"jpf^r-g^__________________ L -I^Hochldbl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 51. V Gorici, 17. decembra 1880. ,.So$a" izhaja vaak potek in veija s pofito prejemana ali v Gorici na 'lorn poSiljana: VseFeto . . r . . f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 6etvrtleta ., . . „ 1.20 Pri oznanilih iu j»rav...tako ._i?ri_,./>.!-.'.-;(^; Stamp,-!."". Tecaj X Posamezne fitevilkc se dobivajo po 10 soldov v Qorici v tobakaraici v go-sposki ullci blizo .,treli kron". in na stnrem trgu.—V Tistu v tobakaraici „Via dclla caserma 3". Oopiai naj se blagovoljno poSiljajo uredniStvii „Socc" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, narofinina pa opravniStvu„So5e" na Koronji v Bticaa-vi nisi fit, 10 II. nadstr. EioHopisi so nn vrafiajoj dopiai naj so blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ncpromoSnim so narofinina eniia, ako so oglaso prl urednifctvu. KmeCke nadloge pred driavnim zborom. Znano je, da prejSnja vlada ni gledala na to, kakd bi pomagala kmeckemu stanu iz stisek in nad-log, ki pribajajo hujse od leta do letc, Ustavoverui poslauci so gledali prej bolj na podjetja, katera so jim prinasala dobicek. Bill so pregosposki, in se niso zmeuili za ubogega knieta, Sedanja vlada pa je obc-2ala da bode povzdigniti tudi kmetijstvo in obrtuij Btvo. Ali dosedaj ni le nit zdatncga s tori la _a povzdi-go kmetijstva, dasi natnerava driavni zborniei izrofiiti Se Ietos novo obrtnijsko postavo. Glcde na to so kle-nili poalanci avtonomistnc ali naSe stranke, da hoce jo posebno pozornost obraCati zlasti na gospodarstvo. Zato bo tudi po grofu Hoheuwortu vsi sloveimki poslauci in z njimi zdru^eni poslanci avtonomistne Btrau-ke 4. t. m. praSali, kaj misli vlada storiti za olajsa-nje nadlog kmetkega stanu. To imcnitno prasauje lio-tao nalim Lc\ bralcem danes priobciti; glasi se ta-k6-le: nInterpclacija do visokega c. kr, skupnvga rolnistorstva. ie v zadnjem zasedanji drzavnega zbora ho pod* pisani pri raznih prilikah omenjali nevarnih gospo-darskih rawner poljericlskvga prebivalstva in zln.sti kracCkega „tanu, iu mnoge proinje iz teh krogov to potrdile njlhove besede. StraSansko mno2enje vknji^'iuh dolgov ktnetij-skih posestev, Cedalje vedt| cksekutivni stroSki in (x-dalje vefie §teviIo eksekutivnih draib takih posestev, in slednjiC obilno pomisleka vrcdno izseljevanje po nekterih dezelah so znani dogodki, kteri nam ne puste dvomiti, da se zatnore kraeCki stan v Avstriji, ki je bistven 2ivelj gospodarske moei cesaistva, le s hitrimt in krepkimi postavnimi naredbami rcsiti pretefie mu pogube in vnoviC utrditi. Ker smo pa poznali tezavc, ki jib dela to v vsc stroke postavodajalstva segajofie vpra-anje, smo se po-. trebi ydali» ter visoki vladi pustili za pripravo ome-njenih naredeb potrebni eas iu skoz celo leto mirno in zaupljivo prifakovali, da ona sprozi to ret. Tern bolj gotovo smo smeli toraj pricakovati, da se bode visoka vlada precej po novem pricetku dr_avnega zbora b primernimi postavnimi predlogi prizadevata tern sil-nim potrebam v okoin priti. Ker pa dozdaj sc nismo dobili nobenih takih predlogov, dasiravno visoka vlada zopet od prebival-stva zahteva vefjih davkov, pri mo rani smo vpraSati: Ali je visoka vlada natancno prevdarjala te tu- USTEK. Osodepolni: (a + b)s = ? (Konec.) Zdaj odprd se zopet vrata; a ne mehkocutna mati, opravil polni oCe stopijo zdaj v mojo sobo. Do-brega nisem alutil, kako tudi ? Vse tako pride od gre-ha. Kaj bode ? OCi pobesim v tla, mlinska kamena so mi te-ila srce. BNikodeme 1 — oglas6 se zdaj oce — §ola, u_e vidim, ni kaj za-te. Pripravi se, da pojdeS v LaSice k strijeu, ki ima veliko kupfiijo s pre§ici, pa dva mlina, _ago, polja, travnike. Tarn si lahko izbereg, kar bode za-te. Zu_ek te odpelje §e danes tje. Bad bi bil videl in sli§al, da bi bil ti kdaj zapel: „Domi-nus vobiscum!* — To edino upanje se mije podrlo, na to ne smem ve6 misliti, ee tudi je te_ko. A Sola ni za-te, in ti ne za njo. Vse je zastonj... Bodili pri-pravljen...B Eazbeljcna strelica je sumela v mojem srci. V tern prisopihajo mati: „0 ti, trdi mo_ I Pusti mi sina pri miru; ali ne vidil, da jebolan? Kaj teven-dar moti ? '— Mati se na glas jocejo. nVLa§i«e pojdet—" | kaj omenjenc rnzmere, ali nam hofie razodeti, kaj jn . sklenila, in kterih predlogov se imamo v tej zadevi I ^e skoraj nadejati ali pa vsaj v teku te seslje ? 1 Na Dunaji, 4, decembra 1380. Slede podpisi poslancev i Hohenwattovega, ieskega iu poljskega klubft." ProSnja do v. c. kr. ftnanftnega mlnisterstva. Upeljala se jo navada, da c. kr. davkarije po-Casnim davkoplaaevalcem pofiiljajo nopomiuske list©**, da naj v 14. dneb plaCajo zastani davek. Za vrocbo vsakega opominskega lista se pobira eksekucijne pri-stojbine za prvih 7 dni po 5 krM a za drugih 7 dni po 10 kr., toraj za 14 dni udlogu za vaak opomiuski list, brez ozira na znesek zaBtanega davka po 1 gld. 5 kr. a. v, Prav je, da so kasni plaCovalci ob gyojom cami opominjajo in praviCno, da se za to opominjevanje tiM'ja pristojno pla^ilo. Ali Bpo3tljivo podpisano dru* §tvo je te mi.sli, da ni primorno od jako razlifinlh za* stankov tcrjati vselej enakovsoto eksekucijne pristoj-bine. Tudi meni druStvo, da se preostro ravna z davkoplaeevalci, ako se jim u_c od dneva vrocbe na-laga od dneva do dneva rustofr; eksekucijna pristoj-bina. V obojnem oziru sesliSijo med Ijndstvom grcn-ke piito^be. Pripeti se, da eden posestnik zastane nadavkih 50 gl. ali 100 gl. ali pa le veC, dtugi pa samo eden gld. ali le nekaj krajearjev, pa od obeli se terja e-naka vsota eksekucijne pristojbine. Kdo more tako ravnanje odobriti? Velik posestnik, ki plafiuje davkov na leto po 100 ali 200 gl., u2e vad plaCa omcnjeno eksekucijno pristojbino; ali reve^, ki plaCuje na leto le uekaj gold, ali celo le krajearjev, ima pac" gotovo vzrok prito_evati se, ko vidi, da mu eksckucijna pri-stojbina davek tako visoko povisa, morda celo po-dvoji. Slavna c. kr. glav. davkarija v Gorici je pod Art. 104 dto 5. avg. 1879 za zastauih 9 kr. vzela uksek. pristojbine eden gold. 5 kr. a. v. Dru«je vrste primerljaji so: eden plafia ob pra-vem 6asu svoj davek, le kak majhen del, morda le nekaj krajearjev ostane dol_an; kdo drng pa je vse svoje davke na dolgu, pa oba morata plaCati enako vsoto eks. pristojbine. To se vendar ne more zago-varjati. Kdor v obilnosti _ivi, morda ne gleda veliko na eden gold. 5 kr., ali vse drugace je pri ubogem kmetu, ki dostikrut nima s cim at kupiti soli, da b Bi vsaj a soljo osladil svoj silno rovui live_« In kouecuo ali mar ni preostro, da procej od dneva vioCbe naraSCa eks. pristojbina? Ako bi opomiuski list napovedal, da eks. pristojbina zaCne na-raifiati fez 14 dni, bi se je mogcl lo marsfkdo re-iiti, ker bi imel cas svoje blago spraviti v denar all se kakorkoli z denarjem preskrbeti; sedanja navada, da % dnevoin vro&be opominskega lista zaconja nam* iLati eks. pristojbina, je pa gotovo pieoatra, SpoStljivo podpisana Mkatoli3ko-politiSka Cltal-nica v Cepovanu" je glede zgoraj refienega pri sbodu dne 28. novembra t. 1. enoglaano sklenila sledoCo profinjo: nVisoko c. kr. iinanLno minlsteiatvo so vljudno Hpro8i, naj izvoli slavnlm e. kr, davkarijam narofilti, „a> naj po bolj primernoj razvrstbl, kakor do Bodaj, npobirajo ekHokucijne pristojbino za vrocbo opomln-MHkib listov«. Gledo nacina tukaj naproiene spremembo li UBOJa spostljivo podpisano drustvo predloliti visokemu c. k. HnanLnerau ministerstvu ie s)ede(e misll: Ako bi se za vroLbo vsakega opominskega lista terjalo, rccimo po 5 kr., bi se dottfno stranke ne mogle prito^evati; davkarije pa bi tudi nabrale tollico denarja, da bi s tern lahko poravnale strosko za pi* sanje in vrotibo opominskih listov. Ako se pa zarad priganjanja vplaCil vsekako mora ohraniti od dneva do dneva rastoca eks. pristojbina, naj bi pa tista zacela nara_6att po najveC po preteccttih 14 dnevih od dneva vro-be, in naj bi se racunila ali po odstotkih ali vsaj razredih zastauih davkov, ne pa po enako odmoCno razliCnih zastankov. S])o§tljivo podpisano drustvo navdaja vesela na-da, da bo visoko c. kr. finanCno ministerstvo izvolilo davkoplaCevake tern ve6 varovati preobilnih eks. pri-stojbiu, kolikor u_c brez teh silno te_ko vzmagujejo mnogovrstnc obilne davke. „Katoli§ko-politi§ka ditaluica v Cepovanu", doe 28. novembra 1880. BLa_esl« „Kako la_em, saj caka Zuzek ? Vse je priprav-ljeno, ne morem ve6 preklicati.—* „Ti in tvoj Zuzek I Kdo more materi ukazova-ti ? Pripelji tudi deset _tu_kov, fant ne pojde. Jaz ne dovolim in ne dovolim.* aKaj ti moram §e povedati, da sem gospodar v hiSi? „Bodi, ali zapovedoj, kar je prav. Ne dovolim, all pa raji me danes pokoplji. Ti fanta v LaSicc, in jaz takoj iz bi§e, ali pa se najraja _ njim..." Ode stisnejo rame, ter gredd. Mati so zmagali. V petek po veliki noCi zacne se poletni semester. Spomlad, ah, mila spomlad pozelenila je polja, travnike in gozde. Bliz*nji griLi in hribi so u_e v ze-leni in pisani suknji gledali dol v jasno mesto, po katerem je spomlad u2e odpirala vrata in okna. Zba-dile so se tice. Vsc je bilo veselo. Celo tice v klet-kab so kaj 2ivalmo po_viLgavale, in glasni ^vi-gi ra-dostnih deCkov so se odmevali po gibenih ulicah. Jasni obrazi sreinih me§6anov so gledali skozi okna. Potihnili so u_e zapovedljivi glasi: Pettoralil Ni bilo ve6 videti bakrenega §kafa z jabolki in hruSkami, ki so me zmerom spominjali zime tu_uih jez. !21ahtne vonjave so pa plavale po Crstvem iu blisciveni zraku. Kaka radost povsodl... Menda edino le jaz, ki sem bil druga leta o tern Casu tako srefien, nosii sem nag-neno glavo. Hodil sem plah, samsvoj. Zdelo se mi je Krajni solski svet se^anskl iE „Edinost.*% V 49. St. t. 1. je prinesla -Edinost8 siede^t do-pis iz Segane od 29. nov. t. 1.: 8SoCae je prinesla v st. 47 dopis, v katerem to.! o ponemievanju Krasa, kateri Llanek jetudi, „S1. , tudi, kakor da so moji souienci manj prijazni z mend. Niduda' , Saj sem jim sam dal dosti povoda. k temu. NajnevredniSega med njimi sem se cenil. Zayi-dal sem jim to sreco,to prednost, a pri vsem tern je • vrelo po meni. Trdni sklepi poboljsanja so bili kaj t iivahni v mojem duhu.... ; 1 Komaj sem cakaj, da pride enkratodlocivni dan, ! dan bitke; komaj sem cakal kakor osramo5eni ali §e . zmozni general. Jeze ali osode dan napo5i. I Grozovitni dohtar-vodja se vstopi zopet na odru, Zopet Strli mu bogati §opek Crnih las nad Cclom., Z izbuknenimi o&ni ko hidra premeri sobo, gteje glave ter se preprica, da ne manjka nobene. Tu nS bilo treba razrednih bukev ali drugih pripomocuih miglja-jev. Tiho je bilo po ufiil'iici, da bi bilo cutiti mray-ljinca laziti. Jaz sem tino sopel cakaje refii* ki imajo priti in srce mi je nemirno tripalo... Zdaj natakne v straSni svoji ozbiljnosti dohtar-vodja velike „spegleB s ppzlaeenimi obrofiki na nos, obrne glavo §e enkrat na desuo in levo, in <5uj, zdaj zadoni njegovglas. Nauk se zacne, in potraja do bhzo konca ure. Kar naeukrat povzdigne dohtar-vodja svoj glas: Do mafia nalogal .Razviti in dokazati formulo: (a -f- b)2 — ? Po nji izdelati 5 aritmetiCnih nalog,vsak po svoje lft.... Nar.a objavil. Ta dopis je neresnicen in zali narod-ne nase Sate, zato moraroo dopisnike zavraoti vmeje resnice s tem, da ta navedcmo, kaj se je zgodilo in zakaj. Rosnica je, da so krajni Solski svetovalci iz Se-zane in Komua izrekli it-ljo, naj bi sc na p r i h o d-njih Stirjirazrednih Ijudskih Solah nemSki jezik tri are na teden niil kakor zapovedan predmet. Nagib temu sklepu ni ponemc>"anje, ampak s tem se hoce to doseii, da bi mogli ucenci iz Ijudskih V srednje Me prestopati, kar jim ,»a, kakor so ure-jene srednje Sole sedaj, nikakor mogoce ui. Kmet uie zdaj plaCuje 35°/0 k neposrednjim davkom za ljudske Sole, ce pa hoce svojega otroka v srednje Sole datt, mora ga uze poprej poslati v drage mvstne sole, kder se le prerad popaci i gvojemu narodu izneveri; cenoje i boljSc je tedaj, da se otroci uze doroa pri-pravljajo za srednje Sole. To je naSe prepricanje; mi gotovo ne 2eltmo, da bi se nasi otroci potnjcevali, zelo pa ielimo do-macih narodnih dahovuikov in uradnikov; predruga-cite nam srednje Sole tako, da bo mogoce naStm si-novora brez uemSciue stopati vanje, pa sklep brez od-Itga ovrzemo. Mi smo v nesreinej dilemi: ce hoce-mo namreC imeti domaco narodno duhovScino in u-radnike, moramo poSiljati otroke v drage mestne sole, ali pa jih v tujera jeziku uie doma toliko izuriti, da jim bo mogoce prestopati v srednje Sole. Oboje je xlo, to vidimo, pa vemo tudi, da ljodska Sola ni, da bi ae v njej ucili tuji jeziki; izbirati nam je bilo mej dvema zloraa i mislimo, da smo izbrali manjSe, Pristaviti nam je Se to, da k temu sklepu nas ni nobeden silil ali nagibal, kakor se je to trdilo; KraSevci so ule veCkrat pokazali, da so tnjemu vpli-tn nepristopni. Onim pa, kateri iniajo naSo osodo v rokah, iivo priporocamo, naj se krepko potezajo za to, da posta-ao srednje Sole res narodue, potem bo konec vsaccga natolcevanja in hujskanja. Krajni Solski svet." UredniStvo „Edinostia je dodalo temu dopisu sledeCo opazko: BCe tudi smo uverjeni, da zgoraj o-menjeni sklep ne poneinCi KraSevcev, vendar se ne ojemamo i njim; razlogov je vec. Mi upamo nam-rec\ da je zdaj napocil eas, v katerem treba z vso odloCnostjo zahtevati, da se srednje Sole urede na na-rodnej podlogi; ta sklep pa, ce tudi nema slabega nanicaa, veudar dela napotje doticoemu zuhtcvauju ter podaje orozje v roke trdovratnim nasim nasprotnikom. — HujSe, nego nemScina, prett kraSkej kapitoli, pri-jaznej Sezan% lamina, zatrosili so jo Trzacani, ki ho-dijo poleti tja stanovat; uze je priSlo do tega, da se skoraj v vseh puvih druziuah, vzlasti mej Zenskim spolom le lamina Sopiri, i Ce to pojde tako dalje, postane Sezana v male letih to, kar je postal Pazin; irredentovski trg na Kiasu pa bi bil Slovencem silen udarec. Ta imajo sezanski rodoljubi ozbiljno delo, sveto nalogo, naj jo vestno izvr&yejo, da Sezana ne atone v luskem morji I* Opazka uredaiStva ,,Soee". V 49. St. aNovica podaja izvedeni dopisnik Solske statisticne date iz slovenskih Solskih okrajev na GoriSkem. Po tem dopisu imajo KraSevci Stirirazredne ljudske Sole v Komna in Sezatti. Na teh Solah je nemSki jezik obligate a za deCk»- in deklice, Dvorazrednico ima To-maj ; Eostanjeviea, Gorjansko in Nabrezina pa eno- razredoice. V vseh Solah. je nemSCina obiigaten predmet razuu Tomaja ce!6 za deklice. Pra§ mo tedaj slavui krajni svet sezanski: Ali je bilo potrebno za nemScmo skrbeti za prihodnje Stirirazredirce, ob casu, ko v imenovanih Solah ze tak6 nemScino uLe, in ob casu, ko je letos gorUki ' de2. zbor poganjal se za slovenske srednje Sole, ob ; Casu, ko se posebne prcSuje na ministerstvo poSiljajo, in ob casu, ko se hoCejo naSi poslanci v drzavnem zboru energicno potegniti za slovenske srednje Sole? : Zakaj se niste v prejSujih ia hujSih Casih zatopotego-vali? Veselilo bi nas bilo, da bi bil dopisnik sKrasa popoino neresnicogovoril; mismoiz zanesljivega vira poizvcdeli, da je bilo v dei. Sols, svetu porocano, da je g. okr. glavar Seianski uvedenje nemsCine v do-tidne Sole zaukazal po zasliSanji kraj.S. sveta. ttSocaM ni hotela naroda ialiti, paL pa resuico izvedeti. nEdi- 1 nost" sama ne more otlobravati tudi dubrih namenov dotiLnih kraj. S. svetov. Mi obzalujemo, da so dot. kraj. S. sveti svoje .zclje" izrazali, zdaj, ko na Primorskem hud veter veje proti domaCim Solamt ko vsako 2eljo nato stran nasprotniki tak6 radi spravijo v dejanje 1 Kar koli se je skleniio ali zelelo, krajni Solski sveti v Sozani, Tomajp. Komnu, Gorjanskem, Nabre-zini in Kostanjevici, naj blagovole obrniti se z re-kurzi do ministerstva, in naj to naznanijo dri. poslau-cu dr. Tonklijn, ki jih bo podpiral, da se sklep del. sveta nnici. „Edinostitt pa odgovarjamo na St. 50, damolci mno-gokrat, ko bi imela govoriti, in da posebno takrat rada govoii, kedar hote zbadati ,So^o". Dokazov ima mo mi, in ima tudi obcinstvo dovolj t Mir naglaSati se spodobi onim, ki razpora ne iScejo! Dopisi. Iz seianskega okraJa,dnei3.dec. (izv.dop,) (Sezanski sejmi, zivmozdiavnik, samomoV, narodno petje). Sezanski sejmi so bili vedno znameniti. Ako-ravno jih ima Se2ana vsako leto 16. t. j. 12 mesefi nih in 4 letnc sejme, bili so vendar zelo obiskovaui. Zadoje Case so pa tudi v Divaft wedli vsakomeseCne ziviuske sejme. Od te dobc naprej so jeii sezanski sejmi nekoliko hi rati, ce ravno se ne more reci, da so prav slabo obiskovani. Ker pa pelja istrska in ju2-na 2eleznica do DivaCe, pocn6 diva^ki sejmi se oziv-Ijati, a sezanskim sejmom niC dobrega ne kaze. B Casom pridejo veduo bolj ob veljavo. Zapaztl sem, da na teh sejuiih se dobode veliko lepe goveje ziviue. Miuulo leto je v sosudujih de^elah razsajafa goveja kuga. Kmalu bi se bila zatrosila tudi v na§ okraj. Povsod smo imeli vojaSki kordou. Tudi g. zivino-zdravnika iz Gorice smo imeli v Divafii. To je pa5 Cudno: rekvirirali smo ga iz Gorice, ker na§ politicni okraj nima ^ivinozdravnika. In vendar je gotova isti-na, da se naSi KraSevci mnogo pecajo z ^ivinorejo. Od kar so ob5inska zemljiSfa razdeljena, pomno2ilo se je tudi Stevilo goved. Marljivi KraSevec je puste kamenite planote ta in tarn po6istil in je napravil iz njih njzve iu travnike. Zacel je tudi, kakor sent ze omeuii, rediti po veL glav. Cesto sepa zgodi, da ka- Solski zvon zapoje, gospod dohtar-vodja se vz-digne, in se slovesnimi koraki otide. Nal... O grozoviaski: (a+ b)2 ali blagi, kakor kaue. Ti me lahko reSiS ali pogubiS, mislim si, priSedsi do ma. Znamenje kriza, ki je znamenje sprave in reSe-nja, ta je res vmes. Ta lepi slucaj ni napecen. Bog pomozi i SkoSnja u6i, da je dlovek pri stvari, kjer je bil veSkrat po krivem ali ne — osramocen ali proganjan nekaj bojazljiv, polen dvomov. Mogoce, da ti Se takrat spodleti, inpotle? Ukupim „frStt-novo knji2ico, ter se opravim nad nalogo; v 2 dneh je bila vsa polua, iepo spisana; dodel sem namreL kot ,flMssanfgabee Se mnogo geometricnih izdclkov. Vseje bilov redu. Aj,kako so se lepo podajali oni: a, a 2 b , 2 ab, b2 itd. po vrsti. Cmilo je bilo crno ko 2u2ek. V prihodnji uri od-dam izdelek. Za 2 dni pozneje je bila popoludanska osodepol-na ura, uie pomladanjski cas. Gospod dohtar-vodja prinese bremence knjiiic sam ? Solo: znamenje da je kaj posebnega, Cisto izvan rednega, Se nezasliSanega. Oni hudodelnik, ki je uze gl z glavo naslonjen na panji pod vzdigneno sekiro, in fa je prasal, kteri dan da je, in ko se mu je odgovori-nlo: ponedeljek, in ki je na to odgovoril: „Lepo se zacenja teden za-mett, bil je polen humora: euako je mem tnpalo sree, a humora nisem Cutil Cisto nic! Vendar je bil sicer dohtar-vodja kaj bolj pvija-zen, nekaj bolj kratko ostriien, in v bozji suknji. ITesrecniki vsa taka znamenja poberd. Bremence knji-2ic na mizo dene, odmoli se. Menda nikdar nisem tako^po^oino molil ko tedaj, priporofiivSi se cudo del-ni Materi bozji na sv. Gori. Po golih kolenih pojdem, po kaineuiti bli^njici Ije gori, samo da si, Mamka Bozja, tega grozovitnega dohtaqa omefiila, ne toliko za-me ko za mojo ubogo preCuteCo mater. i - Grozovitni dohtar pogleda resnopo tobi, stegne svojo roko, ter potegne ves slovesen prvo knjrzico, pokliCe moje ime. 9Takega izdelka iz tako mladih rok nisem Se videl" spregovori. „To je razprava. — (a«+»b)2 = je dobro rcSen, vse je pregledno. Veseli me. Vendar je treba to tudi dokazati na tabli — Poklice mc, Menda v 3 cetrtinkah sem na tabli tudi to do-kazal med obilnim veseljem mojih soSolcev in tudi v veliko zadovoljnost dohtarjevo. Ko knjMico vrokedo-bim, stalo je spodaj zapisano: „Wenn das Ihre eigene Arbeit ist, so kann ich Ihnen die vollkommene Zufriedenheit nicht versagen. Vidi Dr. JOBDAN Director. Ako je to VaSe delo, ne moreni Vara, popolne zadovoljupsti odrekati. Po Soli (po nauku) moral sem iti v diiekcijski ured, kjer sem dobil za dar ckscelenten zemljevid: rAfrikaa na platnu (10 f. veljava) in pozneje vse Mocuikove knjige. Poprej grozovitni dohtar je bil odsle moj najvecji prijatelj. Se zdaj detinsko naivno mislim nauj. 0 prt'ljubeznjivi: (a-f-b)2=» kako se tc 2Lvo spominjam! Ti si reSil mojo Cast, povmil si mi tnir, ti si odpodil vihar, ter privabil si mi zopet krasno za-rijo miSljenja in cutenja. Nekaj tednov potem, ko je ravno v lepem Grgarji slovesnost sv. Petra se praznovala, klecal jc na sv. Gori pred velildm altarjem deiiek, iivo zah-valjevaje se zvesti pomoCnici. Menda mu je med mo-litvijo nagajal tudi spomin na : (a -f- b) 2 *_ „Ali Se pojde v LaSice?tt vpra§aj«j mati. aNaj Studiral" — odre2eio se ofie. (a H- b) 2 — a2 -+- 2 ab + b2. Z Bogom! ko govedo zboli, pa nimamo ^ivinozdravuika. Kaj naj tedaj naS ubogi kmet stori? Zanemarjatt mora svojo govedo, ker v Gorico ali Trst poslati po zmnozdrav-nika se mu ne izplaca. Nujno potrebno se nam zdi, da bi uasa slavna vlada to sprevidela ia poslala v naS okraj zwiuozdravnika, kajti med Trstoni, Gorico iu Postojno uobenega ziviuozdraviiika ui. Brez tega pa ni mogoCe stan goveje zivine ohraniti. SkuSnja nas uii, da je 2e pocepalo dosta divine, ker ni bilo nikakorSne pomoCi. Iz mesta poklican ^ivinozdiavnik utegne tudi prekasao priti; veckrat ga pa ubogi kmet poklicati ne more, ker so stroSki nezoosni. Zivjnski spjmi pa so veCkrat povod kuiuim — nalezljivim bo-iiznim, kterim utegne v okom priti samo spreten i\-vinozdravmk. Zadnji Cas bi tedaj bil, da bi naSe kraS-ke obfiine opirajoC se na navedene razloge polo^ile p:oSi»jo do slavuega de^elnega zbora, da Vi on blago-volil nakloniti potrebno subveudjo za izdr^avauje e-nega z i v i a o z d r a v n i k a s scdelem v Sc2ani, ki je srediSCe Krasa in m&Qi c. kr. okraj. glavarstva. Due 6. t. m. se je nabivzinski zandarski vodnik Belner — Nemec — uavefiLal tega Lfv?jenja; ustro-lil se je v svoji sobi s svojo puSko ravno skozi sree in ostal je takoj mrtev. — V hake in u omikanemu Clo-veku je zuauo, kako deluje petje na cloveSko sree in na cloveSko omiko. Za to se pa tudi petje med ua-rodoui goji, ker ta lepa umetnost, da — si le v e-nostrancj tneri in jako ozkih mejah, je lep del vsako dobre odgoje. In vendar ima tudi petje svoje nasprot-nike, izmed kterih naj omeaira le tri glavne. Prvi tide, da petje le pripomore do razvoja, olepSanja po-nezevanja Custva, ter da zbogtega zavzema ie podre-djeno mesto med odgojili; kajti prava Clovekova o-mika zahteva enakoiueren razvoj vseh nioCi vseh treh razlicnih zmo^iiosti cloveSkega duhn. Drugi nadaljuj6, rekoc: „Ako pa deluje petje osobito na sree, je dvoj-no mozno; ali je kvarljivo ali pa koristno, kajti yse to, kar more sree presuuiti, je ait more toliko poni-iatl in oskruuiti, koiikor povzdigniti in obla?,iti. Tre-tji zopet pravijo, da je petje prav za prav le z a b a-v a po dokouCaiiem delu, prijetno opravilo o prostih urab. Kot tako pa nima rtamena samo cdinega CIovc-ka likati in mikati, mariveC po svojih raznih mikav-nostth sree le ponezevati tn segtevatt, kakor niorda kaka druzbina igra. Bodi si, kakor si boili, petje bla-&i Cloveka, tega nasprotniki ne morujo tnjiti, in ti-le iieiuki m tako blagodejni, da noben laztinieu naiavo sluSajoL moi ne bode protivil se petju, mariveC okle-nil se ga, da postane vedno popolnejSe. — Petje itna pa tudi vvelikih drugih prednosti, ktere Cloveka nav-dajajo. Zal, da se petje — naroduo petje'^— tako ipa-lo na Krasu — jaz menim v se^auskem |iu koineit-skem okraju — goji. Tukaj ne poznamo dobrega Mkvar-teta,tt ki bi delal ^furore". — Kar se poje, poje se le po stari — Sabloni, brez obCutka, brez nikakega 2ivega izraza. — Tudi nam glasov manjka za to; tu-liti znu tudi vol, in ko je iztulil, ne ve, kaj je tulil. Z Dunaja, 12. dec. (Izv. dop.) Dr^avni zborni imel seje do 10.^ tek. in., pa tudi scja tega dne bila je le kratka. Kedar pa zbornica praznuje, delajo prav marlji--vo-odscki in klubi, kateri tvarino pripravljajo za zbo-rove seje. V pretekli seji je bila sprejeta postafa o davku, za na drobno prodajanje zg&nja v tretjem in zadnjem branju; po zahtevanju levice se je sopet po imenih glasovalo, vsa levica je glasovala proti, cela desnica za postavo, in pri tej priliki pokazala se je desnica za 38 glasov moCnejSa oA levice; vendar pa raoram Se pristaviti, da so takrat Istrijanci glasovali z desnico, Trs&aCani pa z levico. Po vseh casnikih je bilo dosti kakotanja o mi-nisterski krizi; levica, zagiizneni ustavoverci, nadjala se je, da dobi vlado in drzavuo krmilo in vodstvo sopet v svoje roke, in ona Steje res v Svoji sredi o-gromuo Stevilo mil isterskib kandidatov, kateri te2ko na to Cakajo, da bi mlnistri postal!. Ali ves up je k malu splaval po vodi, ker Ceravuo se ne da tajiti, da desnica ni p#sem s Taaffejem zadovoljna, in da je posebno nejevoljna proti ministroma pravosodja innau-ka, je vendar Se dalefi od misli, Taaffeja zapustiti. Na-robe je resnica, kakor in koiikor sem mogel pozvede-ti iz poslanskih krogov, da stoji Taaffe prav na trd-nih nogah, in da se njegovo ministerstvo dan za dne-vem bolj ukrepljuje in utrjuje. Se ve da bo moral tudi on zafieti spolnovati praviCue in opraviCene 2elje desnice. Kar se nas Slo-vencev tifie, se vendar stanjc na bolje obraCa; dokaz temujeimenovanjeKalteueggerja. dez. glavarja kranj-skega, za fiiiauCuega prokuratorja na Duuaju. 55 njim zgubijo ncmSkutarji na Kranjskem glavo in vo-ditelja, duso cele strauke, Slovenci na Kranjskem bo-do pa dobili naroducga dezelnega glavarja. To je vendar le nedvomljivo znamenje, da Ce ni Se dan, se vendar zori za Slovence. Upajmo, da bode k malu napoCila zarja tudi Slovencem na Primorskem! V isti seji (10. tek. m.) se je volil tudi odsek 24 udov za predloge Wurmbrand-a in Herbsta, in od slovenskih poslancev je bil izvoljen v ta odsek VaS poslanec Dr. Tonkli. Ker je desnica v tem odseku zastopana s 15, levica pa le z 9 udi, ni treba bati se, da se bo narodom krivica godila. V prihodoji seji, 14. tek. pride ua vrato med drugim tudi vladin predlog : dovoljenje pobiranja dav-kov na sedanji podlagi za prve tri mesece prihodnje-ga leta; vse ka2e na to, da bo ta seja jako razbur-jena, ker se sliSi, da bo cela levica proti temu pred-logu glasovala, politifinih govorov ne bo premanj-kovalo. ZaBetkom tega meseca jel je izhajati nov dnev-wik imenovan: Die Tribune — kateri je ministerstvu in Slovanom pravicen; pravijo, da ga podpii a nova banka: aLanderbank"; dobro bi bilo, da se ta list tudi po Priraorskem razsm; izhaja po 2 kiatnadan v obliki dunajskega „Tagblatta", na prav lepem pa-pirju in z lepim tiskora ; velja po poSti za deti't leto gld. 4:50; opravniStvo je na Dunaju IX Hotlgasse Stev. 0. . „ Za prcdelanje koroske eeste pri Plavije predlo-zenin v dri&avnein prevdarku za leto 1881 kot prva rate deset tisu6 goldinarjev; za predelanje iste eeste pri ovinku in trnovSkega klanca nad Kobaridom Be DiC v reCenem prevdarku ne nabaja; upajmo, da bo bo to zgodilo v prihodnjem letu. Danas skienem s ten), da Vam naznanim, da je goriSki poslanec grof Coronioi postal Nj. veliean-etva presv. ces. tajni svefcovalee in toraj vzviienost, kar bo vse Gorieane gotovo razveselilo. Ljudstvo je razdraSeno in prjpravljeno za vstajo in vse storiti, ako angle&ka viada ne polajsa ostrih postav, ki so obrnene naravnost proti naj-ubo2ni§emu, tak6 rekoe" hlapCevalnemu ljudstvu, katero mora dclati samo za bogate posestnike. V S r b i j i je propadla Kisticeva stranka, in voljeni so veemoma* vladni kandidati. Ta preo-brat je te2ko ugoden napredku. Z j e d| n j e n e d_rj& ayje v severnej ^A.merjki znajo dol)ro gospodariti. Lani so si pribranili 66 milj. dolarjev, letos pa celd 90 milj. FoHtifini pregled. 2idovski in sorodni kricafii so bili na Du-naji velik krik zagnali, 6e§ da cejsarjevicu Ru-dolfu za njegovo bliznjo powko kupujejo drago-tin in robe na tujem, v Parizu. Predrznili so se ceio do tega, da je del dunajski ztipan o tem popraSevat na dvor, da si jo „Wiener Abend-post" dpvolj jasno odbijala taka sunniicenju. Cesar je znan kot velik podpornik tudi in zlasti dunajskega mesta in dnnajske obrtnije, in ven-dar so takd rekofc ogleduhe postavljali dvornim nradnikom, kaj bodo nakupovali. Poleg tega so Se v dunajskem stareSiustvu po kramarsko pro-pirali se, koliko naj mesto Dunaj dovoli za pri-mernl slovesni bal v dunajskem opernem gledi-§6i na dan cesarjevice poroke. Tako nizko ba-rantanje in kricanjc pa je moralo samo zaliti cesarsko rodovino. In kaj je eesar na to storil ? Ministerski predsed«ik grof Taaffe jo na cesar-jcv ttkaz zlozil in odposlal pismo na dunajskega 2upana, v katerem eesar prepoveduje narac-ravani bal in ukazuje, da naj za to odlodeni denar podare ubogim. Ob enem podarja ee-sar s cesarico 20.000 gld., eesarjevid Rudolf pa sam drugib 20 tiso5 gl. za isti namen. Kaj'takega'se ni §e nikdar prigodilo, in dunaj sko mestno zastopniStvo ni -bilo se nikdaf tak6 osramoceno. Yrnt Evropa bo govorila o plenieniteni ccsarskem jasnem odgovoru in o brez-taktnosti dunajskih krieacev. Prusijanski kricafl, bi radi nas cesarski dvor zadrnili pred Ijud-stvom; pa sejimncbo posrceilo, kolikor bolj se kaLe plemenitost na§ega cesarja pri vsaki priliki. Zgornje-avstrijskega velikega pose-stva tri poslance je legitiinaeijski odsek driav-nega zbora potrdil s 14 glasovi proti 8 glasovom. Moravski namestnik baron Korb obeduje Slovanom pravicnisc postopati, ncgo je bilo upati. Krivic in zdra^b je jretrpel ceski narod dovolj tudi na Moravskem. V Bukarestu je hotel ministerskega predsednika Bratiano usmrtiti s kuhinjskim no-gem nek nizi uradnik v fin. ministerstvu. Zlo-dinca so bri zaprli. Ta je rekel, da je ministra napadel po ukazu 50 zarotnikov. Kaze se, da je govoril resnico, ker so ze zaprli neke tovarse moriteeve. Novi ruski finanCni minister ho6e na pa-pirje, ki imajo denarno veljavo, davek naloziti, ako nesejo vec* od sest odstotkov. Tudi boce zmanjsati vojni budget. Ondan se je vrnil car s carjevicem iz Li-vadije v Petersburg; prva njuna pot bila je v Kazansko cerkev; tu sta molila in potom sta se poljubila pred ljudstvom. Vidi se, da ni no-benega razpora med ofietom in sinom, dasi so nemske novine veduo lazi trosile o takem razporu. Kitajsko se z Rusijo mirno pogodi, potem ko je bila nevarnost velika, da se vname vojska. Na I r s k c m je zalostuo stanje. KriviCno postave so v hudih letih uboStvo §e pomaozile. Domade stvari Grof Franc Ooronini, sedanji predsednik ili^iiviic zbornlce poslancev, nafi mnogOKaslu^ni rojak, doripol jc on teden do visoke in redke Casti. Postal je eesarjev tajni svetovalec. Kjegova Cast je tudi alava naSe delele. Fred porotno sodnijo v Oorici se je bilo za-govarjatig. dr. Golmajcr-ju zdravuiku insoprogi. Obrav-nava je trajala vec dni, in je zarad oseb vabila mno-go posluSalcev v sodnijsko dvorano. Dr. Golmojer je spoz^nan za nekiivcga, sopioga njegova pa jo obsojenn na Sest let jege, — Eavno te dni je na Dunaji ime-niten sodnik razkladal, da med sto zlofiinci je 85 moSkih in satno 15 gensklb. Zato je tudi za Gortfane nenavadna prikazon, da je prisIA gospa boljSega stanu pod kljutf ostre pravice. Dopisuni v laskc domaSe in dunajske nem§ke novfne se iz Slovcsncev norSujejo in zasniehujejo njih vodniku, ker se drznejo prosnjo poslati ministerstvu za uvcdeujc sloveuHkih srednjih sol na Primoinkcm, Od luskih libtov ul dtugega priCakovati naPiimorskem, da pa pomagajo ncmSko avstrijske novine Italija-nom—• kakd m iihenuje tako poWtje? BL' lmpavziai©tt in BRa liljati svoja naznanila v tujem joziku. Mi so za drugo pnhko zahvalimo za tako poklone in poSJjomo v tujfidiw pisano listo nazaj, od koder pridojo. UrodniStvo. Gospodarstvo. Iz posku§evaliS5a na§e de^elne kmetijske Sole. (Dalje) Izpoljedelstva|imamo toliko -le poroCAIi: P§enica angleSka „Maynstaya se je pog-zala za nasa obnebja in vroCo grugcato zemljo, Kh-korSna je na naSem predium-u ker hudo jo je suja stria, in tudi nekoliko dni pozneje dozorl od naje, kar pa je vainosti odliCue za naSe gospodareire r«fe-mere, kjer se nam mudi hitro posejati po strnisc cm-kvantin. Vendar nam je bvaliti tijeuo rodovitnost v zrnju in krepkost v slami, ter za vlaSmSc pokrajme gotovo zaslu« priporoCila. Tudi rga je ni niC nadle-govala, kar je velike vrednosti za vla2he pokrajine,v katerih tako pogostoma rija stare poSenifino klasje. Prav dobro sponesej se je pig no leto. Ker smo v miuuleui leto njegovo vrednost spoznah, hoteli smo letos prav natancno pozvedeti o njegovi vrednosti v primeri z domaCim navadnim sirkom. Izbrah^smj eno in isto njivo, ter jo zorali v dva enako velika kosa, katera Sua se tudi enako dobro pogaojila, isti dan 'e-den s pignoletom, drugi z navadnim sirkom nasaaua. Izid je bil, da je piguoleto dobra 2 tedna po- 22 pred dozoril in se tudi kaj naglo posuSiL Pa tudi glede mnozine je pignoleto, ieravno tako finega drob-*ega zrnja, skoro nekoliko bogateji od navadnegade-belega grobcga sirka. Gled6 dobrote pa pignoleto da-led prekosi nnvadni sirk, saj rou je cena tudi veca, ker iz ojega napravi se moka fina, in le raalo otrobi odpaac. Ki'dor je enkrat videl in jel pignolftovo mo-ko, §e le more ceniti ujrgovo vrednost. Naj Stevilke govorc: Na 1 liektatu je dal pignoleto 32.11 btl Na 1 hektaru je dal navadni sirk 31.60 htl. ^ ie proila bektoliter pignoletar pa 6 fr, 50 kr. navadueg* sirka p© 5 f. 20 kr,, raividno je, da do-bimo na 1, b. a. za pignoleto 208 gld. 71 kr., za navadni sirk gl. 161.32, to je 44 gl. 39 kr. veL od pignoleta, in to je pa6 voci clsti donesek, Pezali smo obe sorti in razvrdeli, da 1 polontk pignolota tehta 438(4 U, nav. koruze pa 40 3|4 %. Vsc le Stcviike dovolj jasno govore, da pignoleto zaaluzi vsc pozornosti, in mi bonio v prihodnje le pignoleto xadili, kakor moramo, ako nismo mm\ sebi nasprotni, kor letoSnji mtantino in vestno izvrseni rate nam to veil Gospodarjem v dcleli oddaja vodstvo kmetj. Sole pignoleto skibno tzbraa za seme po ceni, kakorSna se zaoj na trgu plaCuje. 0 graborsici zimski poroCamo, da se je nam dobro obuesla, posebno ce jemljemo v postev, da smo jo namesto o sv. Mihelu §e le o sv. Svetih pose-jali, in da jo je nagla ter buda in dolga zima zeld nadlegovala, pa pretrpela jo je brez Skode; po hndi timi sledila je zopet dolgotrajna susa, in tudi ta je ni vntfila j seveda jo je zadriala v rasCi, tako da smo jo Se le o sv. Juriju kosili, namesto konee niarcija. Letos smo jo o pravem 6asu posejali, lepo se je ob-rasla, in milo dosedanje vreme ji gotovo slnzi, ter se nadejamo zgodaj spomladi od nje dobre koSiijf. Komeuska pesa se je tudi, vsej hudi suSi nasproti, dobro sponcsla, in bonio spomladi gospodarijcm radi postregli se scnienom kakor tudi s sajenicami, ka-tere se morejo saditi konec maja ali v prvi polovici junija n. pr. po krvavi detelji in karnatnici, in celo tudi po zgodojem jccmenu. PovSe. Listnica urednistva. SI, „Slov. lit. druStvu na Dunaji": Izvedeli smo, da se dutijo rarlaljene 38. gg. udje po poro&tu „SoLou. Mi dopisnikovo navdalenje za to druStvo dobro po-znnmo; on jo imonoval druitvo „imonitno" v pomenu, da je v n ?. n o. In da je va2no, am© propricuni tudi mi, NaSira L6. bnilcom pa potent©, da takomu drultvu zadostujo 16—20 udov vakd notranje organizaoijo. Po takem tudi naznanilo o toli-kem Stovilu no more imcti nic spotekljivega v sebi. Urednik „Sofie" je 66. gg. adom „S1. lit. dr. na D." nekoliko znan, in to naj zadostuie za propricanie, da „SoSau no trpi ncpoStenih dopisnikoT. Na zdar sktipni Vasi marljivostit Na podlogi razsodbe v. c. k. de2. zdravni-gkega sveta od v. c. k. uamestnistva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomocek zoper vse zelodecne bclezni posebno pa se spona§a pri netecnosti, zelodedni slabo-sti, slabodiSeCem dihu, ke-dar floveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodcCnera kataru, zgagi ali rezalci, Ce se nareja pesek ali ka§a, pri preobiluosti slia, zlaten-ci, pri studu in inetanji, glavobolu, prihajajoSem od zelodca, 2eIodefinem kreu, :4S pri zaprtem zivotu, prena-sitenosti bodi z jedmi ali pijaCanii, pri glitah, vrandnib, jeternih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka stekienica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospoda le- karniearja A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo „treh kron*. Central na zaloga za razposiljanjc: Apotheke zum heiligen Sclmtzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehren. Epilepsija. Bozjast, krfie, tudi v prav hudih pri-merih, ozdravljam jaz v najkraj§em 6asu po samo meni lastni in vedno vspesni uietodi tudi pismeuo. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu N. W. Louisen-Strasse 32. Na stotine ze ozdravil. feliki ziloagi vsakovrstnih U \ naj obilnise :;birke, krasne i/delu'o pri dobr^ blaga IG. STEINER-JD T GORICI poleg skofijskc palate. Bazolas, Ysled denasnjega sklcpa glavnega odbora se razpisuje sluzba tajnika pri tukajsnjem c. kr. kmetijskem drustvu, Pa §. 32 drustvenih pravil ima tajnik spi-savati zapisnike obenih zborov, odborovih sej in sej odborovih odsekov, sestavljati in vredovati drustveni list v italijanskera jeziku in statistiko letnih pridelkovj izvrSevati uks^e, katere mu nalaga glavni odbor, in slednjiC je odgovoren za red v dru§tvem pisarni. FlaSa zna§a na Ieto 1200 gold. a. v.; po enoletni poskusnji se sluzba stalno potnli. ProSnje, katerim naj se pridenejo vsa spri-6 oval a o zmoznostih in znanji jc/.ikov, kakor tudi dokaz avstrijskcga drzavljanstva, naj se vMe do 15. januarija 1881. podpisanemo prcd-sednistvu. 0. KR. KMETIJSKO DRUSTVO v Gorici, D. decembra 1880, Podpredsednik Viljem vitez pi. Ritter Tajnikov namestnik Ant. Klobu^ar, kancelist ___ A Oznanilo. V tem ko si dotroljujemo slavno ob-I 6instvo opozoriti, da smo v Dalmaciji in sicer na otokih sebeniskih in na Oger-I skem in v Istriji osebno nakupili velike posode nepokvarjenega vina Ieto§njega ' pridelka; spoznavamo ob cncm za dobro priobSenje potrjenega spritevala od strani I tukajsnjega slavnega munieipya z name-, nom, da uniCimo krividno obrekovanje, I katero so nekateri zatrosili v naso §kodo, , da bi tako slavno obcinstvo krivo sodilo I o nepokvarjenih nasih vinih. Bratje Bolaffio. Sprimalo. Na prosnjo gospodov bratov Bolaf-' fio iz Gorice, kupcev z vini na veliko I potrjujemo, da smo njih vinske zaloge ' pogostoma preiskavali in poskusavali prej-I snja leta, kakor fcudi letos in sicer me-' seca novembra, in da smo nasli vselej I prava naturna vina, in nikoli nismo imeli ' povodov za preiskovanje zarad kakor-I §nega si bodi popadevanja. Gori§ki municipij, 14. decembra 1880. L. S. 2upan Deperis, 1. r. :S& VABILO NA NAEOCBO. KRES. LEPOSLOVFN IN ZNANSTVEN LIST. Sodelovanjem L. prof. di'. Greg. K r e k a in g. zupnika Da v. Trstciijaka, ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. profesor v Celovci. Tiska, izdaja in zalozuje tiskarua dru^be sv. Moliora. VcTja na Ieto 4 gl., na pol leta 2 gl., in se tudi lahk<# po zvezkili b, 40 kr. v knjigarnah kupuje. Perva Stevilka, ki v kratkeni na svetlo pride, pri nose iz spretnih peres sledefie dlanke: 1. V dan 1. jauuaiija 1881 (pescn). — 2. Po-ndadanski vetrovi. (Povest iz casov franeoskih vojsk) — 3. Roka in scree. (Novela). — 4. ZdravniSki po-s>kus. (Humoreska). — 5. Popotnc opazke. — 6. Pov-stamk godbe in njeno dclovanje na ljudt in ^ivali.— 7. Narodno blago. — 8. Dr. Ljudevit Gaj in ilirska ideja. — 9. Doneski k filozofifinej terminologiji. — 10. Kres. — 11. Zgodovinske firtice v iiekdanji pro-vinc.ji: Windischgraz. — 12. Drobnosti in dopisi. fl Naroinina se naj poiilja na salnmtitvo in opmV' niitvo Kresovo, to js tiskarmci druSbe sv. Mohora, UrtdiiiHtvo in zaloznidtvo. Skoro zastouj! Veliko zulogo na nid pri§lo velike tovarne za britanija-srebro, prodaja osfcrbnigtvo skupnegd blaga zaradt dolznoga popladovanja in zaradi popolnega trob- ljcnja prostorov ___ V" za 75 oil sto pud cenitvijo, -^W tedaj skoro zastouj. Za gl. 6.70, todaj komaj polo-vico toga, knr jo dclo stalo, dobiva so izvrstno aledodo pomizjo iz britanijft-srebrii, ki J(J Stalo prej 30 gld., in trnio porok za 25 let, da oatnnu vhak komad zmu-rom bol. 6 nnmiznili nozev /. istvrHtno joklono oatriuo, - - (S vilic, iz pravoga angloft. britanija-srobra, — 0 toftkih /lie za jedi iz brittmija-urobra, 0 jnko liuili Hie za kavo va britonija-srebro, — 1 teXki zojetnalec za ju-ho iz britanijti-srebra, -1 tozki zujemalcc za mleko iz britanija-srebra, •— 6 podstavkov fino cizilovanih, — 0 podnoznikov iz prav dobroga britanija-arobra, — 3 lopi tozki ko7aW'eki za jat'a, — 3 krnsni prav iiui sladkorniki, — 1 izvrstni solnjak ali poprnjak, — 1 tfajni cedilnik, prav fino sorto, — 2 kraana soban-ska namizna svef-nika, — % prav fina alabastrnasta nastavka za svefnike. 50 komad. Vseh tukaj navodenih prekrasaih 50 komad fHT" stane skupno gld. 6.70 "Wl Narocbo izvr^ujeta po povzetji ali proti poSiljatvi (Icnura. dokler jo kaj blaga v zalogi, go.spoda T^laii <& J*Laiin9 Geml-Dspot der Britannia, - Silber - Fabfikea i Wien I., Elisabethstrasse 6. U^F" Na stotine zahvalnih in pripoznalnih pi&em jo na javni pregled v nasem bureau. ; . ,. Pri naroCbnh zadostujo napis: BLAU Se KANN, WIEN. Francosko zganje s soljo CSau de vie ds France] Friszbrinatweia ait Sals napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisn iznajdnika Viljema Lee-ja To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brL, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju, opeklinam in speklinam, proti novim napa-dom, neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo, za obvarovanje zobov, proti otiski, dissenteriji, bolecmam, ne obrazu, v uiesih, v glavi, zlati zili, mrzlici, ozeb-kom, putiki, neprebavnosti, boledinam na jetrih, na odeb, zastarelim ranam, vpi&enju osnemu. in muSifine-mu, skrnjakut kurdeja, 2ovam in omotici. Veliko spriceval imamn, ki potrjujejo mofi tega izvrstncga zdravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prstc na rokab s francoskiin zganjein in soljo. G. Senitsky, c. k. financni komisar 1. r. Z Va5im francoskim zganjem s soljo sem dosegel najbo!j§e vspehe, za katere se Vain ncskoCno zahvaljujeui AIojz Klobu^ar, zupnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ju, lekarju in c. k. dvornem priskrb-niku v Gorici na Travuiku 14. Opomba. Knjiznico iznajdnika V. Lee-ja\ kateri podufuje, kako se rabi izvrstni domafii lek, dodajamo b r e z p 1 a v n o. Izdavatelj in odgovorni urednik: F. PODGORNIK. —Tiska: „Hilarijanska tiskarna* v Gorici.