izogniti temu, da ne bi delali napak. Toda tisti, ki govori o napakah — ta ne more, ne da bi se vprašal, kaj predstavljajo te na. pake v primeri z doseženimi uspehi in kaj pomenijo ti uspehi na poti zgraditve socializma. Kdor bi tako postavil stvar, bi lahko videl, da so bile to napake v izvajanju v osnovi pravilne linije Partije. Vselej smo pripravljeni, da o takih napakah in o drugih vprašanjih naše graditve in naše politike na vseh področjih našega dela razpravljamo na načelni osnovi.
resolucije niso
Navedbe
točne
V naši Partiji je tudi nekaj pošte-nih tovarišev, ki jih je resolucija In-formbiroja spravilo nekoliko iz ravnotežja. Toda ne vem niti za enega teh poštenih tovarišev, ki bi bil trdil, da so navedbe resolucije točne.
“Nacionalizem,,
Toda nas so vendarle potem, ko smo pošteno podali naše stališče in naš predlog ter izrazili pripravljenost, da bi se čim prej odpravila nesoglasja, proglasili za nacionaliste. Ni dvoma, da so tudi v naši Partiji še ostanki nacionalizma in vsakdo, ki je bral našo partijsko literaturo, ve, da se je naša Partija pred vojno, med vojno in po vojni vedno borila proti takim pojavom. Da pa bi bila politika naše Partije kot taka nacionalistična — tega nam doslej ni še nihče očital, niti nam ne more očitati, če upošteva realna dejstva. Nasprotno pa moramo pripomniti, da je pri nekaterih kom-partijah še mnogo ostankov nacionalizma, o čemer najbolje priča nacionalizem, ki se ;e kot lavina prebil na svetlo pri mnogih kompartijah prav v zvezi z gonjo, ki se v teh tednih vodi proti naši Partiji.
V zvezi . /,SSR
Res je, da bo akcija, ki jo je sprožil Informbiro, povzročila za nas mnoge težave, ki jih nihče od nas ni mogel pričakovati, vendar pa ne more spremeniti tega osnovnega dejstva, da pripada naša socialistlfi država socialističnemu taboru na čelu « ZSSR.
Podpora Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije
Globoko smo prepričani, da tako ZSSR in države ljudske demokracije, kakor tudi yse mednarodno delavsko antiimperialistično gibanje ne more odreči podpore državi socialistične graditve, izpostavljeni napadom sovražnikov socializma. Ce
izročiti tako državo imperialističnemu pritisku. Takšno ravnanje prav gotovo v nobenem primeru ne bi imelo oi-kakšne zveze z internacionalizmom.
Evo, iz vseh teh razlogov bo naša Partija in njeno vodstvo nedvomno storilo vse, kar more, da se nesoglasja med nami in CK VKP(h) kot osnovno silo socializma likvidirajo. Najvažnejše sredstvo na tej poti je, da naša Partija in vsa naša dežela še vztrajneje in s še večjim poletom kot doslej dela za socialistično izgraditev države in da razvija do skrajnih možnosti svoje proizvodne sile v svojo lastno korist in v korist vsega socialističnega sveta ter da bo še aktivnejša v borbi, proti silam reakcije in imperializma, tako v naši državi kakor na mednarodni areni.
Veselje reakcije
Naravno je, da so se vsi sovražniki demokracije, napredka in socla-
socialistični graditvi bo" pomenil nadaljnjo okrepitev te zveze.
Jasne perspektive
Razvil sem pred vami osnovne poteze politike naše Partije v borbi za oblast in v _borbi za socializem. Ta politika temelji na splošnih teoretičnih tezah marksizma-leninizma in na skušnjah Sovjetske zveze, ki smo jih izkoristili v oblikah, ki ustrezajo našim konkretnim pogojem. Konkretni rezultati te politike, ki so vam vsem znani, so dokaz, da je bila ta politika naše Partije in našega Centralnega komiteja s tov. Titom na čelu, v osnovi pravilna in da mora biti tudi temelj našega bodočega dela. .
Pred nami so jasne perspektive. Z vztrajnim delom in z revolucionarno odločnostjo pri premagovanju vseh težkoč, bomo te perspektive spremenili v stvarnost za srečo naših narodov, v korist vsega socialističnega Sveta in vseh antiimperialističnih sil.
KIP MLADINCEV
lizma zelo razveselili nad našim nesoglasjem s CK VKP (b) in ostalimi komunističnimi partijani v Informbi-roju. Toda nas za to ne zadene odgovornost. Nam očitajo, da nas je reakcija po svetu hvalila. Tistim, ki nam to očitajo, lahko v pojasnilo povemo, da je v naši državi nasprotno celokupna reakcija z navdušenjem pozdravila resolucijo Informbiroja — skupaj s starimi likvidatorji, frakcio-naši, oportunisti in dokazanimi sovražniki ZSSR — in da s to resolucijo v roki danes poskušajo voditi borbo proti naši ljudski oblasti kapitalistični elementi in ostanki reakcije, naravno ne zato, ker bi bili boljši graditelji socializma, kakor smo mi, marveč zaradi tega, ker upajo, da bodo s tem razbili enotnost naše Partije in naše države v borbi za socialistično graditev, na enak način, ka. kor mednarodna reakcija upa, da bo z raznimi oblikami svoje kampanje «prilila olje na ogenj» in razbila enotnost antiimperialističnih sil.
Pot 17. socializem
Ljudska oblast (delovnim kmetom in drugim drobnim proizvajalcem) bo pomagala tudi v njihovih individualnih gospodarstvih in v njihovih individualnih delavnicah, vendar pa smo prepričani, da jih bodo njihove lastne skušnje trdno pripeljale na socialistično pot. Moči reakcije se zaman zanašajo, da bodo lahko z obrekovanjem razbile zvezo delavcev, delovnih kmetov in drugih delovnih ljudi mesta in
BORIS KALIN:
bi delali drugače, bi to pomenilo, j vasi. Nasprotno, vsak korak naprej v
ffiidfclc
Tov. Boris Kidrič je v svojem referatu govoril o graditvi socialistične ekonomike v Jugoslaviji. Izvajal je med drugim:
Jugoslovanska ljudska revolucija in iz osvobodilne vojne izvirajoča revolucionarna ljudska oblast v FLRJ, ki ju je vodila Komunistična partija, sta v ekonomsko-družbenem pogledu lahko krenili samo v eni smeri — v smeri graditve socializma v naši državi na temelju naukov marksizma-leninizma.
Vsaka drugačna smer bi prej ali pozneje povzročila nastop in zmago kontrarevolucije ter nacionalne odvisnosti od imperializma, likvidacijo ljudske oblasti in drugih ljudsko-de-mokratičnih pridobitev narodno osvobodilne vojne.
Vodilna vloga delavskega razreda
Hegemon jugoslovanske ljudske revolucije, delavski razred Jugoslavije na čelu s Komunistično partijo Jugoslavijo — sé je takoj po dokončni osvoboditvi naše države zavzel za smer izgraditve socialistične ekonomike, zavedajoč se, da s tem na področju svoje prvikrat resnično in v vsakem pogledu osvobojene domovine izpolnjuje osnovno zgodovinsko nalogo mednarodnega delavskega gibanja: likvidacijo izkoriščanja človeka po iioveku.
Najširše delovne, množice naše <If' žave, zbrane v Ljudski fronti, so podprle temeljne gospodarske ukrepe so* cialističnega značaja, ker so videli v njih pot za svojo ekonomsko in socialno osvoboditev.
Poti in oblike pri graditvi socializma so bile specifične
Glede na to, da je naša revolucija izbruhnila in se je razvijala v pogojih osvobodilne vojne na -najširši
. 0 lahko takoj z vsem poletom de-vnih množic, zbranih v Ljudski °nti pod vodstvom KPJ, začeli šino ° *n vsestranl<0 ofenzivo za ob-s, v°’ Pa tudi za tehnično rekon-ukc>jo našega gospodarstva. Ta da*0^ oam ie hkrati nudil možnosti, ^ sh>o takoj začeli in neprekinjeno voeDili v bistvu socialistično ofenzi-r.c_2a razširjenje in izgraditev držav-,tl( ,a in zadružnega gospodarskega
JT
V°W zgodovinski pogoj
žt«v°Vi i^odovinski pogoj za zgradi-. naše socialistične ekonomike se Vol^av,l tudi v: tem, da naša re-ske Clj* sprito velike zmage Sovjet-*veze nad nemškim fašizmom in
množični podlagi in da smo izgraditev ■ njegovo težnjo za svetovnim go-socialistične ekonomike začeli, ko je r.BOstvo že 28 let obstajala velika Sovjetska zveza kot prva socialistična država na svetu in ko so se kot rezultat druge svetovne vojne v vzhodni in srednji Evropi izkristalizirale, prav tako nove ljudske demokracije — so bile neposredne poti in neposredne oblike, s katerimi smo so lotili graditve socialistične ekonomike v naši državi, specifične in so morale biti specifične-Upoštevati smo morali tako naše notranje pogoje, kakor tudi nove P°; goje svetovnega razvoja. Ge ne hi tako delali, bi pozabili na «živo dušo» marksizma-leninizma, na dialektiko ih bi upropastili našo revolucijo.
UiidVOl,i *n spr**0 nastanka novih go{h hi demokracij, ki ga je omo-m J8 zmaga Sovjetske Zveze — ni »kor bit* obkrožena s kapitalistično kor IC° V *3lto °8rožajoči meri, ka-Voju ',e bUa obkrožena Oktobrska re-Vea ci-ia. Naša revolucija se je se-okoa. takoj spopadla s kapitalistično sam'c° in se z njo spopada; toda za stič Zatetek graditve naše sociali-iSnio'16* ekonomike je bilo važno, da takoj lahko dobili iz Sovjetske
Splošne zakonitosti kot v Sovjetski zvezi
Potemtakem neposredne poti in neposredne oblike, s katerimi smo začeli graditi socialistično ekonomiko v naši državi niso mogle in niso smele biti istovetne s tistimi po Oktobrski revoluciji v Sovjetski Rusiji. To seveda nikakor ne pomeni, da ne bi Pr‘ nas za zgraditev socialistične ekonomike veljale iste po marksizmu-Ien1' nizmu, po genialnem nauku Marxa-Engelsa, Lenina in Stalina odkrite in razčlenjene splošne zakonitosti, ki s° veljale v Sovjetski zvezi. To nadalje nikakor ne pomeni, da more in sme biti graditev socialistične ekonomik6 v FLRJ po svoji vsebini in po svoji splošni smeri drugačna, kakor je. bil3 v Sovjetski zvezi. Vendar pa to P0" meni, da smemo in moramo pri neposrednih poteh in pri neposrednih oblikah upoštevati naše specifične notranje pogoje, kakor tudi nove splošne pogoje, ki so rezultat neprekinjenega gibanja zgodovine, med te P3 brez dvoma spada predvsem dvig moč’ in vpliva svetovnega tabora socializma na čelu s Sovjetsko zvezo, dvig. k’ je velikanski v primerjavi s položajem Oktobra 1917. in v letih državljanske vojne 1918. do 1920.
Posebni pogoji
Dovolite mi tovariši, da nekolik0 konkretneje obravnavam nekatere izmed najosnovnejših specifičnih ozf~ roma, novih zgodovinskih pogojev, k’ so odločujoče vplivali na naše oblik6 v začetku graditve socialistične ek0" nomike v naši državi.
Prvi pogoj
Prvi takšen specifični pogoj predstavlja brez dvoma dejstvo, da se j6 naša revolucija razvila na temelj0 in v okviru Domovinske vojne Pr° fašističnim osvajalcem, na temelju 1 v okviru oborožene borbe proti na6’0" nalnemu izdajstvu reakcionarne buf; žoazije, kakor tudi proti pomoči, so ji jo v izdajstvu nudili zapadni im perialistični krogi.
V začetku graditve socialistične ek nomike se je ta specifični pog°j.nao. jasneje izražal v dejstvu, da prv’ p jav socialističnega tipa našega s°5p
darstva ni sledil iz formalne naci°n^ lizacije, marveč iz konfiskacije 101 vine narodnih izdajalcev.
Drugi pogoj
Drugi specifični pogoj, ki ie zan s prvim, je v tem, da je Pot n ^ revolucije ne samo dovoljevala, m več tudi zahtevala in dosegla k0°a_ nuirano zvezo s srednjim kmetom vzlic, pojavom njegovega omahova ^ ko je v ruski revolucij
zveze
surovine in pogonski material
smo
liatj
VzPostavitev naše industrije, da Zelo hitro lahko začeli vzpostav-đ S^P'Klarske odnose z Ijudsko-jn ^ eatičnimi in drugimi državami ško..a smo Slede na sovjetsko-angle-v°jn'nier'^iC° koalicijo v Domovinski in ji *n Slede na kolosalni dejanski ske 0ra*n’ mednarodni vpliv Sovjet-znax^Vffe' kakor tudi glede na zelo file moraino-politični vpliv sa-znatnn0V,e Jugoslavije — celo dobili troj 0 UNRR->n° pomoč, tako v po-jn stroj |^*a^U’ kakor tudi v surovinah
„ Medtem luciji
ko je v Oktobrski revo-
,ist.-- sledila intervencija in kapita-odl - 3 blokada, smo pri nas' ob ne-?kih21jivem vzP°stavIjanju ekonom-lahk odnosov z drugimi državami (ja 0 začeli obnovo našega gospo-„ovotVa' Dri £emer smo vključevali tipa bastali sektor socialističnega Ka n po?°iih zmagovitega zaključ-Periai-Ofaov.inske vojne zapadni im-’.bìlj lstlCni krogi ne samo, da niso vow^i °rganizirati blokado re-marvlfnarne ljudske demokracije, ičiti 6 prav tako niso mogli prepre-držav bibdnarodne povojne pomoči Katerain’ Poškodovanih v vojni, med nova e, spadala tudi revolucionarna
Jugoslavija.
^iši tempo
J’čni J e’ 1° so najosnovnejši speci-jgojj °ziroma novi zgodovinski pojo ’5V katerih smo začeli graditi svo-ljiv0 balistično ekonomiko. Razum-svoj .Je’ da so morali ti pogoji najti v ob!2raz tako v tempu, kakor tudi javi ab na^e Bcaditve. V primer-deset].t.prv'm' let‘’ pa cel° s Prv'm vse 5 ien:l Po Oktobrski revoluciji so hdo «leta dovou^ “
PMuai
^'di
velikega obrata 1929», pogoji olajšali delo, nam hitrejši tempo, določene širše oblike.
N Sov''^6 nam to očitno ilustrirajo, fbflobj ^k’ zvezi 30 lahk0 zaključili Oktobr6' .°bnovs v devetem letu po kfififaiSi<' fevoluciji. Pri nas se je Po v01 ‘o «L. jtbhčni
tistem
vašk°
medtem ko je v ruski re»^*-- - jj dobi . kolebal in se najbolj PT° prav srednji kmet, kar je v času zahtevalo politiko zveze z revščino in nevtralizacijo srednj e kmeta.
Tretji pogoj	s
Tretji spicifični pogoj, PoVOfanpri prvim in drugim, je v tem, nas po osvoboditvi ni Pri^° »erie državljanske vojne in do 0bor°rVeČ imperialistične intervencije, P1
zvezi
obdobje v drugem letu osvoboditvi. V Sovjetski socialistični sektor v letih
1^4-25 . u ------------------—	-
J’atnj !°bsegal v industriji 81%, pri-f?ktorPj 19%> v trgovini socialistični *tr	Privatni pa 42%, v ve-
Pa 5%‘Bi soc>alistični 95%, privatni th p0'!Pri nas ie bilo v prvem le-55<v jSVob°d‘tvi v državnih rokah Je" pa I VSe industrije, 27% industri-strouj -b bilo pod državnim sekve-£lcdu’ ar Praktično v vsakem po-c’ja. nJ*11160* 's^° kakor nacionaliza-hbditvi koncu drugega leta po osvo-VS° ”id^e državni sektor zajel že &ega strijo zveznega in republi-s*rije, bmena in 70% lokalne indu-rladaije . državnem sektorju je bilo tfgovi Ze vse bančništvo, vsa vele-za 2ve ’ ,Ves promet, vsa sredstva treovine na drnhnn-
■- Ja trgovin
b'Ofio,;-: Lr£°vina je v celoti državni Ja> Vsa ' b-eta 1948. je vsa industri-vthkan b'etrgovina, vse bančništvo in 1,0 v s a večina trgovine na drob-I,r’VatripC!a''st;'£nem sektorju, ostanek ’^'dacijj 0vine na drobno P3 je v
n!V°	ZVeza 5e sPrejela svojo
ktop , etko v enajstem letu po f	Evoluciji, medtem ko jo
i ,ahk° sprejela že v Začetku eta Po osvoboditvi.
RESOLUCIJI
o odnosu KP Jugoslavije DO IMFORMBIROJA
Resolucija o odnosu KP Jugoslavije do Informbiroja
V zvezi z nesoglasji, ki so nastala med Centralnim komitejem Komunistične partije Jugoslavije	na
eni strani in Centralnim komitejem Vsezvezne komunistične partije (boljševikov), a kasneje tudi Informacijskim birojem komnnističnih partij
—	na drugi strani, sprejema V. kongres Komunistične partije Jugoslavije naslednjo
RESOLUCIJO
I
V. kongres KPJ odobrava stališče CK KPJ v zvezi z obtožbami CK VKP <b) in Informbiroja ter njegovo vztrajno prizadevanje, da prepriča tako CK VKP(b) kakor tudi druge članice Informbiroja o netočnosti njihovih obtožb in da obrne razpravo na načelno in stvarno kritiko o delu KPJ v kolikor imajo te partije za to kritiko kakršno koti osnovo.
II	.
V. kongres ugotavlja, da Je kritika v pismih CK VKP (b) in v resoluciji Informbiroja o stanju v KPJ netočna, nepravilna in nepravična.
V. kongres. KPJ ugotavlja, da so netočne trditve o tem, da vodi CK KPJ Jugoslavije k postopnemu - pedrejeva-nju imperialističnim državam in pretvarjanju v buržujsko državo, pač pa je nasprotno točno, da vodi CK KPJ državo k vsestranki krepitvi njene neodvisnosti od imperialistov in krepitvi socializma v njej, — s samim lem pa h krepitvi splošne demokratične fronte. Prav tako so netočne trditve, da se v Jugoslaviji krepi kapitalizem
—	v mestu in na vasi, temveč se nasprotno krepi socializem, vodi pa se dosledna borba za izpodrivanje kapitalističnih elementov na vasi. Netočna Je trditev, da se KPJ pretvarja v ilegalno sektaško-birokratično, kulaško partijo z vojaško disciplino, ki se utaplja v Ljudski fronti, nasprotno pa je točno, da je KPJ legalna vlSđajoča partija, ki vodi Ljudsko fronto in v kateri se kljub pomanjkljivostim in slabostim neguje in razvija notranje-partijska demokracija. Enako je tudi z obtožbami, da širijo voditelji KPJ teorije, da delavski razred ni in da mu ni treba biti vodilna sila v borbi za socializem, da je mogoče mirno uvrščanje kapitalističnih elementov v socializem, da se s pustolovskimi, nepripravljenimi ukrepi kompromitira socialistična graditev v Jugoslaviji itd. Zlasti težka, netočna in nepravična je obtožba, da vodi KPJ protisovjetsko politiko ter podcenjuje vlogo Rdeče armade v vojni — sploh, a glede pomoči Jugoslaviji — posebej in temu slično. Medtem je točno, da se v omenjenih kritikah, zlasti pa v kampanji, ki je nastala po resoluciji Informbiroja o stanju v KPJ, nepravilno ocenjuje in podcenjuje naša narodno osvobodilna borba.
Na podlagi vsega tega V. kongres KPJ ugotavlja, da CK KPJ ni opustil naukov marksizma - leninizma, temveč nasprotno v osnovi pravilno uporablja nauke marksizma in leninizma glede na konkretne pogoje Jugoslavije.
III
V. kongres KPJ ugotavlja, da sta tudi kljub netočnim obtožbam in omenjenim nesoglasjem vodstvo KPJ in KPJ ostala v vsem zvesta načelom mednarodne proletarske solidarnosti in enot nosti protiimperiaiistične demokratične fronte.
IV
V. kongres KPJ smatra, da mora CK KPJ storiti vse mogoče, da se odstranijo nesoglasja s Centralnim komitejem Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in da skuša nuditi CK-u VKP(b) na mestu vse možnosti, da se prepriča o netočnosti svojih obtožb.
V
V. kongres KPJ ugotavlja, da se KPJ ni izključila iz Informbiroja, ker ni sodelovala na zadnjem kongresu Informbiroja, ter smatra, da bi po odstranitvi nesoglasij med CK KPJ in CK VKP (b) odpadel tudi ta razlog za njeno nesodelovanje v Informacijskem biroju.
‘Jloi'Viihli ri
KOROŠKA
Vprašanje pripadnosti slovenske Koroške bo z zaključkom avstrijske mirovne (državne) pogodbe prišlo do končne rešitve, če pravične ali ne, je druga stvar. Znano je, da je jugoslovanska vlada odločno zahtevala, da se priključi k Jugoslaviji vsaj važni osrednji s Slovenci strnjeno naseljeni del slovenske Koroške, čeprav bi ostal tudi po tem predlogu še precejšen kos slovenske zemlje na Koroškem pod Avstrijo.
Za poznavanje narodnostnih prilik na Koroškem podajajo ljudska štetja zadnjih 50 let in pa plebiscit po prvi svetovni vojni (L 1920) zelo nazorno in poučno sliko, ki nam kaže, kaj je resnica in kaj je varanje javnosti.
Narodnostne razmere so bile v slovenskem delu Koroške v zadnjih petdesetih letih izredno žalostne. Slovensko ljudstvo na Koroškem je živelo kot malokje na slovenski zemlji pod močnim pritiskom večinskega (nemškega) naroda. Slovenci, posebno oni na obrobju narodnega ozemlja, so bili pod stalnim močnim vplivom nemške kulture, nemške vzgoje ter silne propagande. Podeželje je bilo še kolikor toliko obvarovano pred potujčevanjem, ostalo Je slovensko, več ali manj zavedno. Toda sredi slovenske zemlje so nastala -mesta, trgi in večji industrijski kraji kot nemški in mešani jezikovni otoki, ki pa niso bili neposredno povezani z nemškim strnjenim ozemljem. Promet in gospodarstvo, posebno razvijajoča se industrija, dalje koroška naseljevalna in zlasti šolska politika — kdo ne pozna zloglasnih «utrakvističnih» šol — vse to je služilo germanizaciji dežele in ustvarjalo nemški most k — Jadranu.
Ljudska štetja.
Ljudska štetja, izvedena na Koroškem v zadnjih 50-60 letih odkrivajo strašne posledice krute germanizacije, obenem pa tudi vse grde mahinacije pri izvajanju ljudskih štetij.
L. 1019 je znašalo število Slovencev po uradnem štetju le 82.212 in to na ozemlju cele Koroške, ki je štela takrat 367.000 prebivalcev. Po dr. Rožiču-Moravskem «Slov. Korotan 1919» pa je po uradnem štetju, ki so ga napravili Slovenci 1. 1910 število slovenskega prebivalstva na Koroškem 134.920.
O leta 1890 do 1910, torej v 30 letih bi naj izgubili Slovenci po avstrijskem uradnem štetju skoro 20.000 ljudi (t.j. od 101.030 do 82.212) ne oziraje se na izgubo naravnega (rojstvenega) prirastka. Z upoštevanjem naravnega'prirastka se število izgube poveča še .na 35,000 do 40.0Ó0 Slovencev (dr. Rožič-.Mpravski «Slovenski Korotan»),
Ako pa upoštevamo samo ozemlje današnje Koroške (bfez Kanalske doline in Jezerskega ter brez Mežiške doline) kaže gornja statistika, da je število slovenskega prebivalstva na tem ozemlju nazadovalo v dobi od leta 1890 do 1934 od 84.667 na 24.857, torci za okroglo 60.000 ljudi, t.j. od 25.5% na 6.3% prebivalstva Koroške, torej za skoro 20%. Ako pa upoštevamo naravni (roistveni) prirastek se ta izguba poveča na okroglo *5.858 Slovencev. Za to število se je pa povečalo število Nemcev na Koroškem.
K nemškemu «uspehu» pri ljudskih štetjih so poleg drugih okolnosti mnogo pripomogle tudi menjajoče se do-
Spomenik padlim partizanom v St Rupertu. Sresko načelstvo je Velikovcu je dalo izbrisati na njem napis «V borbi proti fašizmu» po nalogu škofovskega ordinariata v Celovcu. Slovensko ljudstvo Koroške pa pi-gvi, da ga bo branilo kot simbol svoje 'pravične borbe.
ločbe avstrijskih oblasti glede načela, po katerem so se vršila ljudska štetja. Do vključno leta 1910 so šteli avstr, državljane po občevalnem jeziku, leta 1923 po jezikovni pripadnosti in 1. 1934 pa po pripadnostih h kulturnemu krogu, t. j. po jeziku, v čigar kulturni krog spada državljan.
Plebiscit na Koroškem dne 10. oktobra 1928.
Glasovalno ozemlje in plebiscitne določbe.
Glasovalno ozemlje je obsegalo sicer večji del slovenske Koroške, toda brez
slovenske vzhodne Ziljske doline. Razdeljeno je bilo v dva pasova, t. j. v večji južni, pas A, in v severni manjši pas B z mestom Celovcem, Glasovanje je (v smislu plebiscitnih določb) bilo najprej v južnem pasu A. Ce bi glasovanje v tem pasu izpadlo za Slovence ugodno, potem bi glasovali tudi v drugem pasu B. Toda zaradi nepo-voljnega uspeha v pasu A je odpadlo glasovanje v pasu B.
Glasovalni pas A je bil razdeljen v štiri volivna okrožja in sicer 1. v okrožje Rožek, ki je obsegalo pretežni del občin sodnega okraja Rožek, dalje 2. v okrožje Borovlje, ki je obsegalo občine sodnega okraja Borovlje in deloma občine sodnega okraja Celovec-okolica, potem 3. v okrožje Pliberk z občinami sodnega okraja Pliberk, Dotarla vas in Železna kaplja ter končno 4. v okrožje Velikovec z občinami sodnega okraja Velikovec z dvema občinama sodnega okraja Celovec-okolica in ene občine (Labud) sodnega okraja St. Pavel.
Slovenci so dosegli torej nadpolovič-no večino v dveh volivnih okrožjih, in sicer v okrožju Rožek s 53.7% in v okrožju Pliberk s 51.0%, medtem ko so dosegli v okrožju Borovlje sicer še 43.6% v okrožju Velikovec, ki je bilo močno pod nemškim vplivom, pa le 22.8% glasov.
Pribiti pa je, da bi bila zmaga za Slovence kljub raznim volivnim mahinacijam povsem zagotovljena, če bi bil vključen v ta glasovalni nas tudi slovenski del Ziljske doline. Tega dejstva so se nekatere Jugoslovanom ne posebno naklonjene velesile, ki so določile pogoje za plebiscit, dobro zavedale, zato pač niso priključile slovenskega dela Ziljske doline glasovalnemu pasu. Sovjetska Rusija takrat na mirovni konferenci ni sodelovala.
Iz podrobnih rezultatov glasovanja je razvidno, da so bili slovenski večinski glasovi doseženi v splošnem v občinah. ki leže južno Vrbskega jezera ter južno črte Vetrinje-Zrelec-Grabštajn in dalje južno Drave. In te slovenske občine v glasovalnem pasu A tvorijo
povsem strnjeno slovensko narodno ozemlje! Meja tega strnjenega slovenskega ozemlja v pasu A poteka od toč. ks na Karavankah (južno vasi Beg-sta-in) proti severu in vodi tik zapadno ob Baškem jezeru na Dravo, nato deloma po Dravi ter preide med Vrbo in Logom na Vrbsko jezero, ki ga seče, od vzh. Pobrežja Vrbskega jezera pa vodi na reko Krko in dalje po Krki in Dravi do jugoslovanske meje.
Plebiscit, ki je bil 10. oktobra 1920 v enem delu slovenske Koroške na osnovi določb mirovne pogodbe z Av-
strijo, po prvi svetovni vojni pa nikakor ni prikazal prave slike narodnostnega razmerja v plebiscitnem czemlju. Moč slovenskega življa tu ni prišla povsem do veljave in zadostnega izraza. Plebiscit je potekal v okoliščinah, ki so bile vse prej kot ugodne za Slovence. Poleg raznih krivic v zvezi s plebiscitom je na izid glasovanja posebno kvarno vplivalo dejstvo, da v glasovalno ozemlje, kot je bilo že omenjeno ni bil vključen vzhodni (slovenski) del Ziljske doline. Nemška propaganda, ki jo je izdatno podpiral južni sosed, je zelo učinkovito delovala pred in med plebiscitom. Predvsem so z raznimi gesli in obrekovanja in pa potek plebiscita je služil predvsem nemškim glasovom. Tako n. pr. so spreminjali v zadnjem trenutku, glasovalne predpise glede vlaganja prizivov za glasovalne spiske, spletkarili so z glasovalnimi skrinjicami in glasovnicami, štetja glasov niso pravili takoj po glasovanju in v kraju glasovanja, ampak šele naknadno itd.
Temu nasproti pa je bila jugoslovanska (slovenska) propaganda nezadostna nikakor ne ha višku. Tudi ni našla pra. vega razumevanja in zadostne podpore pri merodajnih krogih.
Kljub vsem tem skrajno nepovoljnim razmeram pa so dosegli Slovenci pri plebiscitu v pasu A vendarle 41% glasov, kot je to ugotovila medzavez-niška plebiscitna komisija. Obenem pa ie izid plebiscita nedvomno pokazal, kot že zgoraj navedeno, da tvori slovenska večina v posameznih občinah strnjeno narodno ozemlje. To je važno deistvo, katereva ne smemo prezreti.
Na podrobni izid tega glasovanja pa se velesile niso ozirale ter so celotno ožemi ie glasovalnega pasu prisodi-ie Avstriji. Velesile so postopale v koroškem prio"!»H! Povsem drugače kot p. pr. nri plebiscitu v Zgorrii Slezih, ki je bil skoro istočasno in iznadel za Poiiake še d-leko manj ugodno kot koroški plebiscit za Slovence, a so velesile vendarle prepustile Poljski važne in obsežne, z Nemci močno nascitene predele plebiscitnega ozemlja Slezije.
l.SIovenci na ozemlju nekdanje Koroške, v mejah pred 1920, po avstrijskih uradnih štetjih:
Leta 1880 so našteli: 102.252 Slovencev na Koroškem »	1890	»	101.03Ó	»	»
»	1900	»	90.495	»	»
»	1910	»	82.212	»	»
2. Na ozemlju sedanje Koroške, torej brez Mežiške doline. Jezerskega in Kanalske doline, no našteli:
Leta 1880 Slov. 85.051, t.j. 26.6% prebivalstva Koroške
1890
1900
1910
1923
1934
84.667, » 25.5% 75.135, » 22.3% 66.463, » 18.3% 37.292, » 10.1% 24.857, »	6.3%
ZNACILNQ SLOVENSKO NASELJE NA KOROŠKEM
IO
Stran naših kmetovalcev
« ♦*«
Zelena krma=Več mleka Pomen paše
Vsak živinorejec dobro ve, da pri- zelena krma prednosti pred dobe krave na mleku, brž ko pride- stnc suho krmo v tem:
istovr-
jo na svežo krmo. To si razlaga s tem, da je zelena krma boljša in morda tudi vrednejša kot pa suha krma. Brez dvoma, da je krma v svežem stanju boljša kot istovrstna krma v posušenem stanju.
Naravnejša in zato najprimernejša krma za živino je zelena krma in to predvsem paša. Cim bolj je zelena krma stara, tem manj je vredna. Mlada trava in detelje vsebujejo mno. go vode in sorazmerno precej visok odstotek beljakovin.; sploh je sestav mlade trave takšen, da je za živino lahko prebavljiva. S starostjo trav, oziroma detelj, to je, ko so že odcvetele, se v rastlinah odstotek vode znižuje, zvišuje pa se odstotek surovih vlaken, ki so težko prebavljiva, v večji meri pa sploh neprebavljiva. Zato ima svojo polno vrednost le mlada zelena krma.
Napačno ravnajo tisti živinorejci, ki čakajo, da trava odcvete in šele dozorelo kosijo, češ da se na ta način pridela več krme in da se seno laže posuši. Res je, da je količina sena večja in tudi prej se posuši, ker je v stari travi manj vode kot v mladi. Res je pa tudi, da tako seno po kakovosti zaostaja in da vsebuje manj prebavljivih hranilnih snovi kot pa seno iz mlado pokošene trave. Bistvo konserviranja sena s sušenjem je, da spravimo iz trave tolikov vode, da se nam seno zaradi tega ne kvari. S tem pa se zniža tudi prebavljivost sena v primeri s travami.
Pri sušenju sena se izgube hranilne snovi; pri ugodnem vremenu se jih izgubi le okrog 10%. Ako pa med sušenjem nastopa še deževno vreme se odstotek izgub hranilnih snovi more zvišati tudi nad 50%, tako seno je potem za polovico manj hranljivo
1.	je laže prebavljiva kot suha krma,
2.	vsebuje sorazmerno več hranilnih snovi kot suha krma,
3.	vsebuje tudi tiste vitamine, ki jih pri sušeni krmi uničijo sončni žarki,
4.	vsebuje lahko prebavljive spoje, ki vplivajo na povečano proizvodnjo živine,
5.	zelena krma, pomešana s suho krmo, poveča njeno prebavljivost; krma se bolje izkorišča.
Zenena krma ugodno vpliva tudi na zdravje in odpornost živine. Pridobivanje zelene krme je lažje in cenejše kot pa sušenje krme. razen tega imamo večje zagotovilo, da sveža krma ni pokvarjena, kot je lahko suha.
že iz teh razlogov bi morala živi-
na dobivati dokler je le mogoče krmo v svežem stanju, živina na paši pa se razen tega še pregiblje na zraku in na soncu, kar je za njeno zdravje in pravilen razvoj velikega pomena. Ker moremo le od zdrave in odporne živine pričakovati, da nam bo dajala trajne koristi, moramo poskrbeti, kolikor je le v naši moči da, ji v hrani nudimo take snovi, ki proizvodnji neke živali najbolj ustrezajo. Zelena krma mora izpolniti to pričakovanje v polni meri, zato pokladaj-mo živini vsaj preko poletja zeleno krmo, oziroma čim več puščajmo živino na pašo.
Preko zime, ko nimamo zelene sveže krme, jo z uspehom moremo nadomestiti s silažo, krmilno peso in pa repoki imajo iste prednosti in prav tako ugodno učinkujejo na proizvodnjo živine kot sveža krma.
L. T. — ZDRAVILNE RASTLINE
za uspesno živinorejo
Brez paše si ne moremo misliti ] se ji bo poznalo, da je vzrejena v
prave in uspešne živinoreje. Ce že nimamo pašnikov za vso plemensko gojevo živino, je nujno potrebno, da pride vsaj mlado plemensko govedo na pašo. Res je, da je mogoče tudi v hlevu vzrediti mlado živino, toda takšna hlevska vzreja ni nikdar prava. V hlevu ne moremo nuditi mladim živalim onih naravnih pogojev, ki so potrebni za njih razvoj in njih rast. za ohranitev in utrditev zdravja. Ce žival stalno biva v hlevu, vidno oslabi njena življenjska sila, predvsem za radi pomanjkanja svetlobe, zraka in zadostnega gibanja. Uredimo si hleve še tako dobro, pa krmimo in oskrbujemo mlado živino po vseh pravilih umne živinoreje, vedno
Kmetovalec v avgustu
POLJEDELSTVO: V tem mesecu m'atijo žito, grah in drugo. Kdor nj že ob žetvi odbrai najlepšega klasja za dobavo semena, naj to stori ob mlačvi. Odbrano najlepše klasje umlati posebej, sčisti zrnje in shrani seme zase. Le od zdravega. zrelega, klenega, polnega in težkega zrnja je pričakovati tudi dober pridelek. Podobno kakor žito odbiraj tudi razna druga semena- Kdor ni še posejal repe, naj se podviza, da ne bo prepozno. Za setev rdeče detelje je najprimernejši čas mesec avgust.
Na njivi kop'jemo krompir. Pa-kot trava, saj je tudi videti, kakor ! zimo, da bo zrel in da ga spravi-da imamo pred seboj vejevje, a ne j mo pod streho suhega. Zato ga pu-seno. Tega se naši kmetovalci tudi stimo na njivi, da se osuši na son-
dobro zavedajo in če je le mogoffe, rešijo seno pred dežjem in celo pred
cu. Sele potem ga spravljajmo v vreče. Napačno ravnajo tisti, ki
roso. Ni pa toliko znan vplih sončnih ; mečejo izkopani krompir v koš in žarkov, ki so pri naravnem sušenju ! ga takoj stresejo v vreče. Krom* sena potrebni in ki uničijo del neka- pir, ki smo ga spravili pod streho („ii, „o—i—	,-----,	— — v]ažnegai racj gnije. Doma ga hra-
nimo na suhem prostoru in v ne
terih vitaminov, to je snovi, ki so za pravilni razvoj in za zdravje živine nujno potrebne.
Sveža krma ima zlasti močan vpliv na proizvodnjo mleka. 2e njen sestav deluje povoljno na izločanje mleka v vimenu, ker vsebuje neke snovi, ki se ob sušenju pretvorijo v druge spojine in ta ugodni vpliv ne pride več toliko do izraza.
Suha krma, ki je sama po sebi teže prebavljiva, se bolje izkoristi, ako dobiva žival vzporedno tudi zeleno krmo, ki torej napravi vrednejšo tudi suho krmo. Razen tega jo živina bolj s tekom žre. Prav tako kot ljudje laže jemo kruh, ki je za nas sicer osnovna hrana, če je zraven še solata, bo živina svojo osnovno krmo seno laže prebavljana z zeleno sočno krmo-travo. Iz tega sledi, da ima
prevelikih kupih. Tam, kjer sadijo po krompirju zelje, je že izkopan. Ce njiva ni posebno dobra jo pognojimo z nitratom, da se bo zelje hitreje in lepše razvilo. Tudi repi lahko prignojtaio z nitratom, če nismo dali krompirju dovolj gnoja. Ka'cijevega nitrata potrebujemo 1 kg na 100 m2.
Cinkvantin naj ima vedno zrahljano zemljo, da se bo hitreje, razvijal. Ker ima od setve do zorenja le kratko dobo, zahteva dobro gnojeno zemljo. Vsak kilogram nitrata nam dobro poplača-
Košnja je povečini končana. Le tošnje slabo vreme je delalo pri sušenju mnogo neprilik. Kdor je imel srečo, ima pod streho seno,
Zdravilne rastline
MELISA, MATICNIK, ROJEVICA, MEDENIKA, MEDENI LIST, CEBE-LOPERKA, MATERNJAK.
Cvete od junija do avgusta.
Raste: Doma je v Prednji Aziji, pri nas pa jo goje po vrtovih.
Gojitev; Priporočljivo je posebno razmnoževanje z delitvijo, ker s semenom razmnožena rastlina pozno vzklije. Zemlja mora biti rodovitna, pa ne pregosta in ne prevlažna. Čeprav je rastlina vztrajna, vendar ni umestno puščati rastline nad 4-5 let, ker izgubi na odpornosti. Nabiramo liste in vso rastlino preden se razcvete, torej v začetku junija in avgusta. Nabrane liste, oziroma rastlino sušimo v senci.
LASTNOSTI
Vsa rastlina diši po citronah in vsebuje precej hlapnega olja, ki posebno pospešuje potenje, lajša bolečine itd., grenke snovi, čreslovino, smolo in sluz. Krepi živce, odstranja krče, vpliva blagodejno na možgane, srce prebavila in maternico.
UPORABA
Zaradi zgoraj omenjenih lastnosti Je upravičena uporaba melise kot no-
tranje zdravilo, in sicer v obliki čaja (1 veliko žlico ali 5-8 gr. na skodelico vode), ki ga daš bolniku 2-3 skodelice dnevno pri živčnih bolečinah v želodcu in srcu, pri motnjah v prebavi, krčih v črevesju, koliki ali zavijanju v maternici, napenjanju, naduhi, živčnih zobo — in glavobolih ter bolečinah v ušesih, srčni nervozi, nevrasteniji, migreni in splošno pri živčnih boleznih (melanhonija, histerija itd.)
Zlasti je priporočljivo dodati me, lisi špajke (baldrijana) kot sredstvo za spanje.
Namesto same melise moreš pri nervozi uporabljati za čaj tudi mešanico rutice, melise, hmelja in baldrijana.
Zunanje za trenje (masažo) in obkladke pri glavobolu, revmi,, ranah, čirih, oteklinah in bodljajih žuželk moreš uporabljati tinkturo, ki jo pripraviš, da namakaš v alkoholu, ki si mu doda! eno kavino žlico vode me-lisinih cvetov.
Ponekod rabijo zunanje tudi zmečkane melisine liste, ki jih stavijo na rane, ali pa jih izpirajo z vodo melise. Tudi obkladki so v rabi.
toda vsakdo ni ujel pravega časa-Ko spravljamo pod streho seno, ki ga je večkrat premočil dež, vrzimo po njem nekoliko soli, da ga bo živina rajši jedla.
ŽIVINOREJA: Gnoj naj izgine iz hleva vsak dan, okna naj ne bodo zamašena, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo in lepo uspevajočo živino. Pri krmi pazi na to, da ne bo prišla razgreta k jaslim. Sveže krom-pirjevdee tudi ne dajaj živini, ako se hočeš izogniti napenjanju. Ob zelo vročem dnevnem času ne spuščaj živine na pašo. Ne vozi in ne delaj vprežno živino v prehudi vročini. Razgrete živali napajaj šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Kdor še ni cepil proti rdečici, naj ne odlaša. Prav tako naj dajo gospodinje cepiti kokoši proti davici. Živin »zdravniki cepijo v posameznih krajih po urniku, kot smo to že javili v naši zadnji številki. VINOGRADNIŠTVO: Zaradi letošnjega vlažnega vremena, je moral vinogradnik škropiti trte zelo pogosto. Zato Se bo oddahniil, ko odloži za letos v tem mesecu škropilnico. Škropilnico je hraniti najbolje v kleti, če ni preveč vlažna V suhem prostoru je tudi ne smemo hraniti, ker popokajo gumijasti deli. V vinogradu ni posebnega dela: V tem mesecu je treba predvsem opleti plevel, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izpostavljajo grozde soncu, češ da bo bo1 je dozorelo- To delo ni potrebno, ker grozd dozori v senci prav tako kakor na soncu. Samo trtno listje mora biti izpostavljeno soncu.
Skrbimo posebno za one vinograde (Zgonik-Repenč), ki jih je pobila toča, da dosežemo dozori-tev lesa in si zagotovimo pridelek za drugo leto.
Sadjarstvo: Še je čas, da cepimo sadno drevje na oko. V avgustu dozori poletno sadje. Obiraj ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki gredo na drevo prezimovat. Na deblo priveži zvitek slame. V ta zvitek se bodo zatekli molji, ki jih potem jeseni z zvitkom vred sežgeš. Ako se je na breskvah, češpljah in češnjah pojavha smolika, okoplji okoli takih dreves in pognoji jim z apnom. Smolo obriši s cunjo in rano operi s kisom. Nato napravi čez rano nekaj podolgastih zarez, globokih do lesa.
Kletarstvo: Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači- V vino ne pozabi dati kakih 5 do 10 gramov kalcijevega sulfita in morda tudi 40 do 100 gr. citronske kisline. Obe sredstvi sta odlični proti vsakemu kvarjenju vina- Klet dobro pometemo in pobelimo, pokvarjeno posoda popravimo. Splošno mora vsak pameten kletar že v tem mesecu
misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja.
Vrtnarstvo' Nadaljuj z deli meseca ju'ija. Sej jesensko korenje, motovilec, zimska špinačo in navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnje zimsko zelje. Odberi za špinačo bolj zavetne lege in pripravi jih tako, da bo proti jugu obrnjena stran nekoliko nižja od severne strani. Pred setvijo zemljo dobro pognoji. Presajamo še vedno lahko navadno solato, zimsko endivijo in zimsko redkev. Vzgoji si za prihodnje leto čebulice. V ta namen sej čebulno seme v začetku avgusta precej gosto v dobro zemljo. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij jo ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj gosenice na zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno, če pritisneta vročina in suša. Ce vidimo, da napada paradižnike peronospora, škropimo jih z žvepleno-apneno brozgo.
Čebelarstvo: Kdor ni peljal svojih čebel na gozdno pašo, mu bodo čebele v tem mesecu lenarile in trosile svojo zalogo. V krajih, kjer ni paše, se število čebel krči- Čebelar naj odstrani medišče, če tega še ni napravil. Ce pusti medišče še nadalje y panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drugi š(kodljivei. V krajih, iqjer pričakujemo paše na ajdi, skrbimo, da se število čebel ohrani. Ce imaš slabiča v čebelnjaku, pa ga misliš ojačiti ali pa porabiti pozneje za pojačenje drugih družin, zmanjšaj panju žrelo, da ne bi hodile vanj ose in sršeni. Ce imaš kaj opraviti z medom, ne raztresaj ga, da ne privabiš roparic, ki so v tem času zelo nadležne. Sedaj je zadnji čas, da si preskrbiš dobre matice.
Sedaj zatirajmo fižolarja
Kdor je opazil v pretekli zimi fižolarja v svoji shrambi, naj takoj spravi fižol, kolikor ga še ima, v goste tkaninaste ali pa v močne papirnate vreče ter jih dobro zaveže, da fižolar ne bo mogel ven, če ga je kaj med fižolom. Shrambe, podstrešja, kjer se je fižol v stročju sušil in kjer smo ga hranili, pa temeljito počistimo,
Ce v okuženem kraju en sam pridelovalec ne bo pravočasno in dovolj skrbno očistil shramb in podstrešij ter ne bo fižola razkužil, oziroma shranil v neprodime vreče, bo fižolar zopet letos okužil njegove pa tudi sosedove nasade, ker leti po cel kilometer daleč in še dalje.
Za razkuževanje shramb uporabljajte ogljikov žveplec, za katerega dobite nakazilo pri kmetijskem nadzorništvu. Opozarjamo pa, da moramo biti z ogljikovem žvepleeem zelo previdni:	ker so
njegovi hlapi lahko gorljivi
hlevu. V hlevu vzrejene živali navadno niso brez telesnih hib, so občutljive in mehkužne, zato le malo odporne proti zunanjim vplivom in bolj podvržene vsakovrstnim boleznim. V hlevu torej ni mogoče vzrediti zdravih, utrjenih in lepo razvitih živali. Vsak pravi živinorejec in gospodar pa gleda na to, da ima v hlevu predvsem zdravo in utrjeno govejo živino.
Sonce - zrak - ribanje
Zdravo, utrjeno in lepo raslo govedo je mogoče vzrediti le na dobro urejenem pašniku. Na njem imajo živali predvsem dvoje: svetlobo in zrak. Svetloba je vir življenja in potrebna za ohranitev zdravja. Sončni žarki uničujejo razne bakterije povzročitelje bolezni. Cim jače delujejo sončni žarki neposredno na živalsko telo, tem več rdečih krvnih telesc je v krvi. Torej vplivajo sončni žarki ugodno na sestavo krvi. Popolno pomanjkanje sončne svetlobe povzroča bledico. Kako vpliva čisti in sveži zrak na živino, ve dobro vsakdo ki pozna zatohli hlevski zrak, v katerem se nabirajo razne škodljive snovi pri razkrajanju hlevskega gnoja, gnojnice itd. Kakor hitro morajo že mlade živali v najvažnejši dobi svojega razvoja pogrešati neposredno sončno svetlobo in sveži zrak, se nikakor ne smemo čuditi, če postanejo šibke, bolehne, slabe izkoriščevalke krme in se izprevržejo tudi v svojih pasemskih lastnostih.
Velikega pomena je za mlado govejo živino tudi gibanje, ki ji ga nudi v polni meri zopet le pašnik. Ljudje sicer skušajo omogočiti živini gibanje v nalašč za to ograjenih prostorih v bližini hleva, na tako imenovanih tekališčih, toda tudi v dovolj obširnem prostoru ne dosežemo nikdar tega kakor na pašniku.
Žival je na tekališču sicer morda na zraku in soncu, o zadostnem gibanju pa ne more biti govora.
PREDNOSTI PASE
Ugodno vpliva na zdravje in razvoj živali tudi hrana na pašniku. Sočna, mlada paša vzbuja po svojih vonljivih snoveh tek in prebavo. Zaradi obilnih prebavljivih beljakovin in rudninskih snovi, ki so na pašniku, se telo izredno okrei pi in postane odporno. Ce je mlado govedo res kaj trpelo in postalo pozimi mršavo morda zaradi pičle krme, se na pašniku v nekaj tednih popravi; dlaka mu postane gladka in svetla. Na paši dobi mlada žival redilnih snovi v takšnem razmerju, v kakršnem jih potrebuje. Pri najnujnejši paši žival ne postane vampasta in ne dobi visečega trebuha, kakor to lahko opazujemo pri obilnem krmljenju v hlevu. Ako živali v hlevu dobro krmimo, postanejo sicer včasih okroglega telesa kakor živali na paši, vendar pa ne pridobe na teži zaradi močnejših in gostejših kosti ter krepkejših in napetih mišic, temveč edino-le zaradi večje množine vode v staničevju ia zaradi tolšče. Mlado govedo potrebuje redilne in posebno beljakovi-naste krme. Pri takšni krmi se mora obenem privaditi krmi, ki jo v večji meri pridelujemo v lastnem gospodarstvu. Tudi to najlaže dosežemo na pašniku. V hlevu ne moremo nuditi mladi živali niti približno tako sestavljene tečne krme, kakršno dobi prav na paši.
Paša je za vzrejo gojeve živine, posebno takšne, ki je namenjena za pleme, nujno potrebna. Le na paši se okrepita zdravje in odpornost živali. Izboljša se telesnosti zviša dobičkonosnost in pospešuje rodovitnost. Pri mlečnih plemenskih kravah, ki hodijo redno na pašo, se dvigneta mlečnost in kak») vost mleka, olajša se otelitev. Pa-J ša nam prihrani tudi obilo deW in sploh vso rejo poceni.
7
Stran naših gospodinj
kiiliietjti
Petek: Krompirjeva juha; mešana so. lata; češpljevi cmoki.
Večerja: Ocvrta jajca; dušene pa. prike; sir.
Sobota: Zdrob na juhi; dušen grah;
• Ì »cvrt krompir; sadje.
Večerja: Polenta z maslom in sirom; radič; kompot.
Nedelja: Kurja juha z vlivanci; pe-f čena piška; krompir; solata; rižev narastek z jabolki. 1)
Večerja: Juha; ribe; mešana solata; sir; kompot.
Ponedeljek: Špinačna juha; zrezek; krompirjev piré; nadevane buče 2); sadje.
Večerja: Testenine z mesno omako; pesa; sadje.
Torek: Testenine na juhi; telečji zrezki; solata in fižol; ocvrte breskve.
Večerja: Rižot; solata z jajci; sadje. Sreda: Mineštra iz graha in riža; mesne pogačice; solata: 200 gr. radiča, 2 paradižnika; 2 sladki papriki, 2 kumarici, česen.
Večerja:	Ocvrte ribe; zelenjadno
cvrtje; pesa.
Četrtek: Fižolova juha z opraženim kruhom; kuhana govedina; melancani; dušen krompir; kompot.
Večerja:	Polenta s paradižnikovo
omako; čokoladna krema.
1) Rižev narastek z jabolki.
Skuhaj 7 dkg. riža v 3/4 1 mleka ter hladnemu primešaj 7 dkg sladkorja, 5 dkg. masla in 4 rumenjake. Dodaj nato prav rahlo trd sneg 4 beljakov ter razdeli testo v 2 dela. Polovico ga deni v namazan model, položi nanj tanko ; zrezanih jabolk, potresi jih S sladkor-i jem, pomaži z marelično marmelado, deni gor še drugo polovico testa in gr peci v pečici 1/2 ure; potem pa ^ .ištresi na krožnik in potresi s sladkor-l jem,
2) Nadevane buče.
' Vzamemo majhne buče, jih poparimo
i Moi otrok s1qÌ)0 napreduje
jdai \ir feži ™ Naftar	““tža	l (Nadaljevanje iz predzadnje štev.) domov., ker menijo, da teh n
‘V

?NA SDIKl VIDIMO TRI PLATNENE OBLEKE. PRVA JE BELA.)
DRUGA ROZA, TRETJA MODRA Z BELIMI PIKAMI \
previdno izdolbemo in položimo tesno drugo poleg druge v dobro namazan pekač. Pečemo pol ure.
Nadev napravimo iz zmletih pečenic
v slani vodi, po dolgem razpolovimo, j ali mesa (ki smo ga opekli na maslu)
drobno sesekljanega peteršilja, enega jajca in naribanega sira (lahko dodamo namočen ožet bel kruh), sol poper in začimbe po okusu! Vso zmes obdamo še s koščki surovega masla.
j
i;
Kako čistimo steklenice

Mnogokrat se nabere doma kopica zamazanih steklenic, pa ne vemo, kako bi jih oprali, da bi bile zopet uporabne. Običajno koristi že dobro izpiranje z vročo vodo. Mnoge gospodinje riame-čejo v steklenico, v kateri je že vroča voda, še strgan papir, pepel itd., vendar pa papir ni primeren za čiščenje notranjih sten steklenic. V vodi se papir nabrekne in ga je dokaj zamudno -i odstranjevati, pepel pa opraska steklo in steklenica postane grda. Izpiranje z vročo vodo pa zelo pospešimo, če uporabljamo poleg vode še lesno žaganje.
Vino pušča v steklenicah madeže, ki jih lahko odstranimo s solno kislino. ^ Madež bo izginil, čim ga namažemo; nato steklenico krepko izperemo, da odstranimo vso kislino.
Ce so steklenice zamazane od raznih smol, jih izperemo z raztopino lužnega kamna (kavstične sode) in potem z alkoholom.
Raznovrstne esence pustijo v stekle-! niči zelo močan duh in tudi neprijeten i okus, kar ne moremo odstraniti z obi-j čajnim izpiranjem. V ta namen čistimo I * žvepleno kislino, nato pa krepko iz-J peremo z vodo. Ce še to ne zadostuje, t nasujemo v malo množino koncentrirane žveplene kisline nekaj natrijevega kromata. To je rumen prašek, ki ga dobimo v drogeriji. S tako pripravljeno žvepleno kislino zooet temeljito I čistimo. Ko preženemo duh po esenci, tedaj steklenico dobro izperemo s čisto vodo. Ko uporabljamo žvepleno kislino, moramo biti izredno previdni, kajti koncentrirana žveplena kislina ! razjeda obleko, papir, usnje, kožo. Nikoli ne smemo vliti vode v žveplena kislino, temveč le žvepleno kislino v v°do. Pri mešanju z vodo se pa ta kislina izredno segreje in obrizga okoli. C0' Preden izpiramo steklenico z vodo, • lioramo iz nje izliti vso kislino v lijak,
; ® takoj zatem izprati lijak z vodo, da ne razje kislina kamna. Tudi solna kislina razjeda oblačila.
t5e je bilo v steklenici ribje olje, jo •spereš najprej s toplo raztopino luž-?jesa kamna. Raztopino lužnega kamna Pripraviš tako, da v četrt litru vode

raztopiš približno 15 gr lužnega ka- | bro je, če dodaš nekaj kapljic solne mna; tega prijemlji s papirjem, ker kisline. Ugodno je tudi izpiranje z razjeda kožo in obleko. Najprej izpe- vročo, gosto raztopino mila, kateri deremo steklenico s to raztopino, nato damo nekaj lužnega kamna.
z amonijakom in končno z vodo.
Steklenico, umazano od petroleja, očistiš takole: Najprej pazi, da se izteče skoraj ves petrolej ter da ga ostane v steklenici le malo.
Zatem napolniš steklenico do vrha z vodo, nekoliko potreseš in zatem pustiš v miru 25 ur. Petrolej je lažji od vode, zato se bo nabral na vrhu. Po enem dnevu zamahneš sunkovito s steklenico, s čimer povzročiš, da se izteče petrolej, ki se je nabral na površini vode. Zatem izpereš steklenico z apnenim mlekom, ki vsebuje nekaj peska, napolniš steklenico z vodno raztopino klorovega apna in pustiš nekaj ur v miru. Končno nekolikokrat izpereš z vodo. Toda tudi sedaj moraš napolniti steklenico do vrha z vodo., Namesto apnenega mleka in klorovega apna lahko uporabljaš zelo gosto toplo raztopino mila v vodi.
Steklenice, zamazane od maščob, čistiš z bencinom in hipermanganom. Do-
Olja, ki so se v steklenici strdila, zasmolila, odstranimo z žvepleno kislino, ki jo pripraviš tako, da med meša. njem počasi vlivaš 2 dela koncentrirane. žveplene kisline. Nato zmešaj 1 del razredčene žveplene kisline in 1 del koncentrirane solitrne kisline. Z mešanico teh dveh kislin previdno izpiraš steklenico, tako da so vse stene z njo prekrite. Ne nporabljaj velike količine kislini! Z veliko previdnostjo vliješ iz malo posode malo alkohola in premešaš. Pri tem se te snovi močno segrejejo in strnjeno olje se kar stopi. Ce dodaš preveč alkohola, steklenica zaradi velike vročine lahko poči. Steklenico z alkoholom imej daleč, da se alkohol ne vžge. Ce je potrebno, tedaj ves postopek ponovi!
Močan duh eteričnih olj, kafre in drugih močno dišečih snovi odpraviš s tem, da v steklenico nasuješ nekoliko gorčične moke in vliješ mlačno vodo, močno stresaš in zatem izpereš. P.
(Nadaljevanje iz predzadnje štev.)
Od otroka, ki se duševno normalno razvija pa do «idiota», ki ne kaže najmanjšega sledu bogastva ljudske duše, se vije dolga vrsta otroških tipov, ki so si med seboj prav zelo različni, tako po duševnih sposobnostih kakor po značilnostih, ki se kažejo posebno pri njih šibkem in slabotnem u-stvarjalnem delu. Od vseh teh tvorijo idioti in slaboumni skupino zase. Njim ni mogoče najti mesta v veliki, delovni ljudski masi, ker jim manjka telesnih in duševnih sil, da bi se povezali z množico in do-prinašali k njeni skupnosti. Tem nesrečnežem, ki predstavljajo suh list na velikanskem drevesu človeštva, je bila bodočnost določena že v zibelki, ker jih je mati narava ob delitvi svojih bogatih darov mačehovsko prezrla ter jim krivično naprtila breme grehov njihovih očetov, dedov, pradedov in jih iznakažene postavila v posmeh brezvestnemu svetu.
Ker bo marsikatero mater, zlasti mlado mater, ki zaskrbljeno pričakuje svojega prvega otroka, zanimalo, kako se kažejo znaki nenormalnega razvoja novorojenčka, naj v pojasnilo služi naslednji primer: V starosi 4-5 tednov normalno se razvijajoče dete gleda na predmet, ki mu ga pokažemo, po nekaj tednih mu že sledi z očmi, t. j. obrača pogled za predmetom. Prav tako se razvija sluh. Novorojenček najprej ropot sliši, a že čez nekaj tednov se bo obračal proti tisti strani, odkoder bo ropot prihajal. Istočasno spoznava mater in tudi sega po predmetih, ki so v njegovi neposredni bližini. Nedolgo zatem nosi te predmete k ustom. Kpialn se oglasi s svojim «ggg», kateremu sledijo prvi znaki govora. Po 2 mesecih se smehlja, potem se glasno smeje in igra z ročicami in nožicami. Tako se otrok razvija v zadovoljstvo in srečo družine, razvoj je pravilen, razvoj je normalen.
C e ni opaziti nobenega teh znakov, če je dete le mirno in pre-mirno, če je glava in vse telo brez lastne moči, kakor se tudi splošno pravi «mlahavo», če dete ne obrača oči za predmetom ali proti svetlobi, če se ne prestraši ropota, če se kosti prepočasi razvijajo, če se roke in noge predolgo slabotne, šibke, če ga ne zdrami potreba po hrani, če je slina obilna in trajna. potem je materin strah upravičen. Njen otrok je telesno in duševno bolan. Prišel je na svet družini v žalost in nesrečo, ker bo ostal popoln bebec ali pa težko prizadet vse svoje življenje.
Idiot in težko duševno prizadeti otrok spadata v zavod, da'se rešita zasmeha okolice, da se rešita žalostnega življenja, ki ga taki revčki čestokrat živijo v lastni družini. Družbi je nevaren le drugi, ker zlahka zapade zablodi, ki ga privede do kriminalnih dejanj, ker je zaradi težke duševne napake za življenjsko borbo povsem nesposoben.
V nekaterih državah se trudijo, da bi bilo čim bolj dostojno poskrbljeno za vse take revčke, ki ne kažejo do dela nobene sposobnosti. V ta namen ustanavljajo
domov— ker menijo, da teh nesrečnežev ne smejo zanemariti.
V našem mestu in okolici, med našim narodom je bilo pred prvo svetovna vojno le neznatno število duševno prizadetih ljudi, število teh se je povečalo po vojni. Zelo občutno pa je naraslo število laže prizadetih, o katerih vedo mnogo povedati učitelji osnovnih razredov. Vprašajmo po vzroku tega žalostnega napredka, ki tako v živo zadeva vse nas, naš narod in človeštvo. Krivdo nosi v prvi vrsti alkohol, katerer. se naš človek noče in ne mara odreči. Kjer se zapravlja za pijačo, nastaja pomanjkanje za pravilno in zadostno prehrano, a temu sledijo težke bolezni. Ošibela deca je vedno žrtev, ker jo posledice skoro vedno postavijo v vrsto duševno manj vrednih.
S. P.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vkuha vanj e sadja
(nadaljevanje)
Ko imamo tako vse potrebno za vkuhavanje pripravljeno, začnemo vlagati sadje v posamezne kozarce in to precej na tesno, kajti na rahlo vloženo sadje se pri vkuhavanju rado vzdigne, to je dvigne se nad tekočino, zaradi česar v teku časa izgubi barvo in deloma tudi okus. Kozarcev ne napolnimo čisto do vrha, temveč naj ostane še 4 do 5 cm prostora do roba kozarca. Nato zalijemo vloženo sadje s sladkorno raztopino, (oz. s prekuhano vodo) in sicer tako visoko, da sega tekočina za kak centimeter nad voženo sadje, da pa ie vedno še 3 do 4 cm pod gornjim robom kozar-
ca. Ce napolnimo kozarce previsoko, lahko zaide tekočina med pokrov in obroček, zaradi česar se kozarec ne zapre nepredušno, kar ima za posledico, da se vkuhano sadje pokvari. Pripominjam, da lahko povzroči pokvaro že kapljica raztopine, ki za;de med pokrov in obroček, česar navadno niti ne opazimo, posebno če uporabljamo močno sladkorno raztopino, ki je lepljiva in pokrov zato navidezno trdno zapira.
Napolnjenim kozarcem dobro obrišemo gornji rob, da ie popolnoma čist in suh; prav tako čista in suha pa morata biti pokrov in obroček; tega vložimo med pokrov in gornji rob kozarca. Vzmet mo-
ra močno pritiskati pokrov na kozarec.
Tako zaprte in z.vzmetjo opremljene kozarce vlagamo v lonec, v katerem bomo vkuhavali in v katerega nalijemo že prej nekaj čiste vode. Med posamezne kozarce vložimo nekoliko lesne volne ali pa snažnih krp. ker bi se sicer med vkuhavamem kozarci lahko zadevali drug ob drugega in pobili (ponekod imajo posebne vložke za V lonec za vkuhavanje, ki držijo kozarce, da se ne morejo premikati).
Ko smo po celem dnu lonca razpostavili napolnjene patentne kozarce, dolijmo v lonec toliko vode, da sega do tri četrtine višine ko-
/večer se umivaju!
Včasih smo zvečer tako utrujeni, da se nam ne ljubi umiti se in si mislimo: se bomo jutri. Zjutraj pa Uidi radi poležimo in tako nam za umivanje ne ostane dovolj časa.
Temeljito čiščenje kože pa ni samo s higienskega, temveč tudi z zdravstvenega stališča zelo važno. Koža mora dihati. Da nas pa varuje pred mnogimi boleznimi, jo moramo negovati. Zato ne smemo čiščenja obraza in telesa šteti med nečimrnosti. Kdor se navadi umivati se vsak dan, in sicer poseb. no zvečer temeljito, ta se bo počutil bolje in bo manj občutljiv za prehlad in druge bolezni. Podnevi pobere naša koža mnogo prahu in umazanije, ki jo moramo zvečer odstraniti. Otiranje ali krtačenje kože po vsem telesu povzroči prijeten občutek in je potrebno za obtok krvi. Važno pa je, da uporabljamo za obraz dobro milo. Bolj kot umivanje z milom je priporočljivo, da si «*braz očistimo s kako obrazno kremo ali vodo. Na vsak način pa je nujno, da se zvečer temeljito umijemo in tega nikdar zaradi udobja ne opustimo. Prav tako je potrebno, da si zvečer očistimo zobe.
zarcev. Potrebno je tore:, da vkuhavamo vsakokrat samo kozarce enake višine, ker bi sicer segala voda v loncu nizkim kozarcem previsoko, velikim pa prenizko.
Nato začnemo vloženo sadje vkuhavati, to je, segrevati vodo, da doseže toplino, ki je predpisana za vkuhavanje posameznih vrst sadja, oziroma zelenjave. Predpisani in v navodilih navedeni čas vku-havanja računamo od onega trenutka dalie, ko ie doseg’a voda v loncu predpisano toplino. Opozarjam, da voda v loncu pri vkuhavanju mnogih vrst sadja ne sme zavreti, temveč da vkuhavamo pri nižji temperaturi. Zato potrebujemo ori vkuhavaniu tudi toplomer, ki ga vtaknemo v vodo med kozarce (če nimamo lonca z že vdelanim toplomerom). Ce toplina v loncu ne dosega predpisane višine, se glivice v vloženem ?ad:u ne uničijo in sadje se pokvari; če pa vkuhavamo ob previsoki toplini, se sadje razkuha.
Ko je pretekel predpisani čas za vkuhavanje, pustimo kozarce v vodi toliko časa,, da se z njo vred ohladijo, Seveda pa moramo lonec odkriti takoj, ko ga vzamemo z ognjišča. Ohlajene kozarce poberemo iz vode, odstranimo vzmeti s pokrovov in pregledamo, če pokrovi trdno držijo. Ce se da pokrov privzdigniti, ie to znak, da ima zrak dostop v kozarec — in tak kozarec je treba	j-1
ter zamenjati bodisi vzmet, o si pokrov ali pa gumijasti obroček; kar je pač pokvarjeno, nato pa nonovno vkuhati Pri vkuha vaniu se namreč segreti zrak razteza in uhaja med gumijastim obročkom in pokrovom iz kozarca. Ko pa se kozarec spet ohla.a, pritiska na pokrov in obroček jeklena vzmet tako, da zrak ne more nazaj v kozarec, zaradi česar nastane v notranjosti kozarca manjši zračni pritisk kot zunaj__________
(Nadaljevanje prihodnjič)
OBLJUBLJENA DEZELA
'T'Btuicib P'&vih
Molčeč in skrivnosten je mariborski park v poietnih nočeli.
Ir teme se je izluščita visoka, krepka postava in pristopila h klopci:
»No, tako strogo službeno vama tudi ni treba ostajati pri tem delu. Lahko se bolj stisneta*.
»IJino, videti je, da si žene Toni tvoje včerajšnje besede preveč k srcu«, odvrne porogljiv •ženski glas.
»Tisto pridigo, da ima preveč ženskega poznanstva?«
»Odkar tazdeiujeva. te letake po parku, m; Majda nagaja, da sem ženskar«, se oglasi Tomi.
Njegovi obrisi so le ra spoznanj e višji Majdinih. Sedi pol metra oddaljen od nje, leseno se drži in ravno kot sveča, kot da jo hoče kaznovati s tem, da sc toliko odmika od nje
»Sediš kot poosebljena užaljenost«, se nasmeje Bino. »Razdelita še ta sveženj letakov po vsem parku, potem pa mi sledita na teraso pri »Treh ribniki)«. Imeli bomo kratek sestanek. Dati vama moram še nekaj navodil..........«
Njegovi koraki zamro med sencami platan. Postaja hladno. Bujne trate in gredice cvetic se zdijo črne in mrzle — skoraj sovražne kot redke zvvZde v črnini oblačnega neba
»Si se že potolažil?« ga podraži Majda.
Tudi po drugih klopeh sedijo parčki Po stezi jima prihajajo naproti, počasi in tesno objeti. Cc hočeta opraviti svojo nalogo, se morata tudi onadva objeti, sesti tako od časa do časa na kakšno klop, pustiti tam letak in spet oditi. Majda ve, da jo bo Toni s to pretvezo objemal kljub vsej jezi in, zato se mu na tihem smeje.
Toni pritrdi skrbno dva letaka v razpoke klopi, da ju veter ne odnese. Potem objame Majdo z eno roko okrog pasu, jo dvigne in molče odide z njo v smeri bližnje prazne klopi.
»Toliko ljubezni...... Mislila sem, da si Je-
zen name«, ga podraži Majda.
Toni je še na pol potolažen. Toda nalašč ne odgovori.
Mirna hi gladka kot olje je gladina ribnika' pod teraso. Krog vode skrivnostno šumijo drevesa. Od časa do časa pljusne val ob kak čoln, ali zapojejo žabe. Luna sc prikaže izza oblakov in okoplje teraso, belo zgradbo in stopnice izpod «je, kjer so privezani čolni, s sivkasto-mlcčno svetlobo. Nekje zajavka pes. — »Najbrže jé zaljubljen«, meni Toni, ko stopa za Majdo na teraso.
Bino sedi na ograji in kadi. Majda in Toni prisedeta vsak z ene strani. Poročata mu o stanju na njunih šolah. Toni predstavlja klasično gimnazijo, Majda realno. Revolucionarna mladina obeh šol je imela skupno z delavskimi mladinci sestanke, brali so referate o sodobnih vprašanjih razpečavali so napredni mladinski list »Mlada pota« ter razne brošure, zbirali za tiskovni sklad napredne mladinske organizacije-------
Toni je organiziral pravcate študijske krožke. Ima velike težave, ker so v njegovi šoli večinoma kmečki sinovi ki živijo v zavodu za b idoče duhovnike. Od tam, pripoveduje, izhaja divja kampanja klevet proti njemu in drugim »plačancem Moskve«, »rdečim demagogom« in kot so sicer še pravili Toniju in tovarišem. Zaradi številnih ovadb je bil posebno on v stalni nevarnosti, da ga izključijo iz šole
»Glej, da sc boš dobro učil, da boš tudi s svojimi učnimi uspehi prednjačil; potem boš imel lažje stališče pri političnem delu in pri profesorjih«, »je dejal Bino. »Komunist mora biti prvi tudi pri učenju, ne samo pri športu.
To ni bil samo prijateljski nasvet. Bila je resna smernica. To sta videla Toni in Majda iz nadaljnjih B-inovih izvajanj. Stvarna navodila so se prepletala s teoretičnim razlaganjem.
Toni jc vpijal vse to željno in z zanimanjem, naravnost z ljubeznijo. Zdelo se mu je vse tako znano in samo po sebi razumljivo, kot da bi vse že zdavnaj vedel — in vendar novo in zanimivo. To je bila teorija iz prakse borbe za boljšo bodočnost. In Toni je ljubil borbe, ljubil je revolucionarnost, ker je bil v dno duše’sentimentalen, ■skoraj zanesenjaški romantik — zraven pa tako, prodorno brihten in že tako razgledan in načitan, da je b’l daleč od slepega fantina in da je naravnost oboževal kritično razumsko hladnost. Vse pri njem je moralo biti »racionalno«, le v umetnosti je bil še dovzeten za razne dekadentne »Line«.
Pri tem značaju ni bilo čudno, da je Toni ljubil šport Kot navdušen smučar in planinar je bil
znan po svojih divjih smukih in njegova drznost mu je že ponovno pripomogla do prvenstva v alpski smuški kombinaciji. Poleti je »treniral« tudi plavanje -— seveda prosti slog — hi plezaril po Kamniških in Julijskih planinah. Bral je mnogo, šolo pa je sovražibl kot ječo In se za pouk skoro sploh ni pripravljal. Imel je dober spomin, zato so mu v glavnem zadostovala šolska predavanja in bil je kljub svoji lenobi med najboljšimi učenci. V svoji romantičnosti se je ves predal zdaj temu, zdaj drugemu navdušenju; zdaj svoji želji po pustolovščinah, zdaj zopet zaljubljenosti ali prijateljstvu. Bil je občutljiv in hitro se Je naveličal, kot se je hitro navduševal, bil je pa tudi vztrajen in borben. Če je opuščal, ni tudi popuščal in kar je opustil, tega se je hitro lotil znova. Trmasto je poskušal vsako stvar tako dolgo, dokler mu ni uspela. Bila je v njem čudna mešanica: na eni strani samoljubje in samozavest, da se jc zaradi nje pogosto povzpel do skrajne drznosti in doslednega poguma tako pri športu kot pri revolucionarnem nastopanju v šoli — na drugi strani pa skromnost la včasih nenadna plašnost v nastopu, ki je skoraj dajala slutiti občutek manjvrednosti. Bil je pač majhen in drzen deček, ki je nakopičil kljub vsej svoji sentimentalni naivnosti že izredno mnogo znanja v svojih nemirnih možganih.
Po vsem tem ni bil« irč čudnega, da je družil Toni v svoji osebici odločnega organizatorja revolucionarne mladine z veseljakom in športnikom, ki je redko manjkal v družbi promenadnih in športnih »levov«.
Toni je ljubii življenje. Kot je iz najmanjšega razloga postal kmalu potrt, tako se je znal veseliti neštetih stvari — sončnega zatona, jutra vrh gora — in danes .romantike skrivnega sestanka v lepi poletni noči.
Majda le malo prispeva k nocojšnjemu sestanku. Svojemu poročilu nima več kaj dodati in pri razpravljanju se zato več ne oglaša. Ponovno se zaloti, da sploh ne sledi razgovoru in pogled ji je zaspa val preko tovarišev v mesečno noč, v črnino obrisov gozdnatih gričev za srebrnkastim bleskom ribnika.
Šiloma se iztrga iz sanjarjenja. Ujame kot iz daljave Bino ve besede, ki so zdaj veljale obema: »Sicer pa dovolj tega za danes Čas je, da gremo«
Zdrzne se, ko skoči poleg nje Bino pokonci.
»Pa gremo«, de sama, skoraj podzavestno.
Ko pridejo s stopnic na pot, se z levo oklene Tonija, z desno pa Bina.
»Bino, povej kaj o Trstu!« ji pade ti poma na misel.
»Vi niti ne veste, s kakšno ljubeznijo Slovenci tam deli gledamo na Jugoslavijo«, odvrne Bino. Celo tisti, ki se dobro zavedamo, da tukajšnji režim ni mnogo boljši od Mussolinijevega, imamo občutek, da jc tu malo več svobode. Vsaj svoj jezik lahko tu govorimo.
Ko sem prišel iz zapora, sem vedel, da so me izpustili le, da me pokličejo k vojakom, v Afriko klat Abcs'nce. Pa sem se s privoljenjem tovarišev odločil, da pobegnem v Jugoslavijo. Imel sem tudi vedno občutek, da bi se lahko v Trstu še mnogo naučili od jugoslovanskih komunistov. Tako sem sc veselil Jugoslavije, da mi ni bilo niti hudo, zapustiti ljubljeni Trst«.
»Po kakšnem dekletu ti ni bilo hudo? vpraša Majda, ki se je spomnila, da bi z namiga vati jem na to kočljivo vprašanje lahko s pomočjo Bina zopet podražila Toirja.
»Bilo, bilo.. .. toda to nas ne sme omehčati«, se nasmehne Bino. »Ko sem vaju gledal prej v parku na klopci, sem se spomnil svojih sestankov z Lino, svojo majhno prijateljico z Vipavske.
Bila je preprosto kmečko dekle, pa se je sama izobrazila, da je postala celo upravnica \aške zadruge. V Milanu je bila nekaj časa vzgojiteljica in končno je prišla v Trst za prodajalko. Kmalu mi je postala dobra tovarišica tudi po zrelosti svojih nazorov. Hodila sva skupaj na sestanke in tudi midva sva svoje osebne odnose izkoriščala kot krinko za svoje politično delo........«
»Ampak imela sta se tudi rada?« prekine Toni malce brezobzirno in pri tem se pomenlj-vo ozre na Majdo.
Bino se zopet nasmehne, nato pa pripoveduje; najprej okorno in počasi; nakar mu oživi v spominu njegov zadnji izlet z Lino; iz njegovih vse živahnejših in toplejših besed vstaja pred Tonijem in Majdo povest Sinovega zadnjega nedeljskega izleta pred njegovim odhodom v Jugoslavijo.
Tudi tokrat nista èia na izlet samo za zabavo. Ko je dobila :uzgiednico s tremi vrsticami, naj ga čaka na Opčinah pri Obelisku, kot običajno, je vedela Lina, da ima Bino zopet kje kakšne sestanke, da jo izle* le krinka. Toda ni pila nikoli užaljena. Saj se je ti di ona vživeli v to borbo, in ve' dela je tudi, kako rad bi šel Bino tudi brez sestankov z njo na izlet — ako sestanki ne bi bili tako koristni in potrebni.
Lina je vedela mnogo, razumela mnogo. Le govoriti ni marala. Vedno se je bala, da ne bi rekla kaj narobe, se osmešila pred Binom.
Prišla mu je naproti s svojimi žarečimi črnimi očmi in beli zobje so se ji bleščali v radostnem nasmešku.
»Si me dolgo čakal?«
»Ne. Saj si točna kot po navadi«.
Hodila sta po malce orumeneli kraški trati roko v roki, on pa se je sklanjal k njej z neštetimi vprašanji. Od časa do časa ji je pobožal temne kodre, ali pa ji je položil roko okoli ramen, da bi s topino svoje nežnosti pregnal njeno plašnost.
Pozneje sta ležala v trati in strmela v nebo.
V njunih dušah je še odmevala pesem pojemajoče strasti. Od spodaj se je vila cesta ob obali ifl morje je bilo posejano z neštetimi svetimi jadri.
Sedel je, zaljubljeno gledal skozi na pol priprte oči v krasoto te obmorske pokrajine, nato pa položil glavo na njeno krilo m ji pričel pripovedovati.
Povedal ji je o pisatelju Louisu Adamiču, Slovencu, ki je pisal v Ameriki o delavskih problem raih, o njegovi knjigi »Dinamit« in končno o n j C govem obisku v Sloveniji. Bral ji je Adam če^ opis, o vrnitvi v domovino, ki jo je zapusti! kot otrok.
Lina je poslušala ta ljubljeni glas, ki je znal ( brati tako lepo, z občutkom, da si je mogla vsr , prav živo predstavljati. Pisatelj je pisal, kako s« mu je kot otroku zdela Ljubljana velika, siina ifl kako majhno in revno jo je videl po povratku H Amer-ke. Pisal je o svojih vtisih in Bino je znal s svojim branjem poudariti vsako duhovitost, vsako čustvo, ki je navdajalo pisca. Ni bilo nič tako posebno ganljivega — in vendar je Lina kar nfl mah občutila, da ima solzne oči.
Bino je končal in se začudeno zastrmel vanjo-Hotel je vedeti njeno mišljenje — in začutil j£ brez besed, da je dojela vse. prav vse. Ni vedel ali naj s poljubi obriše te solzne oči nad smehljajočimi se ustnicami, ali naj vzame svoj veliki, beli robec. Odločil se je za oboje.
Potem, neke deževne noči, je Bino šel prek^ meje. Lina ga je spremljala do obmejne vasice ifl veselo pričakovanje, radovednost, kako bo v dfl' želi kamor so gledali on in njegovi rojaki s tol*' kim hrepenenjem, mu je lajšala otožnost slovesa-Stopil je v meglo in izginil svoji majhni prijate-Ijici izpred oči.
Bino je šel študirat v Zagreb. Njegov oče* bivši zidar, je bil naglo obogatel po svetovni v oj' ni, ko je iz prihrankov, prigaraarh v tujini kup1 gostilno v Trstu. Sedaj je Bina bogato zalagal ž denarjem. Sicer pa je bil z njun bolj v napeti!1 odnosa j'h ker je bil tako nadarjeni 'n mnogo obe' tajoči Binko trdoglav puntar, ki ga ne zlepa 1,6 zgrda ni bilo mogoče več spraviti k pameti K0* milijonarjevemu sinu mu je življenje toliko dbf talo, lahko bi bil v ponos svojim staršem, pa )e le venomer rinil v pogubo.. ..	v
Tudi v Zagrebu se je kmalu z vse večjo v*1*' mo posvetil političnemu delu kot pa študiju. ^ kmalu je okusil batine jugoslovanskih policaji' ki niso bile nič drugačne od italijanskih. Moral sf je umakniti iz mesta, ker ga je policija že pre'-A poznala in študija je bilo konec.
Organizacija ga je poslala v Maribor. Tu J vodil tudi delo mladine, spoznal se je s Toniji in — pred tremi dnevi — tudi z Majdo.	.
Ko pridejo med pripovedovanjem že ok’r£>| parka, se Bino poslovi. Toni spremi Maj-do. ”re njenimi vežnimi vrati ji stisne roko:
»Nehajva zdaj ta bedasti prepir!«
»Saj jaz se ne prepiram«, se smeje Majda-
Potegne jo k sebi in jo hoče poljubiti-se mu prižme, v naslednjem hipu pa se mu 51 in odhiti po stopnicah:
»Tepček, lahko noč!«	J
Skozi temo se izgublja njen rahli sBieh-strmi še hip za njo. Potem se sunkoma <>kfn*-
NADALJEVANJE PBJHOONJ*®
ft
marie
Hladikova si je otklahixik, ko so se zaprla vrata za njim. Bila je zares v mlinu* šla je tja, da bi kaj zvedela. V treh mesecih po Anini svatbi je mladi gospodar zelo izpremenil. Zdelo se ji le, da vedno nekaj razmišlja, to pa je naredilo iz njega povsem drugačnega človeka, čeprav se ni odrekel svojih vihravih navad. Opazila je, da je bil nejevoljen brez vzroka in razdražljiv. Pri delu ®i kazal nekdanjega vnetega zanimanja za delo in 2a vse, ki so z njim delali. Dekle so šušljale za njegovim hrbtom, da je zaljubljen. Ko pa je nekoč nekdo rekel to besedo na glas, je pogledal sovražno in tako zaničljivo, da so bile v zadregi, je to res.
Hladikova je kajpak vedela, kaj se je zgodijo na plesu, ker je imela poročevalke povsod v občini. Ni verjela, da bi se bil Mladik zaljubil, ker se to ni ujemalo z značajem njenega sina. Bila pa je previdna ženska, zato je šla v mlin, da si ogleda Lenko.
Velikonočni teden je predramil vso vas; lahko je našla gospodinjski izgovor* Id »i mogel zbuditi nobene sumnje ali morda kakšne zahteve Pri mlinarjevih. Bilo ji je za ugled; mlinarjevi si smeli domišljati, da se Hladikova česar koli
boji.
Toda v mlinu so blM prezaposleni z lastnimi zadevami, zato so odpravili gospo mater Hladikova vljudno »n ravnodušno. Čutila je, da tu ni nobene nevarnosti za kakšne javne govorice ali z« poroko. Zato je menila, da gre za kakšno pustolovščino, ki si jo more njen sin, Jurij Hladik, bvala bogu, dovoliti. Naj stane nekaj stotakov, toda nobena takšna, to se pravi: revna, si ne sme domišljati, da bi se mogla omožiti na posestvo za-Voljo svojih lepih oči.
Komaj je Hladikova odšla, je Marija vzela ličja spleteno torbo, postavila vanjo dva pokri-lonca, ju previdno zavila v volneno ruto in se •zmuznila iz mlina, ko> se je z materjo prestrašeno sPogledala.
Mlinarica se je težko vlekla po kuhinji in libo tarnala, tu pa. tam zalomila z rokami gledajoč v strop.
Lenka je osuplo opazovala to skrivnostno Početje in nejevoljno vprašala:
»Kaj se je zgodilo, mamica? Kam gre Mari-k s temi kmci?«
A mlinarica ni odgovorila, zamahnila Je sa-•Po z roko.
»Če mi ne poveš, grem za njo!« je kriknila bcnka, da bi prisilila mater govoriti.
»Kam bi zdaj šlo, pozno je že. Takoj bo bona«.
»Nekaj skrivate pred menoj!« se je jezila Lenka. »Tega si nisem zasluž la od vas!«
Vedela je, kako mora potrkati na materino ^e, ki je bilo tako občutljivo zanjo.
»Otrok, otrok!« je jadikovala mati. »Se ti me •Ppčil Premlada si še, da bi morala vse vedeti.
»Dovolj sem velika!« se je odrezala Lenka, “bamo vi me vedno delate majceno!«
Mlinarica jo je pogledala od stran*. Rada bi bila potožila, toda Lenka, najmlajši otrok, je “•In v materinih očeh še vedno otrok. Matere se morejo nikoli sprijazniti s tem, da tudi eđ'rtčki
Vse hčerke so prerastle mlinarico. Sama je Pravila da raste v grob. Marija in Lenka sta rasli ^>višinot kmalu je morala mlinarica pogledati na-spodaj navzgor. Stara gospodinja je po-Hujšala je a prazni kožni mešički so se •'napihovali pod očmi, podbradek se je spredaj r^PMrit, da se je »a njem naredila neka perga-•®Q8sta kožica, meso na prednjem laktu, ki je bil ®oro odkrit, je bilo ohlapno tn se je majalo pod PMmi. Zobje so ji izpadali, in vsa ta znamenja
od
Icinala.
telesnega propadanja, združena s pojemanjem duševnih sil in zanimanjem reči tega sveta so zrahljala poslušnost otrok. Od nesmotrne in krute mlinarjeve vzgoje je ostal samo še živalski odnos med mladimi in starimi. Celo Lenka, ki se je tako dobrikala materi, je včasih divjala, ko je čutila, da so uzde popustile.
»Kaj ne, da ste nekaj poslali tej bogomolki?« je izpraševala mater.
»Na peč pojdi in ne delaj mi težke glave. Ko bi bila zares velika, ne bi tako govorila«, je velela mlinarica z ohlapno strogostjo.
Po kratkem obotavljanju se je Lenka obmik na peti in urno skočila na peč ter izginila v svoji skrivni čitalnici, trdnjavi pred očetom.
Toda bolj kakor knjiga jo je zanimalo, kar se je danes godilo v kuhinji.
S peči je opazovala mater, ki je bila še bolj sključena kakor sicer. Videla je, kako se mlinarica nemirno «prehaja po kuhinji in utrujena posedava; zdaj se je sključiia pred gospodom očetom, ki je šel skozi kuhinjo ko veter. Naposled se je Marija vrnila tako skrivnostno, kakor je odšla. Obesila je prazno torbo, sedla k mizi in, ne da bi odložila ruto, si pokrila čelo z dlanjo.
Mati se je zvlekla k njej, šepetali sta k* se kretali, kakor da se pripravljata na pogreb.
Lenka si je prizadevala, da bi kaj slišala, in v resnici se ji je zdelo, da je zaslišala; morda umre.
Potem se je mati zopet odplazila v svoj kot poleg štedilnika in tarnajo s pogledom na črni krti «pregovorila zdaj pa zgaj:
»Čemu me tako kaznuješ, usmiljeni bog!«
Tega Lenka ni več prenesla.
Zakaj vsi skrivajo pred njo življenje in svet, kakršen je zunaj, proč od mlina? Kaj more biti slabše, okrutneje in brezobzirne je? Je morda tam še manj lepote, ljubezni in zadovoljnosti ko v mlinskem peklu? Tako je sovražno imenovala dom v poslednjih dveh letih.
Izmuznila se je iz kuhinje, se mudila nekaj časa na dvorišč» in ko je ni rv-hče iskal, izginila skozi vrt.
Na klancu za cesto so živeli v bajtah in kočah rokodelci, dninarji in vsakršna podnajemniki. Imeli so koze in krave v hlevu, gosi in kure, toda ne sečnja lastne zemlje, vendar pa so vse to precedili. Semkaj so prišli orožniki, če je kmetom kaj izginilo s posestva ah s polja. Imel» so na piki nekatere hišice, kamor so hodili na gotovo,, druge pa, kjer so brskali med kostmi okrog pasjie m v
pepelu ter raziskovali z veščimi očmi. To je živel mizar Borek, Otikov oče, tu sta prebivala tutti čevljar in krojač, ki sta šivala za mlin, prebival kolar in babica Kaftanka.
Kaftanina koča je bila najbolj oddaljena, skoraj na samoti in tik ob cesti. Vhod je bil sredi pročelja, k vratom sta držali dve stopnici, ki sta bili poleti vedno zasedeni z nedoraslimi pestunjami. Posedovali so tu s svojimi živimi bremeni in z glasnimi otroki sosedov. Pogosto so se zbirale tu na kup tudi ženske ter klepetale in se pričkale.
Iz male veže si prišel na levo v kravji hlev, na desno v stanovanje, v edino za prebivanje primemo sobo v koči. Otroci so obiskovali kravo, a dogajalo se jc tudi, da je krava obiskala otroke. Brez težave se je odtrgala, ker je bila tako privezana, da je vrv pričala o njeni prostovoljni ječi. Kadar se je torej odtrgala in so bila po naključju oboja vrata odprta, je prišla v sobo; saj je bilo treba narediti samo dva, tri korake. Tu je podrla čebriček, si pomazala gobec v kavni gošči, tam v živinski piči, ki se je močila, včasih pa je zagospodarila tudi na mizi
Ko je bila Lenka še otrok in so jo semkaj pripeljali starejši otroci, jo jc tudi nekoč krava Kaftanovih prestrašila. Po poti v Hradčanke so je tega živo spominjala.
Tudi tega, da je bil pri Kaitanavih votino vik in krik. Otroci so tulili, odrasli pa so vpili nanje. V tej hišici s poslikanim pločevinastim izveskom nad vrati, kjer je stolovala Marija z Jezušokom, in je bil objokan od slehernega dežja, ki j« tekel po njem, so neprestano vreščali dojenčki.
Stara mati Kaftanka je bik vdova od davna j. Imela je hčerko edinko, Id je šla služit v Prago, a v koči z Marijinim izveskom se je rodila Batina. Mlada mati se je po tej odpravi v mesto prostovoljno pokorila. Hodila je na dnino na polje, se ubijala v sladkorni tovarni in delala doma do onemoglosti. Zato se je prikupila krojaču vdovcu, ki je bil jetičen in je imel zadolženo hišico. Hišico so prodali, da so lahko popravili Kaftankino kočo. Krojač se je vselil v edino sobo, šival tam moške obleke, večinoma pa je k krpal h» prebival. Vsako kto so imeli otroka. Štiri leta nato je krojač umrl. Otroci so rasli v bedi, imeli so velike glave, napihnjene trebuhe in krive noge. Betl-na je vse odgojila, medtem ko je mati zanje služila. Vzlic temu so zrasli in preživeli mater.
(Nadaljevanje prihodnjaf.
osebne izkaznice
Nove
lNadaljevanje s 1. strani)
na poleg italijanščine uradni jezile v Trstu, 3 se tako važna javna listina, kakor je osebna izkaznica, izdaja sam« v italijanščini» potem je to kršitev mirovne pogodbe, kršitev zakona. Vsaka beseda je odveč!
la že je tu vprašanje: Zakaj so naši sedanji upravitelji tako ukrenili? Ni drugega odgovora: Ali se bojijo, ali pa nočejo. Prepričan sem, da se ne bojijo. V svoji tisočletni slavni zgodovini so Angleži imeli opravita z vse drugačnimi nasprotniki kot so to tržaški šovinisti. Zaman iščeš v njihovi zgodovini besedo «strah». Te besede ne poznajo. In zdaj da bi se kar na lepem bali?
Ne, bojijo pa se res ne. To je gotovo. Torej nočejo! Nočejo dati nam Slovencem tiste pravice, katera nam je po mirovni pogodbi zajamčena.
Jemljemo na znanje. Ampak naj nam oprostijo: Cc prihaja človek z argumenti in dokazi, kakor so v navadi med kulturnimi ljudmi, a dobi za odgovor pest v obraz, pote® je dobrohotna kritika prekleto težka stvar. Zal j* osebna izkaznica danes za vsakega posameznika tako važna javna listina, da brez nje ne more prebiti. Ne moremo se torej odreči tej listini, iter hočemo, ker moramo živeti. V Trstu smo doma in tu hočemo ostati tudi tedaj, ko o Angležih in Američanih ne bo več duha ne sluha. — Seveda bomo posamezniki protestirali, a to bo le skromna gesta, ki bo povzročala nepotrebno izgubo časa.
Ali nimamo torej učinkovitega političnega orožja, da bi se branili proti temu pravnemu in kulturnemu nasi. Iju? Ostaja nam tole: Pred vsem» da stvar mirno predočimo in aoelirama na zdrav čut pravičnosti naših upraviteljev, s poudarkom, da tu ne zado-
stuje obljuba: «Nikoli več se kaj takega ne ho zgodilo». Ne, to je trete* takoj popraviti! Krivična izkaznica mora izginiti, dajte nam dvojezično, kakor nam pritiie po mirovni pogodbi!
Mogoče bo položaj bolj razumljiv, če pokažemo na naziranje šovinistov. Oni tudi poznajo določila mirovne pogodbe in zato so pričakovali, da bodo izkaznice dvojezične kakor do sedajo Ko so ugledali samo italijansko izkaznico, se jim je zareklo: «Per fortuna» so vzkliknili. Kaj to pomeni? Ev« Mirovna pogodba je jasna» ampak «na srečo» se Anglo-američani požvižgajo nanjo.
Mala neznatna osebna izkaznica postaja za nas dokument tragične veli-čme. Toda pazite! Skromni slovenski očanec je povzel tisočletno izkustvo v kratki stavek: «Ankrat ada» ankrat adn». Tržačani imajo nekaj sličnega: «Un drlo un»	Jurist
Tudi rablji umirajo
V Kiir. ob morju bomo kmalu gledali film «Tudi rablji umirajo». Ta film je izredno dramatičen, predstavlja dramo domovinske, ljubezni čeSkega naroda v času terorja po uboju krvnika Heydricha. Bolj podrobno pa prikazuje film usodo nekega moža in žene, ki sta skupno s češkimi uporniki vodila neizprosno borbo proti nemškemu režimu. V želji po svobodi, ki trajno živi v človeških srcih, se ves narod bori proti krvoločnemu tlačitelju: film govori o strašnem junaškem trpljenju neštetih ljudi, ki se niso zbali nobene še tako velike nevarnosti, samo da bi dosegli najdražje — svobodo.
Film je režiral slavni režiser Fritz Lang; glavne vloge nosijo najboljši igralci Brian Don-ley, Anor Lee in Walter Bre-hàn. Ta film je na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah1 1.1946 dosegel velik uspeh pri ljudstvu in pri kritiki.
Predsedništvo vlade LR Hrvatske je nagradilo književnike in umetnike. Za filmsko umetnost so podelili dve nagradi:
1)	Za režijo dokumentarnega filma «Nova mladost». F. Han-žekoviču 15.000 din,
2)	za glasbo v filmu «Ta narod bo živel» Francu Lhotki 15.000 din.
Delovni kolektiv «Jadran — filma v Zagrebu» snema v Varaždinu posamezne scene novega umetniškega filma «Zastava», za katerega je napisal scenarij Joža Horvat. Film obravnava
narodno-osvobodilno borbo na Kalniku v severni Hrvatski v 1.1942.
«Triglav film» v Sloveniji izdeluje propagandne filme o zadružnih domovih. Dva že vrtijo, kmalu bodo tudi tretjega, ki predstavlja otvoritev zadružnega doma v Predmeji na Primorskem ,in četrtega, ki prikazuje otvoritev zadružnega doma v Komnu na Krasu obenem z odkritjem spomenika. V petem filmu bomo videli pripravljanje gradbenega materiala za zadružne domove.
Filmsko podjetje «Zvezda film» je v zadnjih dneh julija končalo s snemanjem filma «Miadinska proga Nikšič-Tito-gradii.
Sest umetnikov sovjetskega filma je prejelo naslov Ljudskega umetnika ZSSR. Prvikrat so prejeli to visoko odlikovanje tudi filmski umetniki.
Na Češkoslovaškem pripravljajo dva nova filma, in sicer: psihološki drami «Za eno življenje» po scenariju O. Kaut-skega in «Vest» po scenariju Vladimirja Valente.
Ameriške filmske družbe v Italiji so začele s filmom oživljati spomin na fašizem v tej zemlji. Na italijanskem otoku Ischia snemajo film o življenju in «slavi» fašističnega trinoga Mussolinija. Pri snemanju sodeluje vsa Mussolinijeva družina, ki biva na tem otoku. Ameriški režiser spominja italijansko ljudstvo na vse dobe Mussolinijevega življenja, na njegove «črne srajce» in zločine.
Nedelja: 9.30 Kmetijska oddaja; 13 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.15 Iz opernega sveta; 19.15 Pesmi jugoslovanskih narodov; 20.10 Beethoven; Kvartet v B-duru op. 130; 21.00 Vesela oddaja.
Ponedeljek: 12.10 Ruske narodne pesmi; 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.10 Pevski koncert sopranistke Slavice Bati-stute; 21.00 Giacomo Puccini: «Boheme» opera v 4. dejanjih.
Torek: 13.00 arije iz slovanskih oper; 18.15 Male skladbe velikih skladateljev; 21.00 Pester večer; 22.00 Simfonična glasba.
Sreda: 12.10 Melodije slovanskih narodov; 13.00 Glasba po željah; 18.45 Češke pesmi; 20.10
Pevski koncert sopranistke Otte Ondine; 20.45 Beethoven: Simfonija št. 9 v d-molu.
Četrtek: 13.00 Češke melodije; 18.00 Zenska oddaja; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Kon. cert Komornega zbora - dirigent Vrabec Ubald; 20.45 Vesele melodije na harmoniko; 21.00 Slušna igra.
Petek: 12.10 Pesmi slovenskih skladateljev; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Dvorak: Slovenski plesi; 18.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 20.10 Iz komičnih oper; 21.00 Simfonična glasba.
Sobota: 13.00 Pesmi za najmlajše; 13.40 Partizanske pesmi; 18.15 Glasbena fantazija; 20.10 Operne arije; 20.45 Pojejo «Fantje na vasi».
CKWSWONKO:

(3. nadaljevanje)
1.	Ostapu je privrela vsa mnogoletna jeza na dan, ko ga je mojster Butiločkin pri delu zopet psoval; pretepel je mojstra in skupno s tovariši tudi inženirja. Delavci so se odločili za stavko, toda ker so bili izdani, so polomili plavže — pri čemer je Ostap izgubil oko. Nedolgo zatem so otroci videli očeta Ostapa mrtvega na stekleni verandi debelega mojstra; tu sem ga je prignal srd, toda mojstter ga je prehitel
2.	Po očetovi smrti so otroci še vedno stradali in zmrzovali. Spali so kar v peči. Nekega jutra so jih našli zmrzle v peči in jih odpeljali z mrliškim vozom. Sanj pa se je predramil in tako rešil. Vrnili so ga v bajto, toda on je zbežal, ker ni hotel ostati sam v njej.
3.	Sanj si je kmalu našel delo. Pomagal je prodajati pi-rožke «tetki Duri», ki je ponujala svoje blago na trgu V mestu.
4.	Nekega dne se je nenadoma vrnil iz ječe Kozma. Prihitel je k svojemu bratu Sanju, ga prijel in odnesel na trg, kjer je Garbuz govoril množici: Carja ni več — nastopila je revolucija in s tem novo življenje. Pozival je k obračunavanju in kmalu je zagorela Aganesova krčma in marsikatero poslopje Pasje vasi.
5.	Pridrveli so kozaki in Sanj je videl, kako je kot njih prva žrtev padel Kozma; Sanj ni imel zdaj nikogar več; ostal mu je samo še Garbuz.
6.	Več mesecev se je potikal po postajah... Ko pa j® nekoč kradel proso, ker je bil lačen, so ga špekulanti pretepli in vrgli na polje.
# M i S JI, M a i #
Vodstvo je prevzel Lilienthal
t, XUT. kolom se je končala druga tretjina medconskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo. Zaradi mnogih prekinjenih partij še ni mogoče sklepati, kako se bodo kaj na koncu plasirali posamezni igralci, vendar so najresnejši pretendenti za prvo mesto ruski mojstri Lilienthal, Bronstein in Kotov, Madžar Szabo in Najdorf (Poljak iz Argentine). Ogrožajo pa jih še Stahlberg (Švedska), Flohr (ZSSR), ter vsi trije Jugoslovani: Pirc, Trifunovič in Gligorič. Na najboljšem je Trifunovič, ki ima v zadnji tretjini razmeroma manj močne nasprotnike.
V drugi tretjini Pirc ni igral s posebno srečo. Izmed sedmih partij ni nobene odločil v svojo korist, eno je izgubil in eno ima prekinjeno, ki pa se bo najbrž tudi končala z njegovim porazom. Z večjim uspehom je igral Trifunovič, ki je trikrat remiziral, doživel en poraz, a slavil tudi dve zmagi in verjetno se mu bo v prekinjeni partiji nasmejala še tretja. Brez poraza je končal drugo tretjino Gligorič, ki se je v prvi tretjini z njimi precej «seznanil». Dosegel je pet remijev In dve zmagi.
V VII. kolu so vsi Jugoslovani remizirali, in sicer Pirc in Gligorič med seboj, Trifunovič pa z Lundinom. VIII. kolo je prineslo zmago Trifunoviču, ki je premagal Pachmana, Pirc in Gligorič pa sta remizirala s Steinerjem in Ragozinom. Skoraj usodno je bilo za Jugoslovane IX. kolo. Gligorič je sicer premagal Boeka, toda Trifunovič je izgubil s Szabom Pirc pa z Ragozinom. Trifunoviču je X. kolo prineslo lepo zmago nad Stahlbergom, Gligorič in Pirc pa sta remizirala s Flohrom in Boekom. V XI. kolo sta se sestala Gligorič in Trifunovič, ki sta si točko razdelila kakor Pirc s Flohrom. In končno sta se v XII. kolu sestala še Pirc in Trifunovič, ki sta tudi remizirala, tako da v medsebojnih srečanjih nobeden od Jugoslovanov ni drugega premagal. XIII. kolo bo verjetno nesrečno za Pirca, ki bo prekinjeno partijo z Bronsteinom najbrž izgubil, a srečno je bilo za Gligoriča, ki je že dobil partijo s Tartakowerjem in najbrž bo tudi za Trifunoviča, ki ima v prekinjeni partiji z Ragozinom izglede na zmago.
Stanje po XIII. kolu je naslednje: Liliental 8 (1) točk, Boleslavski 8, Bronstein, Szabo 7 in pol (2), Kotov 7 in pol (1), Najdor 7 (2), Stahlberg 7 (1), Flor 7 Trifunovič Pirc, Gligorič 6 in pol y), Ragozin 6 (1), Bondarevski 5 in pol (1), Janowsky 5 (1), Stolz 4 in pol, Steiner 4 (1), Lun-din 2 (1).
Turnir v Rogaški Slatini
V ponedeljek je bila v Rogaški Slatini otvoritev medna' rodnega šahovskega turnirja, katerega se udeležujeta inozeh1' ska mojstra OpoCensky (CSR) in Prins (Holandija). Pri otv0' ritvi ja šahovski mojster Bora Tot govoril o šahovskih Pr,‘ reditvah v Rogaški Slatini, ter zlasti omenil turnir 1.192®' ko se je uveljavil mladi Vasja Pirc, turnir 1. 1937, ko zmaga* Najdorf itd.
Rezultati I. kola so bili naslednji: Puc—Fuderer l'-0, 2a' noševič—Simonovič 1:0, Markovič—Ivkoy 1:0, Rabar—Nedelj" kovič 1:0, Tot— Šiška remi, Subarič—Božič remi. PreK'" njena je bila partija Lešnik—Germek v boljši poziciji za Germeka. Opočensky in Prins zaradi utrujenosti nista igrala«
ker sta šele prispela v Rogaško Slatino,-
V drugem kolu sta se odlikovala oba mladinska udele^ ženca Ivkov in Fuderer, ki sta partiji s svojima nafPr0^!ls koma odločila v svojo korist. Rezultati so bili naslednji: ^>rI —Božič'0:1, Rabar—Subarič 1:0, Fuderer—Janoševič K' Šiška—Nedeljkovič	1:0, Ivkov—Tot	1:0, Simonovič * '
Markovič remi, Germek—Puc remi, Opočensky—Lešnik	V
Po II. kolu je vodil Rabar z dvema točkama pred PUce Božičem, Šiško in Markovičem z eno točko in pol.
ZAPISKI S14. OLIMPIADE V LOiOOiU
Pred dobrim tednom so pričele Prihajati v London prve reprezentance pozameznih držav na olimpijske igre. Naselili so se v olimpijski «vasi».
To je prav za prav nekdanje vojaško vežbališče angleške pešali je v Richmond Park Centru. Na Ojem je približno 60 barak iz tem-Pega lesa. Tam so nastanjeni atleti. Atletke pa gostujejo v neki \vim-Plednoski šoli.
V četrtek ob 16. uri in pet mi-Put se je pokazal na wimbledon-skem štadionu tekač z olimpijsko Plamenico, ki so jo prinesle štafete iz Grčije. Res da občinstvo^ ni Preveč motilo dejstvo, da je olimpijska plamenica videla le malo grške zemlje, saj so jo po nekaj kilometrih poti prenesli na ladjo tn prepeljali v Bari. Najbrže zaradi tega, da geslo olimpiade:	mir
in sodelovanje ne bi bila preveč v op reki z vojno in sovraštvom, ki iu goje imperialisti v Grčiji.
Prižgali so žaro, pevke so zapete znano «Non nobis domine», tek-Piovalci so zaprisegli, skavti so spustili 80.000 golobčkov, «ki naj Unesejo olimpijsko misel po vsemi
JAZB1NSEK, MITIČ, IN MATOSIC (V Prvi VRSTI); KACIJAN, VELKL,
Čajkovski in cimermancic (ZGORAJ).
svetu», in pričele so korakati mi-010 slavnostne tribune delegacije Posameznih držav. Vsako delega-eijo je pozdravila izbrana godba z njihovo državno himno. Dobro 50 igrali, samo pri Cehih so odpovedali in so zaigrali namesto «Kde domov muj» pesem «Nad Tatro se "liska». Seveda je to izvalo nemajh-®e proteste prisotnih češkoslova* “kih gostov.
S tem je bila olimpiada otvo-r3ena. Vest je šla po svetu. Neki Pbvinar, ki je zaman prosil za zve-Zo s svojo državo, je napisal: «Menda so vam že golobčki prinesli to Vest». Telefonska služba je nam-Ze<i zelo slabo urejena in zveze iz Anglije so zelo omejene.
Naj omenimo še to, da se posa-mezne reprezentance zelo pritožu-ker ne dobivajo take hrane, .1 bi jo potrebovale. Posebno če-’kt kuhar, ki je tudi prišel s svo-. reprezentanco, je v velikih skrbeh.
^ri otvoritvi se je zgodil tudi ^jhen incident. Na olimpiade so Prišli tudi zastopniki svetovne pla-alne organizacije FINE. Ker niso °bili zastonj vstopnic, so kar na-bovedali stavko. Olimpijski odbor
se je moral zato na dolgo opravičevati.
Bolgarija in Romunija nista poslali svojih representanc na olimpiade, židovska delegacija se je pa morala vrniti domov, ker je olimpijski odbor ni pustil, da bi tekmovala, ker njihova «še /li priznana». Tako se olimpijskih iger udeležuje 59 držav s približno 5000 atleti in spremstvom.
Jugoslavija nastopa na olimpiadi v sedmih športnih panogah (vseh je sedemnajst). Prvič so se pokazali «pri delu» v petek, ko so njihovi waterpolisti igrali z Avstralijo.
5	hitro in odločno igro je uspelo Jugoslovanom premagati Avstralijo z rezultatom 12:3. V drugi igri je Jugoslavija igrala z Italijo, ki je svetovni prvak v tej panogi. Tekma se je končala z rezultatom 4:2 za Italijo. Ker so pa Jugoslovani vložili protest zaradi sodnika, ki je priznal en nepravilen gol, so tekmo z Italijo ponovili in v njej so Jugoslovani dosegli neodločen rezultat 4:4.
Prav isti dan je igralo tudi jugoslovansko nogometno moštvo z Luksemburgom in ga premagalo s
6	: 1.
Med najbolj zanimivimi točkami v petek je bil tek na 10.000 m. Nastopil je svetovni prvak Heino in znani Cehoslovak Zatopek.
Takoj po startu je prevzel vodstvo Heino in vodil devet krogov. Nato je Finca pretekel Zatopek, toda razdalja med njima do 16. kroga ni bila nikoli večja od dveh korakov. Tedaj je Zatopek povečal tempo, ki ga Heine ni mogel zdržati in je odstopil. Razdalja med Zatopkom in ostalimi tekmovalci se je vedno bolj večala, tako da je Zatopek tekel skozi cilj okoli 300 m pred drugo plasiranim tekačem. Postavil je nov olimpijski rekord s časom 29:59,6 minute. Drugo mesto je zasedel Alžirec Minon Okat-sha s časom 30:47,6, tretje pa Šved Albertson s časom 30:53,5.
Finec Heino je drugi dan izjavil naslednje o tem teku: 2e lani sem videl Zatopeka v Helsinkih, toda nikdar si nisem mislil, da je v tem človeku toliko moči. S tem da je dosegel prvo mesto v tem teku, se je postavil na čelo najboljših, ki bodo tudi na tej olimpiadi prejeli zlate kolajne. «Končal pa je takole: «če te premaga Zatopek, ni sramota, ampak čast. Takega tekača, kot je on, danes nima svet».
Zatopek je po tem tekmovanju postal ljubljenec občinstva. Ko so zaigrali češkoslovaško himno (to pot pravo), so ljudje Zatopeka še vedno pozdravljali.
Izmed ostalih rezultatov prvega dne naj omenimo dva nova olimpijska rekorda, in sicer je bil zrušen po Holandki Van Fleet stari rekord v plavanju na 200 m prsno, po Svedu Larsonu pa prejšnji rekord na 400 m z zaprekami. Novi rekord Van Fleetove znaša 2:57, Larsonov čas pa 51,9 sekund.
Precejšnjo senzacijo je vzbudil v predtekmovanjih na 100 m prosto poraz rekorderja Jannya, ki je prišel v svoji skupini drugi na cilj s časom 58,1 sekunde. V teku na 100
m za moške je bil v izločilnih tekmovanjih dosežen najboljši čas po Američanu Pattonu 10,4 sekunde.
V	metanju diska za ženske si je priborila zlato kolajno Ostermaye-rjeva (Francija) z metom 41,92 m.
V	teku na 100 m je prvo mesto zadesel Američan Dillard s časom 10,3 sekunde, s čimer je izenačil Owensov rekord. Drugo mesto si je priboril Youel (ZDA) 10,4, tretje po Labich (Panama).
V	metu kopja je zmagala Avstrijka Baume in postavila nov olimpijski rekord 45.57 m. Drugo mesto je zasedla z metom 43.79 zastopnica Finske, tretje pa z metom 42.08 zastopnica Danske.
V	plavanju na 100 m je zmagal Američan Riss v novem olimpijskem rekordu 57.3 sek. na drugem mestu je Američan Ford s časom 57.8, na tretjem Madžar Kadas s časom 58.1. Favorit Francoz Janny je zasedel šele peto mesto.
Nastopil je tudi jugoslovanski metalec kladiva Bubijan. Ze dopoldne, ko so bile izločilne tekme, se je Gubijan s prvim metom (50.44 m) takoj plasiral v finale.
Popoldne pa je Gubijan presenetil vse občinstvo. Dosegel je razdaljo 54.27 m in definitivno premagal Amerikance, Sveda in Finca. Tudi njegov drugi met je bil siguren — 54.22 m. Vseh 80.000 gledalcev je pričelo Gubijana vzpodbujati. Ostali tekmeci so postali nervozni, ker ni nihče pričakoval, da bo Gubijan, ki je bil dopoldne še na 6. mestu ogrožal celo Nemetha. Tudi pri Nemethu se je jasno vi* delo in je pri četrtem in petem metu prestopil. Sele s šestim metom je dosegel 56.09 m.
Tek na 5000 m je bil spet senzacija za gledalce. Borba se je vodila med zmagovalcem Reilom in Emilom Zatogkom. Cehoslovak je vodil prvih šest krogov, nato pa so prevzeli vodstvo Šved Alden, Holandec Slekhus in Belgijec Reif. Slednji je v zadnjem krogu imel že okoli 50 m prednosti, nakar je Zatopek silovito povečal svoj tempo, tako da se je razdalja med njima vidno manjšala. Se 5 m pred ciljem je bilo nemogoče reči, kdo bo zmagovalec. Končno je prvi pretrgal trak Reif v času 14:17,6, korak za njim pa je rezal cilj Zatopek v času 14:17,8. Oba sta pretekla progo v boljšem času kakor je bil stari olimpijski rekord.
Zatopek je bil kot kaže malo utrujen še s tekmovanja prejšnjega dne. Bil pa je tudi to pot ljubljenec občinstva.
Športno časopisje ga je takole označilo: «leteča lokomotiva, ki se lahko tudi spremeni v cestni valjar».
V	metu diska si je priboril zlato kolajno Italijan Consolini z metom 52.79 m, na drugem mestu je njegov rojak Tosi z metom 51.78 m, na tretjem pa Američan Gardien z metom 50.77. Vsi trije so izboljšali stari olimpijski rekord. Naš tekmovalec Žerjal se ni plasiral v finale in je vrgel disk le 43.07.
V	teku na 100 m za ženske je bila prva Holandka Blanken Skoen s časom 11,9 sekund, drugo mesto je
ZA SISTHE GLAVE
E!
VOZEL
	n
		
doravno l. Hrib
Goriškem;
v Vrsta maščobe; 5. divja žival; 7. go ll5a re*<a' Navpično 1. slovenska „J3’ 3- Športnik; 5. afriška pokraji-■ kanton in mesto v Svici.
^ ti javljamo to uganko, sestavljalca So ®t°s*nK>, da drugič navede čemu ta*, debele črte; saj se vendar Pesede ne končajo.
REŠITEV KRIŽANKE V ST. 125
Vodoravno: 1. Ivo; 2. kos; 3. Ada; 4. ris, pet; 5. pokal; 6. stop, Rada; 7. sla. ojačati, Ida, 8. Rocol. Srb, romar; 9. dva, pritisk, ena; 10. Raul, Joan: 11. notar; 12 KLO, Ant; 13. Krk; 14. ror; 15. trn.
REŠEVALCEM IZID ŽREBMJA
Tovariša Lebana in druge iz Tolmina prosimo, naj se le nikar preveč ne razburjajo. Dogodi se pač, da uprava včasih spregleda ali pozabi, kaj so ji naročili iz uredništva in potem res lahko pride do stvari, ki se zde nekoliko neprijetne, — a ni tako hudo. Bomo že šli na upravo in jih bomo nekoliko za ušesa. Vsekakor pa morate računati nekoliko tudi s težavami, s katerimi se vedno borimo; če ni ena stvar, je pa druga, tako da je kaka raztresenost upravičena.
£ avgustom bodo pričeli prejemati
list (za šest, tri ali dva meseca) tisti, ki so bili izžrebani v juliju. Ce so že naročniki lista, se jim pač to vračuna kot plačana naročnina.
KVADRAT
zasedla Augležinja Manley s časom )2,2 sekunde.
Ena najbolj zanimivih točk ponedeljkovega plavalnega sporeda na XIV- olimpijskih igrah so bi a predtekmovanja v štafeti 4 krat 200 m prosto. V I. skupini sta se na prvi mesti plasirali Madžarska s časom 9:53.6 (2-1 sekunde 4abše od svetovnega rekorda) in Amerika. Huda borba za plasman je bila v II. skupini, kjer so nastopile poleg zmagovalnih štafet Francije in Jugoslavije še Velika Britanija, Mehika in Švedska. Potek tekmovanja je bil izredno zanimiv. Jugoslovanski plavalci so vodili do četrte predaje, ko je Francoz Janny prehitel Vidoviča. Isto le uspelo tudi Svedu Olsenu, vendar ga je Vidovič v zadnjih metrih spet prehitel in drugi udaril ob cilj. V. jugoslovanski štafeti so plavali Ilič, Pelhan, Puhar in Vidovič. Cas francoske štafete je bil 9:08 8, Jugoslovani pa so preplavali progo v času 9:12.4.
V torek se je tekmovanje na olimpijskih tekmah dosti bolje raz* vijalo kot v ponedeljek, ko ie ves
stopnica Avstralije s časom 11.4 sekunde.
V	skoku v daljavo je zmagala Madžarka Gyarmati s 5.69 m.
Nov olimpijski rekord je bit postavljen v plavanju 4 krat 100 m. Damska štafeta pa je rekord obdržala samo 10 minut, ker so ga že v naslednjem predteku izboljšale Holandke.
V	waterpolu sta se sreča1! Jugoslavija in Madžarska. Jugoslavija j e izgubila z rezultatom 3:1.
Istega dne zvečer je priredil angleški kralj sprejem na čast olimpijskim reprezentancam posameznih držav. Očividci in ljudie, ki poznajo zgodovino Buckinghamske palače zatrjujejo, da še nikoli niso videli takega sprejema, niti toliko vozil. Cestni promet je bil namreč zaprt s taksiji, avtobusi, vozovi s konjsko vprego itd. Nek’ Korejec pa je zamudil podzemeljsko železnico in je štiri kilometre kar pretekel, tako da je potem kar »padel« v dvorano.
V	četrtek so bili atleti malo zaspani od aprejèma. Dopoldne je bilo najbolj zanimivo tekmovanje na 110 m z zaprekami. Svetovni prvak Harison Dillard ni nastopil in je tako zmagal Porter (ZDA) z 13.9 sek. V metanju kopja je zmagal Finec (kar je že v tradiciji).
Vodoravno: 1. živalski glas, ptica; 3. tuje moško ime; 5. naloga; 7. poklon, velika reka. Navpično: 1. divja žival, del hiše; 3. pastir; 5. slovenska pokraji-na; 7. kraj na Krasu, potomec.
STADON V WIMBLEDONU
dan dež namakal gledalce in tekmovalce. Doseženih je bilo zopet nekaj olimpijskih značk ter tudi svetovnih.
V	teku na 3000 m čez zapreke sta v predtekmovanju sodelovala tudi Jugoslovana Segedin in Stefanovič. Segedin je tekel v skupini s Francozom Fujazonom, ki je prišel prvi na cilj v 19-20,8 minutah, in OHag-stroemom (Švedska), ki je potreboval za progo 19:21 minute, Segedin ie bil tretji s časom 19:25 in pojde v finale. V drugi skupini je tekel Stefanovič, ki je dosegel približno enak (Jas kakor Segedin, vendar ie dosegel šele peto mesto in se ni plasiral za finalno tekmovanje.
V	štafeti 4 krat 200 m prosto so zmagali Američani v novem svetovnem rekordu 8:46 minut. Drugo mesto so zasedli Madžari, tretie pa Francozi. Jugoslavija se je v tej disciplini plasirala na peto mesto.
V	sredo je bilo na 14. olimpijskih igrah v Londonu zopet polno zanimivih dogodkov. Atleti so zopet dosegli nekaj olimpijskih rezultatov, izboljšan pa je bil tudi svetovni rekord za ženske v teku na 80 m z zaprekami, ki ga je postavila holandska tekmovalka Blan-kers Koen s časom 11,2 sekunde. Veliko presenečenje je bi'a nadalje prepričevalna zmaga švedskega kapetana Gruta v modernem peto-boju. Postavil je nov olimpijski rekord s 16 točkami in zasedel prvo mesto v jahanju, sabljanju in plavanju.
Met kopja: L Rautavala (Finska) 69.77 m, 2. Seimora (ZDA) 67.76 m, 3. Varszeghi ^Madžarska) 67.03, Jugoslovan Mirko Vujačič se ie plasiral v finalno tekmovanju, toda med šestorico najboljših se n) utegnil kvalificirati.
V	teku na 110 m z zaprekami je prvoslasiranS American Porter s časom 13.9 postavil nov olimpijski rekord. Drugi in tretji sta bila z enakim časom 14.1 Američana Scott in Dickson.
Pri ženskah je bila najzanimivejša točka tek na 80 m z zaprekami. V tej discipMni je zmagala Holandka Blankers Koen, ki je za spoznanje prehitela Angležinjo Gard-nerjevo. Cas obeh so izmerili 11.2 sekunde, kar je nov svetovni rekord- Tretje mesto je zasedla za-
Rautavara (69.77) v skoku v daljino je bila prva Madžarka G.-ar-meti (5.69), Jugoslovanka Rusell pa je bila na šestem mestu.
H koncu pa še nekaj zanimivo1 sti z letošnje olimpiade.
Vsak večer se stotine tehnikov preriva v temnicah, kjer razvijalo filme, ki jih snemajo vsak dan skupine operaterjev in režiserjev med olimpijskimi tekmami. Filme nosijo vsako jutro na londonska letališča, od koder jih pošiljajo z letali po vsem svetu. Tako v mnogih evropskih državah ljudje lahko prisostvujejo predvajanju filmov Mi dan, ko berejo v časopisni kroniki o poteku tekem, ki jih filmi prikazujejo.
Amerikanci vedno skrbijo za želodec in za vse udobnosti. Kakor niso šli med vojno v ofenzivo, če niso bili opremljeni in preskrbljeni z vsem, celo s konzervirano salamo, tako so si tudi do pičice priskrbeli »mašilo« za svoje želodce. Vsak dan dobe z letalom svež kruh iz New Yorka. V Londonu samem razpolagajo s 24 tonami govejega mesa, 6 tonami teletine, 6 tonami svinjine, 6 tonami jagnjetine, 33 krompirja, 36 sira, 12 tonami sladkorja, 18.000 jajci in 25.000 kosi čokolade.
In še za konec, kar je za kapitalistični svet najvažnejše: prireditelji so spravili v blagajno še enkrat več denarja, kot so predvidevali.
14 n pon št. TO
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
ljudske
tednik
Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskovni zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Tel. uredništva 49-11
Rokopisi se ne vračajo
Živ So italijanski Trst
Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel čudež: lepa, mlada, elegantna deklica, brez rdečila, brez šminke in brez cigarete. Saj pravim: čudež. Ta hip bi se skoraj zlagal. Hotel sem namreč zapisati, da se je pri tej priči, kakor navadno, zbudila moja novinarska žilica. Ne, to ni res. Pač pa se je zbudila moja stara, kosmata duša. Seveda bom prisedel. Ampak ne z namenom. da slišim nekaj, kar je vredno povedati, temveč da doživim kaj takega, kar se ne da povedati.
V položaju, kakršen je bil moj, si od tisoč moških samo eden ne popravi kravate. Zakaj naj bi ne bil ravno jaz tisti eden? Popravil sem si torej kravato in se priklonil:
— Ali dovolite?
Srečal sem oster skoraj jezen pogled, ki nikakor ni bil v skladu z ljubeznivo prijaznim odgovorom:
— Kor izvolite- Izredno me veseli. Ko pa pri drugih mizah ni prostor».
Pri tem je ironično pogledala naokrog po čisto praznem lokalu. Bila je namreč zgodnja popoldanska ura. Vražje dekle! Ne vem,
J O C A
Draoa Pepa!
■ Slišala sem, da priprave na veliko se vršijo, da osebne dokumente spet natn nove podelijo. Dvojezičnost pa v napotje merodajnim je hodila in je kar lepo na I pem vso veljavo izgubila.
A za take dokumente pač Slovenec nič ne mara, v tem pogledu prav gotova ljubša mu je karta stara.
Ce na vsak način gospodje nove bi hoteli dati, treba nanje bo naš jezik poleg tujega pisati.
Kaj mirovna je pogodba mi Slovenci dobro znamo in za svoje pridobitve ukaniti se' ne damo.
C e pa rad kedo tretiral nas bi kot brezpravno čredo, ni po našem skromnem mnenju drugega kot sam — govedo.
To ti na srce polagam ■ in te prosim, draga Pepa, karti, ki ni dvojezična, vljudno reci: hvala lepa!
Na Primorski dnevnik, slišim, pa Viđali stresa jezo, ker se Dnevnik je požvižgal na njegovo čudno tezo.
In tako zgodi se včasih, da naš Dnevnik ne izide in da kar za tri dni skupaj potlej k naročnikom pride.
Te metode prav gotovo niso tisti grupi v slavo, ki nam bratsko je sožitje zdaj sprevrgla v zmešnjavo.
Pred sodnijo pa so znašli se zdaj taki pustolovci, ki avtomobilski bili kar brez avtov so trgovci.
A trgovska jim bilanca silno slab zaključek kaže nekaj let prejel bo vsakdo koroneovske menaže.
Tam v Berlinu pa še vedno ni se skoraj nič zjasnilo, a baje sovjetsko žito Nemcem bo zelo teknilo. Zapadnjaki pa iz zraka pričakujejo pilote, ki v odrezane objekte jim prevažajo dobrote. **- . Upam, da berlinska kriza.
Če me pošilja, kjer še nisem bil, ali če me rada vidi, ali pa če me hoče zafrkovati. Ne boš me, draga! Znam se tudi umakniti. Dober strategični umik je dobljena bitka.
— Oprostite! Vidim, da nisem dobrodošel, nočem nadlegovati.
— Ampak, Dodo! Ne spoznam vas. Hočete se umakniti ravno v trenutku, ko bi lahko slišali nekaj zanimivega. Da se razumeva, stari grešnik: Kar ste pričakovali, tega ne boste doživeli; ampak vseeno se vam bo izplačalo.
-— Polagam orožje. Nič več ne razumem. Vaš pogled je jezen, vaše besede so pa prijetne. In vidim, da me celò poznate.
— Moja jeza ne velja vam. Evo, tu, berite!
Ponudila mj je časopis in pokazala s prstom, kje naj čitam. Debelo tiskano:	«Trst mora biti
italijanski. New York 1. avgusta. Thomas Dewey, kandidat republikanske stranke za predsedniško mesto in sedanji guverner države New York, je laskavo poudarjal žrtve, ki jih je doprinesel italijanski narod v vojni, in zaključil, da mora biti Trst italijanski».
— In to vas jezi, gospodična?
piše pepe
bo svoj konec doživela, da na Dunaju lahko se nova bo potem začela.
Te pozdravlja tvoja
Juca
Ce me oko ne vara, ste Italijanka. Take besede bi vas vendar morale veseliti.
— Sem Italijanka, toda pametna. Sramota je, kako se Trst izrablja kot volivna vaba. Sedaj naj bo dober celò za ameriške volitve! Gospodu Deweyu je znano, da v New Yorku živi več nego milijon Italijanov. Njihovi glasovi so dragoceni. Italijane so izrabljali že pred 18. aprilom. Tudi ko bodo volitve na Madagaskarju ali v Kaledoniji ali v Afganistanu, bodo Italiji obljubili Trst. In najlepše je to, da nas Tržačanov sploh ne vprašajo,, če nam. je to prav. No,, ali ni moja jeza upravičena? ;
— Upravičena že, ampak tudi nenavadna za žensko.
—■ Rekla sem vam, da sem pametna Italijanka.
S hudomušnim nasmehom je dodala:
— In ker vem, da boste to napisali, vam v zahvalo razodenem, kako boste uspeli, če vas še kedaj popadejo tiste grešne misli, ki ste jih imeli prej napram meni.
— Manjka mi vera. Pri vas sem temeljito pogorel.
— Jaz sem izjema. Druge pa imajo volivno pravico in s tem pa-triotične dolžnosti. Kar zakličite: Viva Trieste italiana! Slo bo, videli boste.
Z zvonkim smehom je vstala in se napotila proti vratom:
— Ciao, Dodo! —
Adijo, ljuba, simpatična neznanka! Ah, zakaj nimaš volivne pravice!
DODO
HOČEM, DA BREZ VSAKEGA PRITI SKA SPOZNAS, DA JE PRAVI TERNACIONALIZEM DOMA SAMO PRI NAS.
Mihec in Jakec
Mihec:	Smola! Ko je dospela-
baklia z olimpijskim plamenom v Dover na angleška tla in je angleški tekač 'prižgal svojo bakljo ob tem plamenu, da ga ponese v London, je potegnil' veter ' in mu bakljo upihnil. Olimpijski plamen je znak miru in sprave med narodi. In v dejstvu, da je'ta plamen ugasnil, vidim slabo znamenje.
Jakec: Miheg, ti si pravi vojno-hujskaški propagandist. Ne manjka drugo, kakor da še rečeš, da je veter potegnil z vzhoda.
Mihec: Da, tako mislim.
Jakec: Pamet, Mihec! Mogoča bi bila tudi nasprotna razlaga. Poslušaj! Leta 1936 je prišel olimpijski plamen neokrnjen v Berlin. In vendar se je ta plamen miru in sprave čez tri leta ravno v Berlinu razvil v svetovni požar. Vidiš, to so tvoja znamenja. Babje čenče! Razlaga je mnogo enostavnejša in čisto prozaična.
Mihec: In sicer?
Jakec: Olimpijski plamen je na poti London še dvakrat ugasnil. Edina razlaga je ta. da so angleške baklje za nič.
Vatikan
in kolesarske tekme
Tajnik vatikanske pisarne: Eminenca, naš pobožni Bartali ima pol ure naskoka pred vsemi sotekmovalci. Zmagal bo.
Eminenca. Je to gotovo?
Tajnik:	Strokovnjaki pravijo,
da mu nihče več ne more iztrgati zmage.
Eminenca: Dobro. Potem je treba, da se požurimo s papeškim blagoslovom.
noie iziaziice
HOTELSKI VRATAR:	PROSIM IZ-
KAZNICO, GOSPOD.
GOST: ALI STE SLEPI? SAJ VIDITE!
A4ec/ otroki
Tinček: Kako se reče po ameri* kansko: jaz te ljubim?
Tonček: Kje pa naj jaz vem za to?
Tinček: Saj je vendar tvoja sestra že dolgo zaročena s tistim a-meriškim vojakom!
Tonček: To že, a da jo ljubi, ji pa menda res še nikoli ni rekel.
Nove osebne izkaznice
Stare izkaznice so bile dvojezične in vsem je bilo prav. Zdaj dobimo nove izkaznice, sestavljene samo v italijanskem jeziku, in nikomur ni prav. Mi Slovenci upravičeno kričimo, Italijani pa so dobili korajžo in zahtevajo mnogo ’ več. «Kraška burja» v tem pogledu zavzema strogo objektivno stališče: Zakaj ne bi vsak Tržačan imel tako izkaznico, ki odgovarja njegovemu resničnemu bistvu? Zato naj se vse izkaznice ukinejo in izdajo nove v tem smislu: Za fašiste seveda samo italijanske, ki naj poleg potrebnih osebnih podatkov vsebujejo odgovore na sledeča vprašanja:
Ali si bil škvadrist? Sansepolkrist? Sciarpa littoria? Marcia su Roma? Miličnik?
Koliko očenašev na dan moliš za dučejevo zveličanja?
Koliko očenašev na dan moliš na svojem domu?
Pri antifašistih pa se jezikovno vprašanje lahko reši na ta način, da se jim namesto izkaznice da rinka v nos kakor Afrikancem.
Mala pošta
Tovariš Rudi. Za tvojo zbirko slovenskih slovarjev, abecednikov in slovnic ti lahko imenujemo sigurnega kupca: Obrni se na uredništvo lista «Lavoratore». Tam bi se morali zelò pridno učiti slovenščine.
Nov časopis v Trstu
A: Si že videl nov časopis v Trstu? B: Se ne. Kakšen pa je?
A: Dvojezičen.
B: Kako se pa imenuje?
A: Il Lavoratore.
B: Kaj pa piše v njem o Slovencih? A: Proti Slovencem.
B: In v italijanščini?
A: Prav tako.
B: Pa je zelo razširjen?
A: Verjetno. Poznam nekoga, ki ga vsak dan kupi.
B: Kdo pa je to?
A: Neki Viđali.
Rodbinska zadeva
Bila stg mož in žena. Z njima je stanovala še ženina sestra. Pa sta se nekoč mož in žena nekaj sporekla. Sestra pa, ki se ie vse
to ni prav nič tikalo, je takoj potegnila s sestro in stopila na njeno stran. Podpihovala jo je, grdila njenega moža, vpila nanj, vse; njegove slike je pometala z zidov v njegovem stanovanju, kjer je uživala gostoljubje svojega svaka.
Cez čas pa sta se na lepem mož in žena pobotala.
In sestra?
No, sestre ni več pogledal niti sestrin mož niti njena sestra.
Vidite, tako se končajo včasih rodbinske zadeve.
Gregorelcena založba v Trsta
ima v zalogi sledeče knjige:
France Bevk: Kaplan Martin Čedermac — roman Lir 80 Med dvema vojnama — novele	Lir 100,— vez. 130-
Crni bratje in sestre Lir 40,— Umirajoči bog Triglav Lir 50,-Vedomec	Lir 50,—
Pestema	Lir 40-
Dedič	Lir 30.-
Dan se je nagibal Lir 30.— Morje luči — povest Lir 150.-
Oskar Hudales: Triglavov polet — otroška povest	Lir 40.—
Damir Feigel: Nekaj ruskih humoresk	Lir 3«.-
Vladimir Mazalek: Murek — otroška povest	Lir 130.—
Marija Megličeva: Naši malčki — za mlade matere Lir 90.-—
Jože Pahor: Matija Gorjan — zgod. roman Lir 250,— vez. 280,— Tako je bilo trpljenje — otroški spisi	Lir 55,—
Mira Pucova: Svet brez sovraštva — drama	Lir 30.--
Venčeslav Vinkler: Mladec Drago-žit — otroška povest Lir 45,— vez. 280—
Lir 80.— Lir 100.— LiSlOO.—
Koledar za leto 1945 Koledar za leto 1947 Koledar za leto 1948