l'odikiio berilo za raladost. XIII. Živali in rastline imajo posebne organe ali orodja, ktere v življenji rabijo, in so tedaj organske slvari. Rudnine pa nimajo takih organov, in se tedaj irnentijejo neorganske stvari. Zivali in rastline imajo življenje v sebi; rudnine pa ga nimajo, in tedaj nc rastejo znotrej, ampak se vekšajo le z nabiranjem enakih delov po vnanjem. Hudnine so naj veči del zemlje, in se razdelujejo v štiri poglavitne razpole: v soli, v persti in kamenja, v mdnine ali kovine in v gorivne rudstva. Sol se v vodi raztopi in ima občuten slaj na jeziku, in je Ie malo terda in bolj lahka. \aj bolj imenitne soli so: kubana in kamnata sol, golun, salitar ali solnitar, soda, vitriol, grenka ali angleška sol, saluiijak in boras ali bledna. — Kuliana sol je naj bolj in naj bulj znana, to je taka, ki jo kuhajo iz slanih studencev. JManj bela in nekoliko grenka je jezerska ali inorska sol, ktera se dobiva ob morskih bregovih in slanih jezerili, kjer se voda napeljuje v široke jame, da na solncu sblapi' in na dnu sol pusti. Loinljena sol pa se imeniije kamnata sol. Solniki ali solniške jame so na Solnograškem, Tiroljskem, Ogerskeni in Gališkeni. — Golun je za zdravilo, za barvanje i. t. d. — Solnitar se dela iz solnitarske persti, ki se najde sim ter tje pokamenji, pa ga tudi umetno narejajo, ker ga za suiodnik potrebujejo; z apnom je zedinjen apnjeni solnitar, ki cvete po stareai zidovji, in ga živina rada liže. Solnitar se naglo užge in zaverši. — Soda je prekovidljiva bela stvar, in se dobi razstopljena v jezerih, pa tudi v drugih rudninah. — Vitriol se dobi iz kotlovine in cinka, in se rabi za černilo, za barvanje, za černjenje »snja i. t. d. — Grenka sol je v vodi razstopljena, in služi za zdravilo i. t. d. — Salmijak se dobi v nečednih krajih; rabijo ga za cinjenje pri kotlovini, železu i. t. d., pa tudi za zdravila in za barvo. — Boras se nahaja v Aziji in v Perziji po brcgovih nekterih jezer, in se rabi pri razstopljenji mnogih kovin. Persti in kamenja se imenujejo vse rudnine, ki se v vodi ne razstope, se na zraku ne spremene in v ognji ne zgore , ter se ne svetijo. Perst je mnogoverstnih razpolov, postavim, il ali ilovica, ki se v ognji uterdi, da lončarji iz nje delajo lonce, marsiktere posode i. t. d. Kremenine ali kremenne zeinlje je menda naj večnasvelu; iz nje so sozidane naj visokeje gore. Po kremenini je apnenine naj več na svetu; vse bele gore so iz nje; daje nam apno za zidanje. Tudi so dragi kamni ali biseri , ki so zclo terdi, in če se zbrusijo, se skozi nje vidi, in so drajši od zlata in srebra. Taki so: demant, rubin, topas, safir, krisolit, karneol i. t. d. Rudnine so zelo potrebne rudstva. Dobe se v zemlji po- sebno v gorah, kjer jih rudarji izkopavajo. Naj bolj znane rudnine so: zlato, srcbro, kotlovina ali kuper, železo, kositar ali cin, .svinec, živo srebro in cink. Zlato je med vscmi rudninami naj bolj redko, naj težje, naj čisteje in naj kovavniše, in se da zelo zeld raztegniti. Zlato se rabi za denarje in za drage in imenitne lepotije, in so meša z drugimi kovinami. Naj več zlata se dobi' v Kaliforniji in v Avstraliji, v lndiji in nekoliko v Afriki. V Evropi ga kopljejo v Uralski Gori, na Ogerskem in Sedmigraškem. \ahaja se v koseh, pa tudi v zernicih nied drugimi rudninami in še celo v pesku po vodah. — Srebro kopljejo v Rudogorji in v Kraljevem na IVorveškem; tudi se dobi v ruski Aziji, posebno v Mejiki i. t. d. Srebro je lepo belo in svitlo, in je tudi zeld raztegljivo. Kedar delajo iz njega denarje, lepotine, orodja i. t. d., ga rnešajo z bakrom ali s kotlovino. Dunajska niarka ima 16 Iotov čistega srebra. 15 lotov srebra in en lot bakra dii petnajstlotno srebro i. t. d. — Piatina je belo sivkasta, in je zeld težka (21krat težja od vode}. — Živo srebro je tekoče; rabijo ga za baromtre in termometre (t. j. take orodja, ki kažejo vreme in gorkoto) in za ogledala. Xaj imenitnejše jame za živo srebro so v Idriji na Kranjskem in v Almadi na Španskem. — Mišica ali arsenik je hud strup. — Kotlovina, baker ali kuper je rudeč, in se nahaja v velikih kosovih po 90 — 100 funtov. V starih časih so imeli kotlovino namesto železa. Uan danes iz kotlovine kujejo kuprene denarje za drobiž, ninoge orodja i. t. d. — Na kotlovini se naredi večkrat zelenina, ki je hud strup. Kuper mešajo tudi med mnoge druge kovine; iz njega se narede različne zmesi, postavim: mesing ali med, tombak, bron, va kterega vlivajo zvonove, tope i. t. d. — Naj bolj navadna, pa tudi naj bolj potrebna kovina je pa železo. Zeleza potrebnje vsak človek v vseh okolisčinah, naj si bo ubogi delavec ali knez, kmet, rokodelec ali umetnik, vojak, lovec, prost ali učen. Zelezna sta plug in kosa; železno je rokodelcevo orodje od težkega kovačevega nakla do šibke krojačeve šivanke; železno je orožje vojskinih kardelov; železni so parniki, ceste i. t. d. — Svinec je med vsemi kovinami za zlatom naj težji, pa tudi naj mečji. Gorivne rudstva so tekoče, pa tudi usterjene in lahke reči. Razločujejo se v žveplo, smolo in oglje ali premog. — Žveplo se rabi za užigavne klinčike in žveplenke za netilo, za žvep- ljenje sodov, pa tudi za zdravilu. — Smola se nahaja ustcrjena in tekoča, ia se rabi za innoge gorivne reči'. — Premog ali gorivni kameu je čeru, svetel in terd. Uobi se ga mnogo v zeoilji, poscbno na Angleškeni. V avstrijanskem cesarstvu ga izkopljejo vsako leto kakili sedem milijonov centov. Rabijo ga kovači, pa tudi kurijo ž njirn parnike , in delajo iz njega svillo plinovo luč ali gaz. — Šota je nekaka rušasta stvar , ki se jc naredila iz na pol gnjivih ostankov različnih niočvirnih rastlin. Na Ijubljanskem ruučvirji izrežejo vsako leto mnogo šote, ki jo rabijo za kurjavo namesto derv. Rudstvo nani daje veliko veliko dobička; tuda truditi se mora človek, da ga dobi. Bog je tako naredil, da mora delati in se potiti vsakdo, ki si hoče kaj pridobiti, ler pravi: ,,Delaj , človek! vse na zemlji, pod zemljo, v vodi, v zraku, v gorah in dulinah je vstvarjeno za te".