Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za '/«leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka
Časopis	za	trgovino,	industrijo
Uredništvo in upravnlitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-51.
fjgflcl/čl vsak ponedeljek,
sredo in petek
Ljubljana, petek 5. februarja 1937
CtknSS posamezni 4'CA VCJIIO številki din ■
Praktični nauki naših nastopov v tujini
če opazujemo uspehe naših tekmovalcev v tujini, potem se nam vedno ponavlja ista slika. Vselej, kadar so se izbirali tekmovalci iz vse države le z ozirom na njih strokovno usposobljenost, smo dosegli uspehe, vedno pa smo ostali brez zmag, kadar se je sestavljala naša reprezentanca pod roko in ne po strokovni usposobljenosti. Tako je naša šahovska reprezentanca, ki je bila sestavljena iz vse države in le z ozirom na kvalifikacijo tekmovalcev, v Miinche-nu dobro odrezala in utrdila v tujem svetu sloves našega naroda. Ni še pozabljeno, kako je bilo na berlinski olimpiadi, ko je naša oficialna reprezentanca, ki ni bila sestavljena le z ozirom na l ’i-fikacijo * movalcev, nad vse slabo odrezala. Edini uspeh nam je takrat priborila sokolska tekmovalna vrsta, ki je bila se;, ivljena iz najboljših tekmovalcev iz vse države. Prav tako smo dosegli lani veliko zmago v tenisu samo zato, ker je pri izbiri tekmovalcev odločila samo strokovna kvalifikacija. In letos vidimo zopet v Banjški Bistrici, da se nain ni treba bati tekme s tujino, če sestavimo svojo reprezentanco iz najboljših tekmovalcev iz vse države.
Bo se sicer zaradi tega morda pripetilo, da bodo imele nekatere reprezentance bolj pokrajinski značaj, toda to je naravno, ker se pač ne goje vsi športi in vse discipline v vseh pokrajinah enako. Tako je verjetno, da še za nekaj časa ne bo nihče zastopal naše države v tenisu tako uspešno ko Hrvati, v telovadbi in smučanju bodo najuspešnejši Slovenci, Srbi pa najbrže v nogometu in drugih športnih disciplinah. Niso vsi za vsako stvar enako sposobni in s tem je treba računati ali pa morajo uspehi v tujini izostati, kar smo tudi le že prevečkrat prav temeljito okusili.
Kakor je ta resnica izpričana in potrjena v športnem življenju, tako velja tudi za vse druge panoge človeškega udejstvovanja. Kakor nam prinašajo naši športni in telovadni tekmovalci uspehov iz tujine le, kadar so izbrani iz vse države najboljši tekmovalci, tako tudi v našem gospodarskem in upravnem življenju ne bomo prišli do resničnili uspehov, dokler se ljudje ne bodo izbirali na isti način.
Tudi pri izbiri ljudi se mora sedanii centralistični režim nehati
najboljši so tisti, ki najbolj poznajo stvar, ki jo naj zastopajo, pa naj bodo iz Beograda, Zagreba ali Ljubljane. S svojim nastopom, s svojim znanjem in s svojo osebnostjo morajo vplivati naši zastopniki v tujini, ne pa s svojimi zvezami doma, ker te zveze so za tujino le prav malo interesantne.
Prav tako pa mora načelo največje strokovne usposobljenosti prodreti na vsej črti tudi v naši domači upravi. Nikakor ni res, da bi moralo biti mesto odločujočega načelnika v ministrstvu zaprto uradniku že zato, ker je doma iz te ali one pokrajine. Kdor jc sposoben, temu mora biti odprt svet, pa naj bo iz te ali one Pokrajine. Tako bi morali veljati
pri nas, kakor je veljalo v Napoleonovi vojski, da je nosil vsak vojak v svoji tornistri tudi maršalsko palico. Na ta način se razvijajo sile naroda, ne pa s prote-žiranjem te ali one pokrajine, teh ali onih rodbinskih članov ali pripadnikov strank.
Ni sicer prav nič novega, da bi se smeli izbirati ljudje le po njih sposobnosti, toda na to resnico se je pri nas že zelo pozabilo in zato ne preostaja nič dru-
gega, kakor da zopet spominjamo na to staro resnico. Toda ne gre, da morajo ostajati najboljši naši ljudje doma, zato ker nimajo zvez in prav tako ne gre, da so nekateri vse življenje potisnjeni na malopomembna mesta, ker nimajo dobrih zvez, ki bi jih dvignile na boljša mesta. Posledice takšnega postopanja so pretežke, da bi jih smeli še naprej trpeti.
Zato je prvo, kar najbolj potrebujemo, da se začenja prav
povsod v našem javnem življenju uveljavljati načeto, da morajo na najvišja mesta priti samo oni, ki so dokazali, da so za ta mesta najbolj usposobljeni. Nauk, ki so naui ga dali naši nastopi v tujini, moramo že enkrat pravilno začeli uporabljali tudi doma, da Ikiiiio z izbira najboljšik ljudi dosegli enako dobre uspehe doma, kakor smo jih na podlagi tega dosegali v tujini. Samo v tem je varna pot k zboljšanju.
Združenja	se	vr
H. plenarna seia predsedništva Zveze trg.
združeni v Celiu
V petek dopoldne je bila v mali dvorani Narodnega doma v Celju II. plenarna seja predsedništva Zveze trg. združenj, katere so se udeležili poleg I. podpredsednika Zveze Ferda Pinterja, II. podpredsednika Konrada Klsbaehorja ter poslevodečega podpredsednika Franja Škrbca še naslednji zastopniki združenj:
Ivan Vidmar za združenje v Brežicah, Alojz Mastnak in Josip Jagodič za združenje Celje-inesto, Anton Cvenkel in Ludvik Košir za združenje Celje-okolica, Leopold Grabrian za združenje Črnomelj, Josip Novak za združenje Dol. Lendava, Fran Huber za združenje Kočevje, Fran Berjak za združenje Kranj, Vinko Fnvlin za združenje Laško. I’avel Fabiani za združenje Ljubljana-mesto, Jernej Logar za združenje Ljub-ljana-okolica. Anderle Zdravko in tajnik Fran Skaza za združenje Maribor. Janko Kostanjšek za združenje Maribor-okolica, Kd-mnnd Kastelic in Josip Turk za združenje Novo mesto. Milko Senčar za združenje Ptuj-mesto, Ivan Traun za združenje Ptuj-okoliea, Leopold Fiirsager za združenje Radovljica, Josip Divjak za zdru* žen je Ribnica in Janko Klun in Vinko Rozman za združenje Slovenj Gradec-Prevalje. Opravičili so svojo odsotnost Stanko Lenarčič za združenje v Logatcu, g. Čeh za združenje v Murski Soboti, Veno Vilar za združenje v Ljutomeru in Ivan Jelačin ter Ivan Bahovec za združenje Ljubljana.
Sejo je otvoril I. podpredsednik Ferdo Pinter, konstatiral njeno sklepčnost ter imenoval za overovatelja zapisnika gg. Pavla Fabianija in Jerneja Logarja. Pozdravlja vse udeležence, zlasti pa s posebnim veseljem in zadoščenjem predsednika Združenja trgovcev za Maribor okolico g. Janka Kostanjška ter delegata Združenja za mesto Celje gg. Mastnaka in Jagodiča. Njih udeležba nam daje veselo upanje, da ni več daleč čas, ko bodo vsa združenja trgovcev včlanjena v Zvezi ter bo ta v resnici zastopala vse trgovstvo Slovenije. S tem, da se bo mogla Zveza opreti na vse slovensko trgovstvo, bo tudi njeno delo tem bolj uspešno.
Omenja, da je bil v nedeljo, dne 24. januarja podpisan v Beogradu pakt večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo. Gospodarski krogi iskreno pozdravljajo ta pakt ter se nadejajo, da bo pakt trdna podlaga tudi za utrditev gospodarskih odnosa jev med obema bratskima narodoma. Predlaga, da se pošlje naslednja brzojavka:
Gospod 11 risto Jozov, predsed-j nik občega saveza bolgarskih trgovcev, Sofia. — Ob podpisu zgodovinskega pakta o večnem prijateljstvu med bratskima narodoma pošilja vse slovensko trgovstvo svojim bolgarskim tovarišem najiskrenejše pozdrave v muli po tesnejšem političnem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju. — Zveza trgovskih združenj, Ljubljana.
Predsednik Pinter čestita nato v toplih besedah članu zveznega predsedstva Vinku Pavlinu k njegovi 501etnici.
Nadalje naznani, da je bil definitivno nastavljen za zveznega tajnika g. Milko Gornik ter je seja
to obvestilo sprejela pritrdilno na znanje.
Nato navaja razne akcije, ki jih je podvzela Zveza. Med drugim se je zveza zavzela za to, da dobe vse postaje, ki leže ob vodnih poteh ugodnostno železniško prevozno tarifo in ne samo nekatere, Zveza se je zavzela za zboljšanje telefonske zveze med Celjem in Ljubljano in za instaliranje avtomatične telefonske naprave v Celju.
Zveza je dobila v izjavo tudi več zakonskih načrtov, tako načrt o cestnem fondu. Zveza je ta načrt odklonila. Prosi vse delegate, da vplivajo na svoja združenja, da bodo ta na vprašanja Zveze hitro in točno odgovarjala.
Predlogi
delegatov
G. Cvenkel opozarja, da je bil odstotek čistega dobička pri trgovini z mešanim blagom določen v navodilih Zveze previsoko in da znaša ta največ 10%.
Glede davčne prakse ter potrebe omiljenja te prakse so podali mnoge in utemeljene predloge gg. Konstanjšek, Senčar. Rozman, Berjak. Turk in Kastelic.
G. Pavlin opozarja, da dajejo rudniški konzumi v revirjih svojim odjemalcem 5% nagrado od letnega izkupička ter da je zato položaj trgovcev v rudarskih kra-1 jih še zlasti težaven. Opozarja nadalje, da se pravica vpogleda v davčne prijave dostikrat zlorablja. G. Senčar pojasni, da je Zveza zaradi tega že intervenirala, da pa ni dosegla uspeha.
Proračun
Računski zaključek za 1. 1936. izkazuje 133.610 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Proračun za 1. 1937 pa izkazuje 144.000 din izdatkov, in sicer za pisarniške prostore 15.000, za pisarniške potrebščine in časopise 10.000, za potne stroške 25.000, za plače nameščencev 00.300, za davščine 10.300, za članarino pri raznih organizacijah 7000, za inventar 1000 ter za stanovski tisk 10.000 dinarjev.
Predsednik Pinter apelira na vse, da čim linij propagirajo med članstvom naše edino stanovsko glasilo »Trgovski list«.
G. Fiirsager predlaga, da se zvezna doklada ne bi odmerjala na podlagi števila članstva posameznih združenj, temveč po davčni moči v združenjih organiziranih članov. Samo pravično bi bilo, če bi mesta, kjer so trgovine večje, tudi plačevala nekoliko večje do-
klade. Za predlog so se toplo zavzeli tudi g. Cvenkel in g. Logar ter pismeno združenje v Ljutomeru.
G. Senčar priznava upravičenost tega predloga, vendar pa bi se ta mogel uresničiti šele prihodnje leto. Zlasti pa je treba upoštevati to, da je danes Zveza v reorganizaciji in da imamo vse upanje, da bodo v Zvezo pristopila še nova združenja. Računati pa moramo tudi s tem, da nam morda prinese bodočnost še novih izpre-memb in da nam bo postala Zveza še bolj potrebna. Zato je nujno, da delamo vsi na to, da postane Zveza žarišče vsega našega stanovskega gibanja in vseh naših organizacij. Zato naj se predlog g. Fiirsagerja odloži za prihodnje leto.
Predsednik Pinter se pridružuje mnenju g. Senčarja ter naglasa, da nam navzočnost zastopnikov mariborskega okoliškega ter celjskega združenja jamči, da bo letos doseženo, da bo vse slovensko trgovstvo včlanjeno pri Zvezi.
Predsednik mariborskega okoliškega združenja g. Kostanjšek se iskreno zahvali za pozdrave predsednika Pinterja ter izjavlja, da tudi njega veseli, če bo moglo njegovo združenje, ki ga zastopa, po dolgem presledku postati zopet član Zveze. Na prihodnji dnevni red združenja bo dal predsednik tudi predlog, da združenje Maribor-okolica zopet vstopi v Zvezo. (Odobravanje.)
Prav tako se zahvali za pozdrave zastopnik celjskega združenja.
Po nekaterih pojasnilih pred sednika Pinterja ter tajnika Gornika se sprejme proračun Zveze soglasno.
Slučajnosti
Podpredsednik Škrbec se zahvaljuje Zbornici za TOl za denarno podporo, ki jo je dovolila Zvezi. Nadalje poroča, da je bila zaradi predlaganega cestnega fonda v Zbornici anketa, ki je odklonila cestni fond. Predsednik Pin-ter predlaga, da se predlog o cestnih fondih v sedanji obliki zavrne ler da se Zveza izreče za avtonomne banovinske cestne fonde.
G. Senčar pripominja, da moramo odločno nastopiti proti širjenju centralizma na gospodarskem polju, ker pomeni demon-tiranje slovenskega gospodarstva.
Predsedujoči g. Pinter omenja, da težko stanje trgovine najbolj dokazuje katastrofalni padec števila trgovin. 80% njegovih nekdanjih sošolcev v Mahrovi hiši ni danes več trgovcev.
Odločno se mora trgovstvo zavzeli tudi za zboljšanje plač drž. nameščencev.
Glede osnutka o zavarovanju delavcev za primer starosti in onemoglosti ter smrti je seja mnenja, naj se ta namera odloži, dokler se gospodarske razmere ne zboljšajo.
Na vprašanje poštne uprave glede uvedbe telefonskih števcev predlaga g. Anderle, da bi se morali potem instalacijski prispevki odpraviti, kakor je to v Avstriji, G. Skaza pa je mnenja, da se mora najprej izpopolniti telefonsko omrežje, šele potem bi se moglo govoriti o uvedbi števcev.
Združenje trgovcev v Maribor« je predložilo samostojen predlog glede zaposlitve tujih trgovskih zastopnikov ter predlaga, da smejo tudi tuje tvrdke imeti kot svoje zastopnike samo jugoslovanske državljane. Zveza pa naj apelira na vse svoje članstvo, da mora vsak trgovec smatrati za svojo častno dolžnost, da dosledno odklanja vse tuje zastopuike, pa naj ti zastopajo tuje ali domače tvrdke. Zveza naj nadalje opozori tudi Centralno predstavništvo v Beogradu, da poskrbi za podobno akcijo v vsej državi. Končno naj opozori Centralno predstavništvo vse državne oblasti, da posvetijo vprašanju zaposlitve tujih zastopnikov vso svojo pozornost.
Združenje trgovcev v Ljutomeru opozarja, da je cena kreške soli previsoka. Trgovec plača za to sol, če upoštevamo ceno 6 din za vrečo, za kg din 2'32, prodaja pa jo po din 2'50. Pri tako nizki razliki je vsak dobiček izključen. Solne vreče so sedaj slabe in trgovec zanje nikdar ne dobi 6 din in se naj zato cena vreč zniža ali pa zopet prodajajo vreče dobre kakovosti. Dnevni red seje je bil s tem izčrpan in predsednik Pinter je zaključil sejo, ki je bila zlasti pomembna zaradi udeležbe zastopnikov mariborskega okoliškega ter celjskega združenja. Z vso pravico smemo upati, da bomo mogli v kratkem tudi obe ti dve združenji jmzdraviti v krogu v Zvezi organiziranega slovenskega trgovstva.
Pogajanja za kolektivno pogodbo pri KI D
se nadaljujejo ter je upati, da l>o prišlo v kratkem do sporazuma. Delavski zastopniki so izjavili, da pristajajo na znižanje delavskih prejemkov, ki pa ne sme znašati več ko 11% in da se redukcija n« tiče mezd iznod 65 din.
Veličastna	pros
prijateljstva z
Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani je priredila dne Ul. januarja t. 1. v veliki dvorani »Trgovskega domač manifestacijsko zborovanje, na katerem je naša javnost z iskrenim navdušenjem pozdravila sklenitev pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Velika dvorana Trgovskega doma je bila že pred napovedanim začetkom proslave prenapolnjena. Napolnjena je bila tudi galerija, stopnišče in celo pred Trgovskim domom so se zbrale množice občinstva, da dajo duška svojemu iskrenemu veselju nad tem zgodovinskim korakom zbližanja z bratsko Bolgarijo. V dvorani sami so se zbrali zastop-
nacionalnih, kulturnih društev in drugih organizacij; v množici navdušenih poslušalcev smo videli zbrane vse sloje meščanstva, delavstva, uradnikov, trgovcev in obrtnikov in druge. Nad govorniško mizo sta bili sliki Nj. Vel. kralja Petra 11 in carja Borisa, okrašeni z jugoslovansko in bolgarsko trobojnico. Okoli govorniškega odra so se zbrale zastave raznih nacionalnih in kulturnih društev. Manifestacija se je pričela točno ob 11. uri z našo himno, ki jo je zaigrala godba »Sloge«. Po himni je pevski zbor Glasbene Matice zapel bolgarsko himno »Šumi Marica«. Nato je spregovoril predsednik jugoslovansko-bol-
niki oblastev, predstavniki raznih I garske lige
Raslo	Pust
Ako listamo knjigo slovenske zgodovine, najdemo v nji zapisan z zlatimi črkami kot eden najvažnejših in najpomembnejših dni za slovanstvo — 24. januar 1937, ko je bila v Beogradu podpisana pogodba o večnem prijateljstvu in nerazrušnem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Tajinstvene in božanstvene sile, ki z neizprosno doslednostjo kujejo slovansko enoto na Balkanu, so dovršile prvi del svojega velikopoteznega načrta. A že ta prvi nastavek velikega dela, ki se ima do kraja dovršiti še v bodočnosli, uresničuje pričakovanja in nade vseh pravih slovanskih rodoljubov, da pride čas, ko si razdvojeni Slovani na jugu bratski sežejo v roke, za večno pokopljejo vse medsebojne spore in prepire ter se strnejo v silno enoto, ki bo lahko, oprta na svojo visoko moralo, pa tudi na svojo fizično moč, z uspehom kljubovala vsem sovražnim navalom.
S tem je srečno doigrano prvo dejanje v naravnem zgodovinskem procesu zedinjenja vseh južnih Slovanov. Zastor je padel in zavesa je zagrnila vso mrklo in nesrečno prošlost.
Prvo dejanje te zgodovinske igre je trajalo nad pol stoletja. Ali v tej dobi smo stali že opeto-vano tik pred zaključkom tega dejanja. Toda v odločilnem trenutku so vedno nastopile sovražne sile, ki so izsilile podaljšanje tega akta.
9. julija 1905 sta takratna Srbija in Bolgarija zaključili v popolni tajnosti carinsko unijo, ki naj bi stopila leta 1906. v veljavo. Za mišljena je bila ta carinska unija kot prva etapa za še tesnejše dr žavnopravno zbližanje. Takrat še vsemogočna Avstrija je izvedela za to tajno pogodbo in jo onemogočila.
Takrat se je zasnovalo ono, kar pričakujemo sedaj, po sklenitvi pakta.
Ali še bliže velikemu dogodku neprecenljive važnosti in daleko-sežnosti, ki je nam vsem danes še samo lep sen daljno srečne bodočnosti, pa smo bili, kdo bi si mogel to misliti?, na jesen leta 1919. Bivši ruski diplomat Aleksander Bendjcrev je v sofijskem >Miru« 31. oktobra leta 1936. razkril to tajnost, ki pri nas še gotovo ni znana nikomur.
V Bolgariji je takrat bil na čelu vlade Aleksander Stambolijski, ki je že 1. 1914. v Narodnem sobranju slovesno izjavil: »Mir na Balkanu in splošno evropski mir bo zagotovljen in zajamčen samo
Ta pogajanja sta vodila za našo vlado vojaški ataše v Sofiji general Tucakovič, za bolgarsko vlado pa pomočnik ministra Rusčo Molov. Izdelan je bil načrt ustave, ki je predvideval skupno centralno vlado, ki bi imela svoj sedež menjaje se v Beogradu in Sofiji. Tudi centralni parlament bi zasedal menjaje se v Sofiji in Beogradu. Izmed ministrstev bi bila po tem načrtu skupna: zunanje, vojno, finančno in železniško ministrstvo.
Toda ta veličastna ideja združitve še ni dozorela in je vrhu tega naletela v Bolgariji na ogorčen odpor, v Jugoslaviji pa na hladno nerazumevanje. Je pač dognano, od zgodovine potrjeno dejstvo, da se narodi ne razvijajo v ravni črti in ne skokoma, marveč v krivuljah. V odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo je nastala reakcija: bombe in revolverji so pokali in peklenski stroji so opravljali svoj strahoten posel. Zdelo se je, da nikdar in nikoli več ne pride do zbližanja, kamoli do prijateljstva in bratstva. Pa je nastopil blagopokojni kralj Aleksander Zedinitelj in presekal gordijski vozel. Isto je storil na drugi strani car Boris.
In prišlo je, kar je moralo priti! Danes teden je bila podpisana pogodba o večnem prijateljstvu in nerazrušnem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Ponavljam, kar sem nedavno napisal:	Milijoni	in	milijoni ne
samo jugoslovanskih in bolgarskih, marveč tudi slovanskih src so podpis te pogodbe pozdravili z vriskajočo radostjo in z odkritosrčnim zadoščenjem, zavedajoč se, da je jugoslovansko - bolgarska sprava prva etapa k združitvi vseh Južnih Slovanov, kateri mora prej ali slej nujno slediti združitev vseh slovanskih narodov v bolj ali manj tesno državno zvezo. Naraven zgodovinski proces je to in njegovi zakoni so neizprosni. Ta proces pojde svojo od vekov začrtano pot naprej in prav nič ne dvomimo, da bo dal prav onim idealistom, ki verujejo v veliko Jugoslavijo od Jadranskega pa do Črnega morja.
Končujem z besedami našega pesnika-preroka Simona Gregorčiča:
Kalvarijo svojo naš rod je imel, zdaj rešuje raduje se zore, a dan še slavnejši mu hode prišel: Dan oljske prišel mu ho gore.
Kot z oljske se gore je dvignil Gospod v nadzemeljske jasne višave, povzdigniti mora se krepki naš rod v višave moči in pa slavni
Mi, bratje, pa z delom pripravljajmo
zdaj
to silno slovansko mogočnost in z duhom proroškim nazdravljajmo >,	zdaj:
Na slavno slovansko bodočnosti
Naj živita v slogi, ljubezni in bratstvu združeni Jugoslavija in Bolgarija!
Naj živi vse slovanstvo!
Po navdušenih aplavzih, ki so sledili govoru predsednika g. Pu-stostemška, je spregovoril podpredsednik jugoslovansko bolgarske lige g. Ivan Jelačin:
Govor	preds
Jelačina
,v primeru, ako
ge Bolgarija in Srbija združita v eno državno celoto.« Pri nas je bila tisti čas na krmilu vlada dr. Milenka Vesni-ča. Na jesen 1. 1919. so se pričela pogajanja za sklenitev ne morda kake zveze, marveč za zakljufc-nje pogodbe o združitvi in zedinjenju obeh držav Jugoslavije in Bolgarije na federativni podlagi.
Velika radost in silno navdušenje je zavalovilo po vsej Jugoslaviji, ko smo zaznali, da je bila preteklo nedeljo dne 24. januarja v Beogradu slavnostno podpisana med Bolgarijo in Jugoslavijo pogodba o večnem prijateljstvu. V težkem ozračju, ki smo ga preživljali v zadnjih letih, pomeni ta znameniti dogodek za vse južne Slovane svetel solnčni žarek za našo bodočnost.
Veselje, ki je zbog podpisa te prijateljske pogodbe odjeknilo širom Bolgarije in Jugoslavije, je napolnilo tudi srca nas Slovencev, najmanjše veje slovanske lipe na jugu, z iskreno občuteno radostjo in srčna potreba nam je, da damo duška in glasnega izraza tem našim čustvom veselja in zadovoljstva.
Zgodovina slovanskih narodov nam govori mnogo o njihovi neslogi v preteklosti in o težkih ter usodnih posledicah takih nepri-rodnih medsebojnih odnosov. Sto letja so slovanskim narodom vladali drugi tuji narodi in težko je bilo igo, ki so ga morali prenašati. Vsak svoboden razmah in razvoj slovanskega človeka je bil oviran in tlačen. Težko in nestrp no so pričakovali slovanski narodi narodnega osvobojenja. Tudi mi Slovenci, ki smo v bivši Av-stro-Ogrski občutili vso težo tujčeve pesti, smo gojili dolga desetletja svoje tihe in vroče nade po narodnem osvobojenju. Polni idealizma smo spremljati vsak pojav, ki je obetat Slovanom lepšo bo-
dočnost in izpolnitev narodovih idealov. Naši pogledi so bili uprti tja doli na jug k našim bratom Srbom in Bolgarom, od koder smo pričakovali rešitve in svobode.
Ko smo potovali pred okoli tri desetimi leti Slovenci in Hrvati v predvojni Beograd in dalje Sofijo, tedaj smo na zborovanjih tamkaj zbrani zastopniki vseh južnih in nekaterih severnih Slovanov snovali načrte za našo slovansko bodočnost in hrabrili drug drugega za vztrajno delo za uresničenje slovanske misli. Vračali smo se tedaj domov navžiti sve žega zraka svobodne Srbije in Bolgarije in naš optimizem ter vera v srečnejšo bodočnost južnih Slovanov sta postala v nas neomajna.
Prišla je balkanska vojna. Srbija in Bolgarija sta združeni bratskem sporazumu ' zgrabili za orožje in izvojevali sijajne vojne uspehe na balkanskih bojiščih Kako so nam tedaj Slovencem utripala srca od veselja nad vsako najmanjšo zmago srbskega in bol garskega orožja! Mnogo sloven škili zdravnikov je v onem času pohitelo na slovanski jug, da po magajo s samaritanskim delom laj sati gorje in omiliti rane, ki jih je našim bratom Srbom in Bolga rom prizadela vojna. — Pa naše iskreno veselje nad sijajnimi uspehi zedinjenih armad Srbov in Bolgarov ni moglo ostati neskalje no. Kruta usoda je zopet pokazala vsemu svetu slovansko neslogo
Nenadno je nastal nezaželen razdor med Srbijo in Bolgarijo ter jedva sklenjeno prijateljstvo med obema narodoma je bilo pokopano — na silno žalost Slovanov, ki so tedaj še živeli pod tujčevim jarmom. Globoke rane je zasekal la razdor Srbom in Bolgarom iu velik prepad je zazijal med obema narodoma. Temni oblaki so zagrnili svetle žarke slovanskega solnca in mrak je legel na zemljo južnih Slovanov.
Po dolgih letih dušečega ozračja in nestrpnega pričakovanja po odrešenju se je približala — svetovna vojna. — Srbija in Bolgarija sla korakali vsaka svojo pot kot neprijateljici druga proti drugi. Tragedija te neizprosne usode je dosegla svoj višek. Bratska Bolgarija je bila okrnjena za velik del svojega ozemlja in prebivalstva. Slovenci, Hrvati in Srbi pa so sc izvzemši mali del narodnega življa zedinili v novi lastni narodni državi Jugoslaviji. Sreča, ki so jo doživeli Slovenci, Hrvati in Srbi s skupnim osvobojenjem, je bila zagrenjena s to tragično posledico svetovne vojne v odnoša-jih med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Potekala so leta, skoro dve desetletji smo preživeli, ne da bi v naši javnosti govorili ali pisali o tej nesreči, ki smo se je v svojih dušah zavedali vsi južni Slovani. Ko pa je naš blagopokojni in dalekovidni kralj Aleksander z mogočno gesto odstranil zastor, ki nam je medsebojno zapiral pogled v boljšo bodočnost, tedaj je s tako spontano silo buknila na dan volja narodov Bolgarije in Jugoslavije po zbližanju obeh bratskih držav, da smo vsi občutili, da nam je naš blagopokojni modri vladar v sporazumu z bolgarskim kraljem Borisom pokazal pravo in jasno začrtano pot v bodočnost.
Predstavniki raznih stanov so v eČjih in manjših skupinah pohi-t e vali na posete iz Rclgarije v Jugoslavijo in iz Jugoslavije v Bolgarijo. Oni, ki prej niso bliže poznali ljudstva in krasnih pokrajin ene in druge države, so se polni vdušenja in mogočnega hote nja po zbližanju vračali domov in postali vneti propovedniki evangelija južnih Slovanov.
Tudi Slovenci smo v mnogih skupinah kot predstavitelji raznih naših kulturnih in gospodarskih organizacij hiteli v Bolgarijo ponovno pozdravljat ali nekateri na novo spoznavat bolgarski narod vn njegovo krasno zemljo. Vsi naši ljudje so se vračali iz Bolgarije brez izjeme polni hvale in priznanja za odlične vrline bolgarskega naroda. Neizmerna je bila naša radost, ko smo v zad njih dveh letih zopet potovali širom Bolgarije in preživljali med bolgarskimi brati take lepe dneve in ugotovitve o nujni potrebi medsebojnega zbližanja, da smo postali še močnejši optimisti in pro-pagatorji za ta naš idealni narodni cilj. Pa tudi v Bolgariji je zavalovilo to hotenje s tako silo in tako močno, da smo morali doživeti 24. januarja 1937 svečani pod pis pogodbe o večnem prijateljstvu 'v“' Bolgarijo in Jugoslavijo Velik je ta dogodek in upravi eno se ga odkritosrčno veselimo Obeta nam svetlejšo bodočnost Prijateljsko sožitje obeh držav pa bo po tolikih težkih in tragičnih preizkušnjah v preteklosti prine slo prirodnim potem harmoničen i >Z'oj in 5o tesnejše zbližanje do višjega ideala — zedinjene Veli ke Jugoslavije od Jadrana do Cr nega morja
Doživeli smo po mnogih peripo tijah lepše dneve in prepričani smo, da bo zopet sijalo solnce nad slovanskim jugom. Naša briga in skrb pa mora biti, da širimo med narod to voljo in hotenje po do segi našega skupnega velikega ideala, da bodo plule naše ladje od jadranskih luk do Varne Burgasa ob Črnem morju pod skupno zastavo Velike Jugoslavi Ta misel naj nikdar več ne
cilja ne bo doživela današnja na-a generacija, doživela ga bodo laša bodoča pokolenja. V to nam pomozi Bog in sreča junaška!
*
Množica je govornika ponovno prekinila in ga ob koncu nagradila z aplavzi in navdušenimi medklici, ki se dolgo niso mogli poleči.
Tajnik jugoslovansko-bolgarske lige g. Bučar je nato prečita! vdanostni brzojavki, ki sla bili poslani inanifestacijskega zbo rova n j a našemu in bolgarskemu vladarju ter pozdravni brzojavki Slovanskemu društvu v Sofiji ter predsedniku zveze bolgarsko-jugoslo-vanskih lig ministru D. Kazasovu.
Predsednik R. Pustoslemšek je še prečital pozdravno pismo, ki ga je poslalo Slovansko društvo v Sofiji. Ob koncu je še spregovoril bolgarski akademik Kolcv, nakar ,e »Glasbena Matica« zapela Rodno pesem. Godba »Zanje« je zaigrala »llej Slovani!«, vsa množica pa je to našo slovansko himno zapela. Na ulicah pred postavije-imi zvočniki pa so se ljudje odlili, poslušali himno ter tako posebno izrazito manifestirali za bolgarsko-jugoelovansko prijateljstvo.
Nato je predsednik Pustoslemšek zaključil krasno manifestacijo slovanske misli, o kateri poročamo obširneje, da tudi s tem poudarimo njen veliki pomen.
ADVOKAT
DR. KIMOVEC IVAN
PREJ V KRANJU JE ODPRL PISARNO
v Ljubljani, Wolfova ul. 10
Telefon 30-18
je
zamre v naših srcih in če tega
Načrt Narodne banke za omejitev nemškega uvoza
»New York Times« so objavile iz Beograda vest, da je Narodna banka izdelala načrt, kako bi se omejil nemški uvoz, oziroma kako bi se Nemčija prisilita, da plača svoj dolg. Po tem načrtu, ki da je bil odobren tudi od trgovinskih strokovnjakov, bi dovoljevala Narodna banka izvoz v Nemčijo samo za zneske, ki so jih jugoslovanski uvozniki nemškega blaga dejansko plačali, Pri tem pa bi se odbil vsak mesec znesek 20 milijonov din. Na ta način bi bila Nemčija prisiljena, da likvidira svoj dolg v enem letu.
Na drugi strani pa se iz Nemčije poroča, da so Nemci precej nezadovoljni s sedanjim razvojem trgovine z Jugoslavijo. Pravijo, da velikega aktivnega salda Jugoslavije sploh ne bi bilo, če bi jugoslovanski uvozniki tudi takoj plačevali blago, kakor ga plačujejo nemški uvozniki. Toda Nemčija dobavlja svoje blago na kredit, jugoslovanske proizvode pa mora plačati takoj. Zato je tako nara-stel aktivni saldo. Nemčija je poleg tega šla Jugoslaviji na roko, kolikor je to sploh bilo mogoče. Zavezala se je, da ne bo kupovala v Jugoslaviji samo blago, ki ga potrebuje, temveč tudi blago, ki je dosti ne zanima. Če sedaj Jugoslavija otežkočuje Nemčiji v Jugoslaviji nakup žita in lesa, kar oboje Nemčija potrebuje, potem ne postopa Jugoslavija dobro. Res je sicer, da more Jugoslavija to blago trenutno prodati tudi drugod po dobri ceni, toda ta konjunktura je le trenutna. Nemčija pa postavlja svojo trgovino z Jugoslavijo na bazi sodelovanja za daljšo dobo in zato ni pripravljena pristajati na to, da se izkorišča stiska partnerja, lem manj, ker je tudi ta stiska samo začasna, kakor je le začasna tudi konjunktura za jugoslovansko blago. Nemčija ne bi hotela zmanjšati svoje trgovine z Jugoslavijo in tud! v interesu Jugoslavije ni, da bi se to zgodilo.
Mtičite vesti
Na povratku iz ileneve se je usta-turški zunanji minister Ruždi Aras v Milanu, kjer ga je pričakoval ital. zun. minister grof Ciano,
V vladni palači sta imela nato oba zunanja ministra dva daljša sestanka. Grof Ciano se je zlasti trudil, da prepriča Ruždi Arasa, da nima Italija v Sredozemskem morju nobenih agresivnih namenov. Italija da hoče samo ohraniti status quo, kar dokazuje tudi njen sporazum z Anglijo.
Po popoldanskem sestanku obeh zun. ministrov je bil izdan komunike, v katerem se posebno poudarja, da sta oba zun. ministra po proučitvi vseh vprašanj kon-statirala, da ni med Turčijo in Italijo nobenih spornih vprašanj.
V interesu obeh držav je, da skupno delata za ohranitev miru in sedanjega stanja. Po sestanku je izjavil minister Ruždi Aras, da je z uspehom sestanka zadovoljen.
Po turških informacijah sta razpravljala Ciano in Ruždi Aras zlasti tudi o odnošajih Italije do balkanskih držav ter bo Turčija posredovala, da sklene Italija s posameznimi balkanskimi državami prijateljske pogodbe.
Madjarski listi pišejo, da bo jugoslovanska vlada v kratkem uredila vprašanje madjarske narodne manjšine v Jugoslaviji in da bo potem podpisana med Madjarsko in Jugoslavijo podobna pogodba, kakor je pakt z Bolgarsko.
V romunskem parlamentu SO nekateri poslanci interpelirali zun. ministra zaradi knjige, ki jo je . napisal čsl. poslanik šeba.Iz interpelacije se vidi, da je ta plod intrig proti Titulescu.
Volilna borba za bolgarske občinske volitve se je že pričela. Zaenkrat se vodi predvsem z nelegalnimi letaki. V enem leh letakov se govori o silni politični važnosti volitev, ker bo pri njih narod odgovoril tudi na vprašanje, če je s sedanjim avtokratskim režimom zadovoljen ali ne.
Vojni minister »aladier je imel v parlamentu velik govor o vojni sposobnosti Francije. Poleg drugih že storjenih ukrepov za povečanje bojne sposobnosti bo izdala Francija za oboroževanje še 19 milijard frankov. Hrbtenica francoske obrambe je trdnjavski pas Magi-uot, ki sega od Dunquerciue-a pa do Basla. Vojna industrija je s metnim programom usposobljena, da racionalno izdeluje potrebno orožje in municijo. Francija ima že več težkih motoriziranih divizij, a sedaj dobiva tudi lahke motorizirane divizije. Posebna vojska pro-fesionistov ni potrebna. Vojni minister je apeliral na oficirje, da Pikdar ne dopuste nobene politike v vojski in zato je tudi on prepovedal komunistični list »L’Huma-nite«, ker je hujskal proti oficirjem. Francoska vojska, ki izpolnjuje samo svojo dolžnost do domovine, je najmočnejše jamstvo za notranji in zunanji mir. Govor paladiera je sprejela zbornica z Velikim odobravanjem.
Bivši francoski bojevniki so izdali javen poziv na predsednika nancoske vlade Bluma. da da iniciativo za sestanek s Hitler jem Bojevniki so mnenja, da po dosedanjih potih ni mogoče priti do zbližanja med Francijo in Nemčijo ip da je potreben osebni kontakt med vodilnimi državniki obeh narodov.
Biumovi vladi je izrekel franco-ski parlament s 414 proti 124 gla-s°vom svojo zaupnico.
Nemški veleposlanik Ribbentrop
je vrnil v London. Pričakujejo, da bo skušal začeti pogajanja o vrnitvi kakšne nemške kolonije. Iz angleških krogov pa se poroča, da bo ta predlog zavrnjen in da An-Shja sploh ne bo prej razpravljala 9 tem predlogu, dokler Nemčija Jasno ne pove, kakšna jamstva za mir nudi.
Ker je Hitler v svojem govoru napovedal, da bo Nemčija odslej stalno zahtevala nazaj svoje kolonije, je bil v angleški zbornici in-terpeUran zun. minister Eden, kak-spo stališče zavzema do te nemške zahteve angleška vlada. Eden je Pato takoj odgovoril, da ni niti go-Ytora o tem, da bi Anglija vrnila Nemčiji odvzete kolonije, ker so te "anes sestavni del britanskega im-berija.
Nizozemski poslanik v Berlinu je
Po naročilu svoje vlacle zaprosil za Pujasnilo, kako je treba razumeti Hitlerjeve besede, da je Nemčija Popravljena vsak hip priznati Nizozemski nevtralnost.
* »ladjarskih političnih krogih ^razpravlja, ali naj Madjarska stopi iz Zveze narodov, ker noče ^/cza narodov razpravljati o majorskih pritožbah riad postopa-J®m 2 madjarsko narodno manjšo v Romuniji.
kpidridske čete so dosegle na
fronti proti Aranjuezu znatne ušpehe ter prodrle nekaj kilometrov daleč. Tudi na baskiški fronti so biie republikanske čete uspešne. Na jugu pripravlja gen. de Lano novo ofenzivo proti Malagi.
Republikanske čete so pred Madridom dosegle nov uspeh in zavzele »Kraljičin hrib«, ki je stra-tegično izredno važen. Z njim ob-
Zadnji »Pfivredni pregled« je zopet naklonil nekaj svoje pozornosti tudi našemu listu ter objavil na naš naslov naslednjo notico:
»Trgovinski list« v Ljubljani piše v eni svojih zadnjih številk, kako je osovražen Beograd, ker stremi za centralizacijo. Pri tako mnogih velikih trgovskih in gospodarskih vprašanjih utegne navedeni list, da se bavi s tako majhnimi vprašanji, kdo., koga in zakaj sovraži. Beograd so mnogi sovražili, toda to sovraštvo ni moglo ustaviti njegovega naravnega napredovanja ter bomo tako prešli tudi čez sovraštvo, ki ga neki krogi Slovenije širijo proti njemu.«
Moramo opomniti cenjeni »Pri-vredni pregled«, da je naša izvajanja slabo podal in jim podtaknil tendenco, ki ni bila v njih. Mi smo zapisali naslednje: »Nikdar ne bi nastalo v prečanskih krajih ne-razpoloženje proti Beogradu, če se ta ne bi sam s centralizmom identificiral. Zato je treba tudi vse napade, ki lete na Beograd, tolmačiti kot napade na centralizem. Čas bi bil, da bi to tudi Beograd že enkrat spoznal in opustil svoje centralistično stališče ...«
To je čisto nekaj drugega, kakor pa tisto, proti čemur polemizira »Privredui pregled«. Mi sploh nismo govorili o kakšnem sovraštvu proti Beogradu, temveč samo raz-
Ivakor. smo že poročali v prejšnji številki, je začela narodna skupščina razpravljati o načrtu trgovinskega zakona. Debato je dvoril glavni poročevalec manjšine posl. Ivan Mohorič. V svojem daljšem in mnogo pozornosti vzbujajočem govoru, kar potrjujejo tudi obširna poročila v vseh beograjskih listih, je med drugim izvajal:
Trgovinski zakon je eden najbolj obsežnih zakonov, saij obsega nič manj ko 515 paragrafov. Njegov cilj je, da izenači v vsej državi trgovinski zakon, ker jih je dose-daj šest v veljavi. Zahvaljuje se vladnemu poročevalcu univ. prof. dr. Škerlju, ker je upošteval mnogo pripomb manjšine. Posl. Mohorič pogreša, da je trgovinski zakon po predloženem načrtu brez uvodnega zakona in se zajo sploh ne bi mogel uporabljati, ker je treba z uvodnim zakonom spraviti trgovinski zakon v sklad z državljanskim zakonom in obrtnim zakonom.
Manjšina ije sicer želela, da bi mogla glasovati za predloženi načrt in da ji ne bi bilo treba predložiti skupščini oddvojenega mnenja, toda ni se mogla strinjati z vsemi določili predloženega zako-
vlada.jo vse ozemlje okoli Ara-njueza.
Finski zunanji minister pride dne 8. februarja v Moskvo. S tem se Finska približuje Rusiji ter oddaljuje Nemčiji, kjer so trdno računali pri pohodu proti Rusiji na finsko pomoč. Ta račun je sedaj ovržen.
Japonski parlament je bil odgo-
ložili, zakaj je nastalo nerazpolo-ženje proti Beogradu. In jasno srno povedali, da to nerazpoložen nje ne Velja Beogradu, temveč centralizmu! Potrebna je zato že velika i>oreija neobjektivnosti, da se na naša izvajanja odgovori s stavkom, kakor da so Beograd že mnogi sovražili, a je kljub temu sovraštvu Beograd napredoval. Takšne stvari lahko piše »Pri-vredni preglede: na naslov starega habsburškega Dunaja in madjarske Budapešte, ne pa na naš naslov! Ko sta Dunaj in Budape-šta kazala svoje sovraštvo do Beograda, smo bili tudi mi Slovenci med tistimi, ki so pomagali, da je Beograd kljub temu sovraštvu napredoval. In če je Beograd dosegel svoj današnji napredek, ga ni dosegel le iz svoje lastne moči, temveč s sodelovanjem vse države in tudi Slovenije. Zato pa moramo tudi izvajanja »Privrednega pregleda« z vso odločnostjo zavrniti.
Zavrniti pa moramo ta izvajanja tudi iz čisto jugoslovanskega stališča. Slovenci se lahko ponašamo, da smo bili od nekdaj brez vsakih skritih in sebičnih misli Za, Jugoslavijo. Kljub mnogim razočaranjem smo temu stališču ostali zvesti. Zato pa tudi nam ni vseeno, če vidimo, kako se zaradi napačnega centralizma širi v prečanskih krajih, tudi v onih, v katerih žive Srbi, nerazpoloženje proti
na, zlasti pa ne z njegovim šestim poglavjem, ki govori o tujih trgovinskih družbah. S predpisi tega poglavja se ovira poslovanje domačih podjetij ter se po njegovem prepričanju pospešuje prodiranje tujcev.
Posl. Mohorič izjavlja, da je pričakoval, da bo cela vrsta drugih in bolj potrebnih zakonov prej sprejeta ko pa trgovinski zakon. Tako se že dolgo pogreša zakon o nadzorstvu nad poslovanjem zavarovalnic, nadalje bi bili nujno potrebni: rudarski in gozdarski zakon, zakon o bankah ter zakon o samoupravnih hranilnicah ter posebej še zakon o zaščiti vlagateljev. Vsi ti zakoni so na vsak način bolj nujni kakor pa trgovinski zakon. Nerešeno pa je ostalo tudi še vprašanje gospodarskih zadrug, ki imajo svoje prodajalne in na katere bi se moral trgovinski zakon na vsak način nanašati.
V zakonu bi se moral tudi natančno definirati pojem družbe z omejeno zavezo ter dati tudi definicija o tujih družbah. Poglavje o delniških družbah je napisano pod vplivom dogodkov iz 1. 1932. Nikakor ni pravično, da se manjšina v delniških družbah tako zelo favorizira. Napačno je tudi, da ni v
den, ker je zavrnil predloge vlade.
Sovjetska vlada je zahtevala od mehiške vlade, da izžene Trockega ali naj ga pa internira.
Moskovska »Pravda« trdi, da je hotel Hitler s svojim govorom pridobiti si simpatije zapadne Evrope, da bi imel na ta način varen hrbet in bi mogel svobodno začeti svojo akcijo proti Rusiji.
razpoloženje ni v korist naši državni skupnosti in zato smo brez srda in brez slabe misli povedali, kako se more to nerazpoloženje odpraviti. »Privredui pregled« pa piše tako, kakor da bi mi propagirali mržnjo proti Beogradu! Ali je mogoče bolj nebratsko tolmačiti naše besede?
Po vestnem in tehtnem preudarku smo ugotovili in moramo še ugotoviti, da je glavni vzrok vsega nerazpoloženja proti Beogradu — nesrečni centralizem. Zato smo morali naglasiti, da je odprava centralizma edino sredstvo, da bo prej omenjenega nerazpoloženja konec.
Meti se »Privredni pregled«, če misli, da je vprašanje centralizma tako malenkostna zadeva, s katero se gospodarski list sploh ne bi smel baviti. Baš nasprotno je res in vprašanje centralizma je danes največje notranje - politično vprašanje Jugoslavije, ki globoko zadeva tudi v vse naše gospodarsko življenje. Kajti od pravilne rešitve tega vprašanja za-visi zboljšanje naše uprave, potenciranje naše gospodarske sile ter še cela vrsta drugih vprašanj, ki so vsa pogoj našega narodnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka. In če kdo, potem so v prvi vrsti gospodarski listi poklicani, da razpravljajo o tem vprašanju in da z objektivnostjo, ki bi morala biti njim lastna, pripomorejo k njegovi rešitvi.
predloženem zakonu določil o tru-stih, sindikatih, liolding-družbah in kartelih, vseli teh višjih oblikah trgovine. Družbe z omejenim jamstvom se ne sinejo smatrati kot popolnoma kapitalistične družbe.
Končno je dejal posl. Mohorič: Vprašanje, če je katera družba domača ali tuja, je danes posebne važnosti' pri državnih dobavah. Ne zadostuje, da ima družba pri nas svoj sedež in da že s tem velja kot domača družba. Glavno je kapital in ta mora ostnti pri nas, ne pa da se daje na tuje menice. Ne sme se dopustiti, da bi se ponovil primer, ko je družba z 20 dolarji kapitala, kakor na primer »Orient Constructor«, izvlekla iz naše države težke milijone. Dokler trgovinski zakon ne uredi vprašanja tujega kapitala ter obvaruje naše gospodarstvo pred tujo eksploatacijo in »pljačko«, ne moremo glasovati j.a ta zakon.
Konkgrzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju trgovca z mešanim blagom Tomaža Kosca v Ormožu. Kon-kurzni sodnik dr. Fabiani, upravnik mase odvetnik Kocmur. Prvi zbor upnikov dne 13. februarja ob 11. uri. Oglasitveni rok do 15. marca, ugotovitveni narok dne 31. marca ob 10. uri.	,
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Franca Nedoga v Ptuju. Poravnalni komisar dr. Poznik, poravnalni upravnik odvetnik dr. Remec. Narok za sklepanje'poravnave dne 11. marca ob 10. Rok za oglasitev do vštevši 5. marca.'
Zenaaja triov;aa
Italija pripravlja načrt gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo
Brnske »Lidove Noviny« poročajo v svoji številki z dne 31. januarja, da trde dobro poučeni krogi v Beogradu, da se v Rimu pripravlja načrt gospodarskega sodelovanja Italije in Jugoslavije. V Rimu so mnenja, da je Jugoslavija ena najboljših odjemalk Italije, ker danes Jugoslavija v veliki množini nakupuje industrijske predmete. Za nove trgovinske zveže prihajajo za Italijo v poštev v prvi vrsti države, ki morejo poleg novih trgov dati Italiji tudi surovine, ki jih ona potrebuje. Takšna država pa je zlasti Jugoslavija. Iz vseh teh razlogov sklepajo neki narodnogospodarski strokovnjaki, da bo skušala Italija obnoviti z Jugoslavijo trgovino v onem obsegu, v katerem se je gibala pred izbruhom vojne v Etiopiji. Dopisnik zaključuje svoja izvajanja, da je obnova trgovinskih stikov z Jugoslavijo posebno važna zato, ker je Italija za časa sankcij izgubila večino svojih tujih trgov.
Za poglobitev trgovinskih* stikov z Egiptom
V Cairu se je osnovala družba, ki ima namen pospeševati trgovinske stike med Jugoslavijo in Egiptom. Tvrdka bo dajala vse vrste informacij v gospodarskih zadevali, posredovala bo pri sklepanju kupčij, pri iskanju zastopstev itd. Naslov tvrdke je: ; Comp-toir National Vougoslave pour le Commerce & ITndustrie, Le Cai-re, 23, Ruc Aboul Sebaa:.
Venezuela išče trgovinske stike z Jugoslavijo
V Beograd je prišel trgovinski ataše republike Venezuela za juž-no-vzhodno Evropo, g. Alfredo Olavarria. Njegov stalni sedež je v Rimu. V Beograd je prišel, da prouči možnosti vpostavitve neposrednih trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Venezuelo. V Venezueli bi mogli kupovati kavo, kože, petrolej, kakao in druge proizvode, prodajati pa bi mogli v Venezuelo mesne proizvode, suhe češplje, sardine, les ter gradbeni material. G. Olavarria je imel že več sestankov z našimi odločujočimi ljudmi ter se je z njimi raz-govarjal o svoji misiji.
Francoska zunanja trgovina pasivna za 10 milijard frankov
V I. 1930. je Francija uvozila blaga za 25,‘598 milijonov frankov, izvozila pa za 15,453 milijonov. Njena trgoyinska bilanca je torej bila v 1. 1930. pasivna za skoraj 10 milijard frankov. L. 1935. je bila pasivna za samo 5,478 milijonov. Uvoz se je v 1. 1930. povečal za 4,4 milijarde, izvoz pa se je zmanjšal za 42 milijonov frankov. Značilno je, da se je povečal izvoz surovin za 184, dočim se je izvoz gotovih industrijskih izdelkov zmanjšal za 222 milijonov •frankov. Uvoz industrijskih predmetov se je povečal za 2,5, uvoz živil pa za 1,5 milijarde frankov.
*
Izvoz našega svež.ega sadja je dal lani samo 106,8 milijona din, za 38,6 milijona manj ko v 1.1935.
Suhih češpelj pa smo lani izvozili za 90 milijonov din, za 28,5 milijona din več ko v 1. 1935.
Po podatkih, ki jih je objavil Mednarodni urad za delo, je povzročila svetovna gospodarska kriza v letih 1930. do 1934. okoli 150 do 170 milijard dolarjev izgube, torej ravno toliko ko svetovna vojna, Zaradi nerazmerja v cenah industrijskih in agrarnih proizvodov je bila večina te izgube prevaljena na agrarne države.
Romunske železniške tarife SO bile povišane brez izjeme za vse blago za 15%. Istočasno so bile povišane tudi potniške tarife za 11) odstotkov.
»SOFRfl« - KARTOTEKE
predstavljajo višek preglednosti in priročnosti: PriJ anile Vam bodo mnogo časa in denarja. Pišite po prospekte! Zahtevajte našega potnika, da Vam jib pokaže,
„Sofra“ - T. Soklič,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 43
Citirajte pravilno!
Na naslov beograjskega „Privred. pregleda“
Beogradu. Zavedamo se, da io ne-
Trgovinski	z
skupščino
Poslanec Mohorič o zak. predlogu
Denarstvo
Nova emisija blagajniških bonov
Šele lani so se uvedli pri nas drž. blagajniški boni, ki so se do-sedaj tudi zelo dobro obnesli. V januarju 1930 je dobil fin. minister pooblastilo, da izda za 500 milijonov din blagajniških bonov, ki so se morali plačati v 3 mesecih in ki so se obrestovali po 4%. Takrat je bilo izdanih teh bonov za 200 milijonov in so bili tudi takoj podpisani. Nato so bili pa še uvedeni boni s 6- in 12mesečnim rokom, ki so se obrestovali po 4*25% in 4'50%. S tem je dobila državna blagajna njej potrebni obratni kapital v znesku do 500 milijonov din.
Z uredbo z dne 23. nov. 1936 je dobil fin. minister pooblastilo za razpis nadaljnjih 500 milijonov din blagajniških bonov, ki pa bi se morali izplačati šele v 2 letih, a se je zato njih obrestna mera povišala na 5%. S tem se je vsota vseli drž. blagajniških bonov povišala na 1 milijardo, kar ne znaša niti eno desetino proračuna. Nova emisija drž. blagajniških bonov bo izdana, ker so bili prejšnji v višini 500 milijonov že v celoti podpisani. Ker se morejo blagajniški boni pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki v celoti eskou-lirati, je njih likvidnost popolna.
V listih se sedaj opozarja na veliko prednost drž. blagajniških bonov, katerih namen je tudi ta, da se prepreči tezavracija denarja. Depoziti na tekoči račun pri Narodni banki so narasli namreč že na več ko eno milijardo, ves ta denar pa je za gospodarstvo mrtev.
Posebno sedaj, ko so industrijska podjetja že zaključila svoje bilance, se pričakuje, da se bodo industrijska podjetja v veliki meri poslužila teh blagajniških bonov, ker pomeni nakup teh bonov varno in likvidno naložbo. Po čl. 80. zakona o delniških druž-l>ah morajo te itak naložiti sredstva rezervnih fondov v drž. vrednostne papirje. Blagajniški boni so za ta namen pač najbolj pripravni, zlasti še, ker ne kotirajo na borzi in se zato kuratih razlik ni treba bati.
Končno pa je upoštevati še to, da se morejo blagajniški boni v celoti u(>orabljati kot kavcija pri državnih dobavah.
Naši finančni krogi zato pričakujejo, da Ito tudi nova emisija drž. blagajniških bonov imela popoln uspeh.
V resnici tudi podpisovanje bonov le(M) napreduje ter je bilo teh podpisanih doslej že za 220 milijonov din.
Vlagateljem v bivšo avstrijsko Poštno hranilnico
Dne 15. decembra 1936 se je imela na podlagi vložene tožbe podpisanega društva vršiti razprava pri sreskem sodišču Ljubljani proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije in poštni hranilnici v Beogradu radi neizplačanih vlog upravičenim lastnikom, ki so bile pred in med vojno naložene v dunajski (»ošini hranilnici. toda sodba je bila odložena, ker je državno pravobranilstvo v Ljubljani vložilo revizijski rekurz radi nekompetentnosti sodišča na stol sedmonee v Zngreb. Ta pa je pritožbo v celoti kot neutemeljeno zavrnil in je zato ponovno razpisana tozadevna razprava dne 16 februarja t. 1. o poli devetih dopoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Vsi vlagatelji, ki še niste član društva, pristopite takoj, ker to/ ha za II. skupino društvenih čla nov bo sledila takoj prvi. V pri javi je navesti: Ime in priimek vlagatelja, bivališče. Stev. hran knjižice ali čekov, računa, skupna
vsota terjatev in če je bila ta v letu 1928. in do 10. septembra 1929 prijavljena pri kakem poštnem uradu, če je hranilna knjižica oddana ali je prejel dotični tozadevno potrdilo. Obenem naj se vpošlje za vsakih K 100'— din 1'— za tekoče stroške. Vsak prijavlje-nec naj se tudi pismeno obveže, da bo po prejemu svoje vloge z zakonitimi obrestmi od dneva vložitve do končnega izplačila prispeval društvu 8% prispevka za pravne stroške, oziroma tisti, kateri se še niste glede 8% prispevka pismeno izjavili, storite to v vašem interesu takoj, sicer ne pridete v tožbi v poštev. Prisiljeni, smo morali vložiti tožbo proti erarju, ker je naša poštna hranil-
| nica že v letu 1929. prejela okoli 11 milijonov dinarjev od dunajske poštne hranilnice v svrho izplačila upravičenim vlagateljem. Za eventualni odgovor naj se priloži znamka za din 2'—.
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice, Ljubljana.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 31. januarja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din);
Kovinska podloga se je povečala za 0*2 na 1.631*6.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 20 na 650*2.
Vsota kovanega denarja se je znižala za 21*2 na 357*3.
Posojila so se skupno zmanjšala za 9*5 na 1.691*1, in sicer so se znižala eskontna posojila za 4*6 na 1.443*5, lombardna pa za 4*9 na 247*6.
Vrednost rezervnega fonda se je povečala za 10 na 145*7, razna aktiva pa za 4 na 838*7.
Obtok bankovcev se je povečal za 151*8 na 5.292*5, zato pa so se znižale obveze na pokaz ,za 92*5 na 1.895*4. Najbolj so se zmanjšali depoziti na tekoči račun, in sicer za 189*9.
Razna pasiva so se zmanjšala za 56*1 na 259*9.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 29*40 odstotka na 29*16 odstotka, samo zlato pa od 28*72 na 28*49 odstotka.
Proračuni gospodarskih ministrstev
Za naše gospodarsko življenje so posebne važnosti proračuni gospodarskih ministrstev. Hoteli bi zato podati proračunsko debato čim popolneje, a nam je to zaradi slabo organizirane parlamentarne poročevalske službe popolnoma nemogoče. Poleg tega niso razprave v finančnem odboru javne in zato listi poročajo o poteku debate zelo pomanjkljivo, ker so pač poročevalci listov navezani le na to, kar dobe od poslancev. Posebno pa je treba obžalovati, da ne dobe listi niti ekspozejev ministrov. In vendar bi mogli biti ti najmoč-
Ekspoze za gozdo
Uvodoma svojega ekspozeja je minister g. Djura Jankovič omenil, da se vidi v novem proračunu že vpliv nove uredbe o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike in da se smatra ta uredba kot pomemben dogodek za vse naše gozdarstvo in rudarstvo.
Da se čim bolj zagotovi korist od naših naravnih bogastev državi, je bila razširjena železarna v Zenici, so se povečale tvorniške naprave v Boru ter je država prevzela tvornico celuloze v Drvarju. Zgradila se je nadalje koksarna, ki je za izdelavo posebnega jekla neobhodno potrebna. Ministrstvo je z istim ciljem tudi začelo propagirati večjo uporabo lesnega plina mesto dragih kuriv iz tujine. Nato je prešel minister Jankovič na sam proračun.
Vsi izdatki so predvideni na 291,5, za 25,4 milijona din več ko v prejšnjem proračunu. Dohodki pa naj bi dali 446 milijonov ali za 84,6 milijona din več ko latii. Kljub temu (»višanju dohodkov p,i da jo proračun realen.
Nato je podal min. Jankovič razne statistične podatke o našem lesnem gospodarstvu. Gozdna po-ršina Jugoslavije znaša 7.6 milijona ha ali 31,9% vse površine. Skupna letna proizvodnja lesa se ceni na IG,5 milijona kubikov, od česar odpade nekaj nad 9.7 milijona kubikov na drva. Za predelave lesa je v vsej državi skupno 3235 žag z 68.670 konjskimi silami.
• * 1
Za vso gozdno upravo je predvidenih 17,4 (za 3,3 milijona din kreditov več ko v prejšnjem proračunu). Mili. Jankovič omenja uspeh ljubljanske lesne razstave ler napoveduje, da se bo naša država udeležila tudi jesenske
nejša agitacija za vlado, saj se v proračunih najbolj vidno pokažejo vse dobre strani vladne politike. Tem bolj nerazumljivo je zato, da se tudi z odločujočih mest ne poskrbi za večjo publiciteto ministrskih ekspozejev.
V proračunih gospodarskih ministrstev bi se morala odražati vladna gospodarska politika. Zlasti pa je ta označena v ekspozejih ministrov. Zato objavljamo vsaj na kratko glavne misli iz posameznih ekspozejev gospodarskih ministrstev.
ministra in rudnike
lovske razstave v Berlinu. Za pogozdovanje je določeno nekaj nad 1 milijon din, za ureditev hudournikov pa 4,7 milijona din. Nato navaja min. Jankovič kredite, ki so jih določile banovine v svojih proračunih za gozdarstvo. Dravska banovina je določila 1,088.230 din ali 0*79% svojega proračuna.
Nato je prešel na rudarstvo. Rudarski oddelek ministrstva zaposluje 560 uslužbencev ler 11.000 rudarjev. Država ima 14 premogovnikov, 2 rudnika železne rude (v Ljuboviji in Varešu), topilnico in livnico železa v Varešu ter
elektrarno v Kreki. Večina rudnikov pa ima tudi svoje lastne elektrarne. Po osvobojenju je bila proizvodnja premoga manjša kakor pa potrošnja, kmalu pa je proizvodnja presegla potrošnjo. Drž. premogovniki so morali gledati na to, da ne zmanjšajo svoje proizvodnje, ker bi se sicer režijski stroški znatno povečali. Težava pa je bilo oddati slabši premog, zlasti lignit, ki se najbolje uporabi za proizvajanje elektrike. Navaja, da se ni brez velikih naporov zgradila elektrarna v Zenici, ki bo dajala tok tudi rudniku v Kaknju, zgradila pa se bo tudi elektrarna v Brezi. V Velenju je nova elektrarna dokončana. Nameravana je še elektrifikacija kamnoloma v Rakovici, Čuprije, Senjskega rudnika ter Banjaluke.
Proizvodnja v vseh drž. premogovnikih je znašala 1,5 milijona ton premoga. Kapaciteta premogovnikov pa je mnogo večja. Okoli 70% vse državne potrebe na premogu se krije iz državnih premogovnikov. Posrečilo se je večje količine železne rude plasirati iz Ljubije in Vareša v tujini ter je zato proizvodnja narasla na 251.090 ton. Upanje je, da se bo moglo letos izvoziti vsaj toliko železne rude ko lani. Zenica bo začela jeseni 1937 obratovati v polnem obsegu.
Eksooze
poštnega
barva, plesira in
Ze v 24 urah
il<1. Skrnbi in svellolika srajce, ovrat nike in manšete. l’ere suši. moiiga in lika ilimmre perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selrnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Na seji finančnega odbora je podal poštni minister dr. Kalu-djerčič daljši in zanimiv ekspoze o naši poštni službi. Iz njegovega ekspozeja posnemamo naslednje:
Z novim proračunom se poveča število poštnih nameščencev za 273. (Upamo, da bo sedaj tudi ljubljanska direkcija dobila potrebno število poštnega osebja, ker danes ga je absolutno premalo. Zato je samo pozdraviti, da se število poštnih nameščencev /.viša in samo želeti je, da hi se povišalo res v zadostni meri. Op. ured.)
Poštni minister je nato omenil, da ije zdravstveno stanje poštnih nameščencev silno slabo. Skupno ije bilo lani bolnih 6574 nameščencev, ki so bili bolni 160.940 dni. Povprečno je bil torej vsak poštni nameščenec bolan 14 dni, kar je pač dokaz izredno slabega zdravstvenega stanja poštnih nameščencev. To dokazuje, da so poštni nameščenci preobremenjeni s službo. pri tem pa tudi preslabo plačani. Poštni minister namerava ustanovili poseben bolniški fond za vse poštne nameščence v državi. iz katerega se bodo podpirali bolni poštni nameščenci. Kakor je namera ministra vsekakor hvale vredna, tako pa moramo priponi niti. da bo imela pravi uspeh le tedaj, če bo v ta fond prispevala v znatni meri tudi država. Če 1»-do morali poštni nameščenci fond vzdrževati sami. potem se bo njih materialno stanje še boltj poslab-
šalo in bo njih zdravstveno stanje še manj ugodno. Najboljše sredstvo proti slabemu zdravstvenemu stanju poštnih nameščencev pa je: zmanjšanje njih službenih dolžnosti in povečanje njih prejemkov!
Obširno je govoril poštni minister tudi o zboljšanju telefonske službe. Postavljene so bile naslednje nove telefonske zveze: Beograd—Sarajevo (tri zveze), Beograd— Zagreb—VVildon (2 zvezi), Sarajevo—Zagreb, Zagreb—Sušak, Zagreb—Split in Beograd—Atene. Prometu so bile izročene avtoma ične telefonske centrale v Sarajevu, na Bledu, v llidžu in na Avali. Nova je telefonska zveza Beograd—Sarajevo—Herceg Novi, ki bo zvezana z novim kablom s Francijo Zgrajenih je bilo tudi se več drugih novih prog. Pri tej priliki bi ponovno opozorili na silno slabe telefonske zveze Maribora.
Za gradbo novih poštnih pošlo pij je določenih 20 milijonov din. Novo poslopje dobi direkcija v Splitu. Nova poštna poslopja se sezidajo še v Herceg Novem, Dubrovniku in Skoplju.
Na podlagi uredbe /. dne 16. oktobra 1936 pa se bo letos predvsem uredilo telefonsko vprašanje v Beogradu, Zemunu, Pančevu, Zagrebu in Ljubljani z razširjenjem avtomatičnih central ter povečanjem telefonske mreže.
Nato je govoril poštni minister o naši radijski službi. Naše radijske nostaie so mnoiro nreslahotne.
Nujno je, da se vse tri postaje znatno okrepe. V ta namen so bile tudi že predlagane nove pogodbe za izpopolnitev radijskih postaj. Minister je vse te pogodbe natančno preučil, vendar pa noče sam odločati o teh pogodbah, temveč želi, da bi finančni odbor sam in če le mogoče soglasno odločil o teh pogodbah. To vprašanje je vsenarodno vprašanje in ne strankarsko in zato tudi sklepanje o teh pogodbah ne more biti stvar strankarske discipline. Vse osnutke in vse pogodbe ho predložil minister finančnemu odboru. Prav tako je tudi pripravljen dati vsem članom finančnega odbora vsa potrebna pojasnila, da bodo mogli objektivno razsojati o teh pogodbah. Finančni odlior je sprejel to izjavo poštnega ministra z velikim zadovoljstvom ter je bil nato proračun poštnega ministrstva sprejet.
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo raznih cevi.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 11. februarja ponudbe za dobavo asinhronega motorja; do 18. februarja za dobavo 1.000 kg žebljev za tračnice in do 25. februarja za dobavo brusilnih plošč.
Občni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo
10.000	kg kalcinirane sode; do 11. februarja za dobavo azbestnih in grafitiranih azbestnih vrvic. Gradbeni oddelek iste direkcije pa do 12. februarja ponudbe za prevoz raznega materiala in za odvoz smeti in pepela.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. februarja ponudbe za dobavo 500 m črne pločevine in do 18. februarja za dobavo jeklene verige.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 12. februarja ponudbe za dobavo telefonsko-telegrafskega materiala.
ADVOKAT
VILJEM MUC
je otvoril
advokatsko pisarno
v Ljubljani, Trdinova ulica 7
(pri sodišču)
Licitacije:
Dne 9. februarja bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznega sanitetnega materiala.
Dne 8. februarja bo pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija za nabavo impregniranega platna, usnja, sukanca, fimeža, terpentina, sikativa, miniuma, gorske krede, sode ter ščetk.
Dne 15. februarja bo pri upravi VI. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 1,000.000 kg amonijevega solitra; dne 16. februarja za dobavo 2.500 m3 jelovih hlodov,
10.000 kg trakastega železa in 500 kilogramov sponk za zaboje; dne
22. februarja za dobavo 10.000 kg bitumna in 30.000 kg smole: dne
23. februarja za dobavo 2.0000 kg gutaperke, 3.000 kg lesenih kroglic in 140.000 kg kalijevega solitra; dne 25. februarja pa za dobavo
80.000 kg belega parafina.
Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 8. februarja ofertna licitacija za dobavo kalcmu-ane in kavstične sode in natrijevega mila, raznega jekla in kartona: dne 9. februarja za dobavo cina in antimona.; dne II). februarja za dobavo žveplene kisline, fimeža, einkovega belila in sikativa; dne 16. februarja za dobavo lanenega in impregniranega platna ter sukanca: dne 26. februarja pa za dobavo medi za izdelavo kapslov.
(Predmetni ovlasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) __________
Pravilnik Donavske banovine o žigosanju in prometu lesnih proizvodov
Banska uprava Donavske banovine je izdala (»oseben pravilnik o žigosanju in prometu z gozdnimi proizvodi. Fo čl. 1. tega pravilnika mora vsak, ki v svrho prodaje izvaža iz gozda gozdne proizvode, imeti pri sebi posebno izvoznico, ki jo predpisuje la pravilnik.
Zdenko Knez. Liubliana
Nastaianie
med
Realitetni trg in efektni trg (borzo) imenujemo skupaj kapitalni trg oziroma tržišče kapitala. Kapital v svojem narodno-gospo-darskem pomenu obsega skupnost produkcijskih sredstev, ki so potrebna, da se lahko prične s produkcijo. Trg, na katerem si gospodarstvo, bodjsi zasebno, bodisi državno, preskrbi potrebni kapital, je efektna borza.
Depozitne banke, ki sprejemajo vloge proti obrestovanju, ne pridejo v poštev le za malega varčevalca, temveč tudi za trgovino, obrt in industrijo, ki vlaga svoje trenutne blagajniške presežke na kratek rok v te depozitne banke. Te depozitne banke tvorijo denarni trg, kajti iz teh vlog dajejo depozitne banke kratkoročna posojila, da lahko gospodarstveniki izkoristijo slučajne prilike ali se-zijske pojave. Tu izposojeni denar jim ne služi niti za napravilo glavnico, niti za normalno obratno glavpico, ki si jo morajo nabaviti na kapitalnem trgu. Medtem ko vlada na kapitalnem trgu višja obrestna mera, je na denarnem trgu obrestna mera vedno znatno nižja.
llistvena razlika med kapitalnim in denarnim trgom pa je- ta, da ima oseba, ki plasira nek gotovi znesek na denarnem trgu, {Hi odpovedi vselej pravico, terjati ta. znesek, prištevšl obresti, medtem ko na kapitalnem trgu nekaj kup*, bodisi nepremičnino, bodisi efekte in ta kupljeni predmet ima svojo spremenljivo vrednost, svoj tečaj. Tu leži šansa za zaslužek, pa tudi riziko izgubo. Zato mora biti tisti, ki gre na kapitalni trg. dobro informiran o vsem, kar se tu godi, imeti pa mora tudi nekaj poginila, ker pri vsakem koraku ne&aj tvega.
Depozitne banke vrše napram svojim vlagateljem ri malim varčevalcem, izredno važno gospodarsko funkcijo. Mali varčevalec ima premalo sredstev, da bi z njimi šel na tržišče kapitala, vrh tega se pa na kompliciranem terenu tega tr-8» ne spozna. Preostajalo bi mu torej le, da svoje prihranke težavna, t. j. da jih spravi jv nogavici«, kjer mu ne nosijo nobenih obresti in kjer grozi večna nevarnost pred tatovi, požarom in »ličnim, ali pa da jih proti obrestim posodi kaki osebi, ki ji zaupa. Ker so pa tu zlorabe zaupanja na dnevnem redu, nudijo depozitne banke najboljši izhod. Posojilnice nudijo nnvndno neomejeno jamstvo pre-ntožnih zadružnikov, hranilnice jamčijo z imovino in z davčno močjo raznih samoupravnih teles, delniške banke pa nudijo materialno jamstvo s svojo znatno delniško glavnico in vrh tega še moralno jamstvo uglednih osebnosti, hi so člani uprave in nadzorstva.
Obresti, ki jih plača depozitna banka svojemu malemu vlagatelju, so sicer v primeri z obrestovanjem na kapitalnem trgu skromne, vendar pa to ne more biti drugače, kajti depozitna banka more z zbranimi de[H)ziti iti le na kapitalni lig, da jih tam plasira ravuo tako, kakor vsak drugi upravljalec velikega premoženja, in le neznaten del lahko od časa do časa plasira v kratkoročna posojila. Iz tega jo P“ tudi takoj razvidno, da večja Premoženja nimajo prav ničesar iskati v depozitnih bankah, kajti uPravljalei teh premoženj in rav-"atelji depozitnih bank so kolegi, °*jrotna konkurenti na tržišču ka-I dala. Ce se tak upravljalec več-:'eBa premoženja kljub temu, da je
II.
da nekaj ni v redu in da preti nevarnost. Očitno je obrestna mera depozitne banke za vloge napram kapitalnemu trgu previsoka, kajti sicer bi bil tak pojav nemogoč, če pa je temu tako, potem je rentabilnost poslovanja depozitne banke nemogoča, ali pa je rentabilnost še na videz podana, toda na škodo varnosti. V vseli teh primerih mora nujno priti do velikih izgub in do nelikvidnosti depozitne lian k e.
Pri nas je bilo že pred voijno opažati, da so Slovenci vlagali svoj denar skoro izključno na denarni trg. Nemci pa so obvladali naš kapitalni trg. Po vojni se pri nas ni nikdar razvil kapitalni trg. Sorazmerno največ zanimanja je bilo še vedno za realitetni trg, kar se je zlasti kazalo v modnem slavbenem gibanju, vendar pa je država odgnala marsikoga, ki je zidal na podlagi dolgoletne davčne prostosti in si na tej podlagi izračunal rentabilnost ter morda tudi kon-trahiral kako posojilo, potem jo bil pa nemilo presenečen, ko mu je država kljub obljubi natovorila znatne davščine dolgo pred potekom dobe davčne oprostitve. Državni papirji se pri nas niso mogli vdomačitl, one redke osebe pa, ki so pri nas vložile svoj denar v te efekte, so morale doživeti marsikatero razočaranje, 2'/•% loterijske obveznice za vojno škodo so imele v svojem zakonu določeno omenjeno obrestno mero, serijo loterijskih dobitkov in 50) e t no amortizacijsko dobo; amortizacija je bila določena tako, da so vsako leto izžrebata 2% vseh emitiranih obveznic, ki se plačajo' po nominalni •vrednosti obveznic. Ker je nominalna vrednost bila din 1.000'—, tečajna pa se je več lot gibala okoli din 100'—, je bila amortizacijska šansa največija privlačnost tega papirja. Pred nekaj leti je finančni minister ta način amortizacije enostransko ukinil in odtlej kupuje od časa do časa potrebno količino efektov svobodno na bezali im) vsakokratnem tečaju. Temu
razočaranju je v kratkem sledilo drugo v zvezi z Blairovimi obvez-meami; porter tega papirja je imel pravico na obresti v efektivnih dolarjih. Transfer-moratorij je za porterje-inozemce to obvezo nadomestil z izdajanjem funding-obli-gaeij, tako da )M>rterji dobe mesto dolarjev nove obveznice za obresti, ki jih lahko realizirajo samo pri obisku naših letovišč, domači porteriji pa so se morali formalno odpovedati izplačilu obresti v dolarjih ter pristati na izplačilo v dinarjih po uradnem dolarskem tečaju. Nedavno pa je država znižala od nje garantirano dividendo na delnice Privilegirane agrarne banke od 8n/o na 3°/o, kar je napravilo silno mučen vtis pri zelo številnih delničarjih te banke, saj je bil vpis teh delnic po nominalni vrednosti obvezen za tisoče oseb. K vsemu temu je prišel še kljub notorični preobremenitvi delniških družb z družbenim davkom in kljub temu, da je osebna dohodnina že davno odpravljena, davek na dividendo, ki znaša polnih 10 #/o od dividende. Ce še na kratko omenim, da danes skoro nobena delniška družba ne more več plačevati dividende in so slovenski delničarji zbog poloma cele vrste delniških družb vseh panog in zbog preobremenitve z družbenim davkom izgubili skoro vse, kar so investirali v deluice, potem bo pač vsakomur jasno, da vsakdo takoj beži, če mu kdo ponuja delnice v nakup, Naj samo radi popolnosti omenim, da pri nas sploh ni založnic in industrijskih obligacij, čeprav bi bile zelo potrebne. • , •
Ne smemo se torej čuditi, tče pri nas ni kapitalni trg nič 'razvit. Zato je pa veliko preveč denarja prihajalo ua deuarui trg, in sicer ne le iz onih virov, ki so upravičeni, temveč sb se cela velika premoženja nalagala v obliki depozitov. Depozitne banke so pa med seboj tekmovale z neprestanim zviševanjem obrestne mere za vloge, da so si med seboj lovile
pred nosom najtežje vlagatelje. Zaradi preobilice denarja v depozitnih bankah so morale le-te — posojali denar na predolg rok in proti drugovrstnim kritjem, trpela je torej likvidnost in varnost naložb depozitnih bank. Run, ki je nastopi! leta 1931, je čez noč podrl vso to stavbo iz kart in zato imamo danes celo vrsto, in sicer ogromno večino denarnih zavodov zaščitenih in za več let izločenih iz gospodarstva, prezadolžena industrijska, trgovska in druga gospodar-ska podjetja, ki se niso mogla preskrbeti s kapitalom na borzi, pa so se zato morala zateči k depozitnim bankam, toda prevelika zadolžitev in previsoka obrestna mera sta veljale podjetja samostojnost, upnike pa likvidnost in pogosto tudi aktivnost. Povsod prodira dobro organizirani tuji kapital ne le v industriji in v bankah, temveč tudi na vseh ostalih področjih gospodarskega udejstvovanja. Nem-
ške posojilnice ]vo Štajerskem so se znale obvarovati vseh onih nevšečnosti, ki so jih pretrpele slovenske, in zato pridobivajo klien-telo tudi v slovenskih krogih.
Veliki možje so gospodarstvu potrebni ravno tako, kakor so svetilniki potrebni pomorcem. Taki možje vidijo v bodočnost, ker pravilno razumejo preteklost in sedanjost in ker je njih duh idealno usmerjen, t. j., ker si žele napredka in boljše bodočnosti svojega naroda. Tak mož je bil Mihael Vos-. njak, ki je videl petdeset let naprej in nam za vso to dolgo dobo pokazal pravo |>ot, in po tej poti je krenil slovenski narod. Po vojni' pa je bilo te poti konec. Tedaj je prišla do izraza težka strukturna napaka našega gospodarstva — pomanjkanje kapitalnega trga.
Brez organizacije in oživitve kapitalnega trga ni izhoda iz krize in ni napredka.
(Konec)
ICaJco le s	k
v lesut
Prevelik optimizem ni umesten
izvaža le malo
Jugoslovanski lesni trg izkazuje zaenkrat konjunkturo, toda nihče ne ve kdaj in kako se bo ta končala. To se sicer čudno sliši, žal pa je tako. Naslednja razmotriva-nja naj dokažejo resničnost te trditve. Sedanja konjunktura je največ posledica splošnega gospodarskega oboroževauja, katerega se udeležujejo vse države brez izjeme. Za to potrebujejo razen drugega materiala tudi les. Temu dejstvu moramo pripisati povečano povpraševanje po lesu. So pa še drugi vzroki.
Danes izvaža Jugoslavija precejšnje količine lesa v Anglijo, ki je naš najboljši odjemalec. Sicer je naša država že preje vedno izvažala v Anglijo mehak les, toda v mnogo manjših množinah. Vzrok da uvaža danes Anglija več našega lesa kot preje je v tem, da se je povečal njen konzum in pa
* d n ter. TTolzmarkt« je objavil članek svojega beograjskega dopisnika o naši lesni konjunkturi. Ker je članek važen tudi za naše lesne interesente, ga objavljamo skoraj v celoti.
Esperanto
Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahen, Ljubljana
- i 1 - : priponka, ki pomeni orodje, sredstvo, napravo, sploh pomožno sredstvo, s katerim kaj delamo, tako: flugi — leteti : flugilo = perot; bori = vrtati : borilo = sveder; ludo i= igra : ludilo = igrača.
Vaja: La birdoj flugas per flftgiloj, sed la Infanoj ludas per ludiloj. La urbo estas gran-da, sed la urbeto estas malgranda.
V o r to j : granda = velik, -a, -o; songi — sanjati; blua — moder, -a, -o; nubo — oblak; nova = nov, -a, -o; diferenco = razlika; kruta — strm, -a, -o.
Korelativni (vzajemni) sestav: Kakor v vseh drugih živilj jezikih, prav tako imamo tudi v esperantu vzajemni sestav zaimkov in prislovov, ki jih delimo v nedoločne, vprašalne (oziralne), kazalne, splošne in nikalne. Debla korelativov so: za nedoločne: i-•za vprašalne in oziralne: ki-za kazalne: tl-za splošne: ciza nikalne: nenl-
Ce hočemo stvoriti korelative za osebe ali določene stvari, dodamo korenom končnico -u, tako:
iu — nekdo; neki, -a, -o; kdor koli:
kiu — kateri, -a, -o; ki; kdor;
tiu = ta, ta, to; oni, -a, -o;
čiu — vsak, -a, -o; vsakdo;
neniu — nihče; nobeden, -a, -o; nikdo.
Ti korelativi imajo značaj samostalnika ali zaimka v sebi in se lahko rabijo sami ali pa v
to
zvezi s samostalnikom. Imajo pa tudi množino in
Proti zdravemu račumu, pridruži se ujemajo s samostalnikom v sklonu in številu! j^aleinu varčevalcu in vloži zna-' Ce hočemo stvoriti korelative za nedolo-del svojega premoženja v de- če no stvar, dodamo korenom končnico -o, ^itno banko, potem je to znak, tako:
io = nekaj; kar koli; kio = kaj; kar; tio = to; ono; čio — vse; nenio ~ nič.
Korelativi, ki se končujejo na -o, imajo samo ednino in se sklanjajo kakor samostalniki, ter lahko stoje sami, ker imajo značaj samostalnika, oziroma osebka v sebi.
Primer: Kiu revenos? Kio estas tio, kion vi doniš al mi? Ciu homo ion forgesas. Tiu homo estas bona. Cio tio kostas nenion.
Ca pa hočemo stvoriti korelative za kako v o s t, dodamo deblom pridevniško končnico -a, tako:
ia — nekak, -a, -o; nekakšen, -a, -o; kakršen (-a, -o) koli;
kia — kakšen, -a, -o; kakršen, -a, -o; tia —- tak, -a, -o, takšen, —a, —o, čla — vsakršen, -a, -o; nenia = nikak, -a, -o; nikakršen, -a, -o; Kakovostni korelativi, ki se končujejo na -a, se rabijo pridevniško in se ujemajo s samostalnikom v sklonu in številu.
Krajevni korelativi (za kraj ali mesto) se končujejo na -e in se rabijo povsem prislov-no, vendar se v 2. in 4. sklonu sklanjajo, ie — nekje, kjer koli; . kie — kje, kjer; tie — tam, tu; čle —: povsod; nenie = nikjer;
de kie = odkod; kien = kam; nenien = nikamor; de tie = odtam.
Vorfco j : kuri = teči; permesi — dovoliti; postuli = zahtevati; pano — kruh; lasi = pustiti; resti = ostati; hodiad — danes; hieratt =r včeraj; morgah = jutri; klara — jasen, -a, -o; promesi == obljubiti; havi — imeti; kredi — verovati; kompreni = razumeti; akra — oster, -a, -o; tero = zemlja; pre&i — moliti; lafite = glasno; feoje — veselo.
Nadaljevanje v tedenski številki
da Rusija sedaj mehkega lesa.
Toda ni Anglija tista, ki je povzročila konjunkturo na jugoslovanskem lesnem trgu, ker kupuje ona le les posebne in boljše \rste. Nepričakovani ugodni preobrat izhaja »d Nemčije, ki preje v Jugoslaviji sploh ni kupovala mehkega lesa. Sedaj pa gredo velike množine mehkega lesa po železnici in po mbrju v Nemčijo in cene so poskočile naenkrat od 300 na 500 din. Govorilo se je tudi o novih naročilih, toda zaloge so izčrpane.
Kakor je razveseljivo, da kaka industrijska panoga pri nas izkazuje konjunkturo, vendar se ne smejo prezreti nevarnosti, ki tičijo za tem dejstvom. Posebno pri mehkem lesu, kjer gre za male producente, katerih produkcija je omejena. Zaradi velikega povpraševanja in visokih cen se vsak izmed njih trudi, da producira tlva-do trikrat toliko ko preje. In ravno zaradi tega lahko nenadoma pride do katastrofe. To bi se zgo-dilo, če Nemčija naenkrat, preneha z nakupi. Sploh je treba pripomniti, da kupuje Nemčija pri nas les predvsem zato, ker Sovjetska Rusija ne izvaža več v Nemčijo mehkega lesa, Poljska pa ga zaradi slabega funkcioniranja klirinškega plačilnega prometa ne mara več dobavljati, razen za plačilo v valutah. Le jugoslovanski Izvozniki so zadovoljni z dobrimi, fiktivnimi, na papirju izračunanimi cenami, čeprav prav nič ne vedo, koliko bodo končno dobili za svoje blago. Treba je samo upoštevati, da je bil še pred kratkim tečaj marke din 14'20.
Skoraj enaka konjunktura kakor za mehek les se lahko ugotovi tudi za trd Ipr. Tudi pri tem pride v prvi vrsti v poštev angleški trg in je tudi tu Anglija naš najboljši odjemalec. Sicer se v An--gliji ne dosežejo take cene ko v Nemčiji, zato se pa plačilni promet razvija gladko. Precejšnje količine trdega lesa so bile za dobro ceno nrodane v Nemčijo, odtod pa so bile izvožene v Anglijo in tani frčimo na nemško konkurenco. Čudno je, da Nemci prodajajo naše proizvode ceneje ko ml sami, to si je mogoče razlagati 1p z visokimi izvoznimi premijami.
Zaradi te povečane prodaje in višjih cen se torej govori o konjunkturi. To pa je čisto napačen sklep. V listih že čilamo, da je v Jugoslaviji preskrba s trdim lesom vsak dan težja in dražja. Tudi mezde so narasle, ravno tako so so zvišali transportni stroški, skratka vse se je podražilo. Ce Izračunamo nabavne in produkcijske stroške in jih odštejemo od efektivno dobljenih zneskov v di-»arjih, bomo kaj lahko p rešene-
DUNAJSKI VELESEJEM
o<l 7. do Ki. marca I937 Tehnični in kmetijski sejem do 14. marca
Veliko tržitte Srednje Evrope
RAZSTAVLJALO! IZ 10 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 D15ŽKL
Brei potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniškim listom prost prehod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje vo/nili cen na jtigoslovenskih. madžarskih in avstrijskih železnicah, Dunavu. Jadranu in v zračnem prometu. Natančnejša pojasnila in sejmske legitimacije (po l>in 50'—J se ilobijo pri
\VIEN15R MKSSE, A. 0., WIEN VII,
in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Potnik«), Tvrševa c. 1; pri podružnici Zveze za tujski promet v Mikličevem hotelu nasproti glavnega kolodvora.
čeni. Bilanco današnjega posla lahko napravimo šele tedaj, ko imamo denar že v žepu, ker ne vemo kakšne zneske bomo za naš les v resnici dobili. Zato je prenagljeno govoriti o konjunkturi.
»Gotovo je,« zaključuje čtankar,
»da se nahaja internacionalna lesna trgovina pred konjunkturo, ker mora nastopiti potreba po lesu, toda preden bo prišlo do tega, moramo zelo paziti, da ne doživimo radi sedanjih abnormalnih razmet' katastrofe.
H. G. Weffs: Svetovna zgodovina
vseh poznejših izdajah, da je bila 5. izdaja knjige v letu 19)42. že popolnoma dovršeno delo, da se more bralec na vsak podatek v knjigi zanesti.
Vse te velike prednosti Well-sove »Svetovne zgodovine ji dajejo žig najboljše ljudske obče zgodovine, kar jih je danes na svetu. Tem bolj moremo zato biti zadovoljni, da je dala Modra ptica:: tudi Slovencem to delo.
Trdno smo zalo tudi prepričani, da bo Wellsova »Svetovna zgodovina5: zlahka našla pot v naš narod in da si jo bo vsak, kateremu lo količkaj dopuščajo razmere, tudi kupil. Imel bo delo, ki ga bo z veseljem bral in v katerem bo našel zanesljiv odgovor na nešteto vprašanj iz zgodovine človeštva.
Oprema knjige je — kakor že omenjeno — odlična, prevod pa gladek in jasen.
Vse delo, trije zvezki, bo obsegalo nad 1500 strani ter bo tudi bogato ilustrirano. Samo v prvem zvezku je nad 140 ilustracij.
V platno vezano velja vse delo (trije zvezki) v subskripciji 450 dinarjev, pozneje bo veljalo pa 510 dinarjev. Prav toplo priporočamo vsem, da si nabavijo to znamenito delo!
Založba Modre ptice je izdala v prevodu Milene Moboričeve znamenito delo H. G. Wellsa: Svetovna zgodovina. Z izdajo tega dela je storila »Modra ptica pogumno in zaslužno dejanje. Pogumno, ker je v današnjih težkih časih pač tvegano izdati tako veliko delo, kakor je Wellsova »Svetovna zgodovina i za majhen in že skoraj prenasičen slovenski knjižni trg. Tem bolj pa zasluži »Modra ptica: priznanje, ker je izdala Wellsovo »Svetovno zgodovino; v krasni opremi ter se ni ustrašila stroškov, ki so jih zahtevale številne ilustracije knjige. »Modra ptica:: pa je tudi sicer stočila zaslužno dejanje. Morda ni knjige, ki bi jo Slovenci tako pogrešali, kakor je knjiga o svetovni zgodovini. Praktično smo bili doslej Slovenci dejansko brez takšne knjige, ker je Staretova »Obča zgodovina" že davno razprodana in je prava redkost. A brez knjige o svetovni zgodovini ne more biti noben narod, ki hoče živeti svoje kulturno življenje. Zato zasluži »Modra ptica« vse priznanje, da je zamašila tako občutno vrzel v naši književnosti.
Priznanje pa je treba izreči »Modri ptici« tudi zato, da je ime-
A. Šarabon
LJUBLJANA
* .....
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za diSave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št 26-60
Ustanovljeno leta 1886
lu tako srečno roko in izbrala baš \Veltsovo »Svetovno zgodovino«.
V množici občnih zgodovin menda ni zgodovine, ki bi bila za širše sloje, pa tudi za inteligente, tako prikladna, kakor je VVellsova »Svetovna zgodovina«. Pri vsej preciznosti svojih podatkov vendar ni MVellsova »Svetovna zgodovina« nobeno suhoparno znanstveno delo, temveč deto, kateremu se vidi, da ga je pisal slaven pisatelj, ki tudi pozna potrebe ljudi. Zato je dal VVells ljudem knjigo, kakršno potrebujejo navadni državljani, kakor pravi v predgovoru knjige.
Prav zato pa tudi najde čitatelj v Wellsovi »Svetovni zgodovini« vse, kar hoče vedeti o zgodovini človeka in o zgodovini naše zemlje. Od početka sveta pa do najnovejše dobe vodi Wells bralca ter mu odkriva, kako so se vrstili in odigravali dogodki na zemlji. Pri tem pa je vedno zanimiv, vedno v stiku z bralcem in prav nikoli suhoparen. Z nič manjšim zanimanjem ko preprost človek, pa bo bral VVellsovo ? Svetovno zgodovino« tudi šolani. V šoli se prav za prav zgodovina ni nikdar podajala v celoti, zlasti pa se je omalovaževala kulturna zgodovina ter se je polagala vsa važnost na razne bitke in vojne ter na zgodovino vladarskih hiš. VVells sicer tudi ta poglavja iz zgodovine ne omalovažuje, toda poudarek njegove zgodovine je na kulturnem, gospodarskem in socialnem življenju narodov in v tem je tudi velikanska prednost VVeilsove zgodovine pred mnogimi drugimi občnimi zgodovinami.
H. G. VVells ni zgodovinar po poklicu, vendar pa ni zaradi tega vrednost njegovega dela niti najmanj zmanjšana. To pa je zasluga njegove naravnost sijajne metode, ki se je je poslužil pri sestavi svojega dela. Ivo je izšla prva izdaja knjige leta 1922. v stotisočih izvO: dih, je prejel VVells iz vseh strani sveta opozorila na napake in pomanjkljivosti v knjigi. Poleg tega tudi kritika ni pozabila omeniti vsako napako, ki bi jo našla v knjigi. Vse te kritike iu vsa ta opozorila je VVells vestno upošteval, poleg tega pa si pridobil še odlične znanstvenike za sodelavce, ki so pregledali vso njegovo pozneje pripravljeno novo izdajo Vse to se je ponovilo tudi pri
Podaljšanje roka za prodajo čekovnih mark
Narodna banka kraljevine Jugoslavije je na predstavko Zbornice za TOl v Ljubljani obvestila, da se skrajni rok, v katerem se morejo realizirati na domačih borzah klirinški čeki na nemške marke, podaljša na 30 dni od dneva izdaje čeka.
Podaljšan rok za vlaganje prijav za pridobnino
Finančni minister je izdal odlok, s katerim se redni rok za vlaganje prijav za pridobniuo podaljšuje do vštetega 15. februarja.
Doma in po svetu
Min. predsednik in zunanji mi nister dr. Stojadinovič je podal v finančnem odboru ekspoze o naši zunanji politiki. Za njegov ekspoze je vladalo v vseh poslanskih krogih izredno zanimanje.
Uvodoma svojega ekspozeja je dr. Stojadinovič s priznanjem orne nil, da je finančni odbor odobril proračun vojnega ministrstva z aklamacijo. To priznanje naša vojska tudi zasluži. Osebno se je prepričal, da delajo vojaške tovarne odlično. Sedaj tudi sami izdelujemo topovsko municijo. Naša vojska šteje danes že poldrug milijon popolnoma pripravljenih vojakov. To naglaša, ker je vojska tudi važen činitelj naše zunanje politike.
Vendar pa je naša zunanja politika vseskozi miroljubna, saj le malokateri narod tako dobro pozna grozote vojne ko naš. Miroljubni pa smo tudi zato, ker smo v svojih sedanjih inejah uresničili svoje nacionalne ideale.
Naša politika je v tem, da se ohrani mir v Evropi. Zato smo za evropsko solidarnost in za Zvezo narodov. Istemu cilju služi tudi Mala antanta in prav tako Balkanska zveza. Obe skupini, ki štejeta 70 milijonov prebivalcev, imata samo en cilj: ohranitev evropskega miru.
Nato se je spominjal dr. Stojadinovič sklenitve pakta večnega prijateljstva z Bolgarsko. Sklenitev tega pakta pomeni eno najvažnejših dejanj za mir. Namesto žičnih ovir bo sedaj pakt branil naše in enako tudi bolgarske meje.
Dr. Stojadinovič se je dotaknil nato našega razmerja do Italije, ki je bilo dolgo precej slabo. Pred kratkim pa je bil sklenjen sporazum med Italijo in Anglijo za ohranitev teritorialnih mej v vsem Sredozemju. Naša vlada je bila uradno obveščena, da se ta spo razum nanaša tudi na Jugoslavijo. Ohranili smo si stara prijateljstva, a poleg tega si pridobili še prijateljstvo Vel. Britanije.
Mussolini nam je v svojem milanskem govoru ponudil spravo. Ne sme biti pri nas vlade, ki ne bi te ponudbe sprejela. Toda počakati moramo, če bodo tem besedam sledila tudi dejanja. Končno je omenil dr. Stojadinovič, da smo v posebno dobrih odnošajih tudi z Nemčijo. Naša politika je v tem.
da ne izgubimo nobenega prija-iielja, a da si pridobimo vedno novih.
Na seji skupščine je poslanec Božič kritiziral načrt trgovinskega zakona, ker da je preveč posnet po tujih zakonih in zato neprikla-den za našo državo. Ta zakon bi bil za Ameriko, ne pa za nas, ki šele začenjamo razvijati svoje gospodarstvo. Nato je ostro govoril proti tujcem, ki izkoriščajo naše lesno bogastvo. Vse te tuje lesne družbe v naši državi so oškodovale državo za .400 milijonov din. Fritz Regenstreif je napravil pri Krivaji škode za 195 milijonov din, nato pa pobegnil v Avstrijo, kjer je dobil avstrijsko državljanstvo ter bil pred tamošnjim sodiščem oproščen zaradi svojega delovanja v Krivaji. Po njegovem mnenju ni država v novem trgovinskem zakonu dovolj zaščitena pred navalom tujcev.
V skupščini se je nadaljevala razprava o trgovinskem zakonu. Kljub izredni važnosti zakona pa je bila skupščina skoraj prazna. Gospodje poslanci so bili menda drugod preveč zaposleni.
Trgovinsko ministrstvo je dovolilo kredit 250.000 din za pripravljalna dela za postavitev bosenske lesene hiše na svetovni razstavi v Parizu. Hiša bi bila postavljena v oddelku lesenih hiš.
Pogajanja z družbo »Dalmatienne« se še niso začela, a se bodo v kratkem, ker je v Beograd že prišel drugi direktor te družbe Millerand, ki je sorodnik bivšega predsednika francoske republike ter zet predsednika družbe g. Leberta.
Drž. rudnik Velenje bo prešel v last Dravske banovine, kakor je izjavil na seji finančnega odbora minister Jankovič. Za državo ni ta premogovnik rentabilen, dočim bi s povečanjem centrale v Velenju mogel postati za Dravsko banovino rentabilen.
Turški državni proračun bo povečan za 36 milijonov turških lir, in sicer predvsem zaradi povišanja vojnega proračuna, ki bo znašal v novem proračunu 90 milijonov turških lir.
Nemci so dosedaj izgubili v španski vojni 119 letal ter 243 pilotov in mehanikov. V Andaluziji je bilo ujetih 5 italijanskih letal.
Tržaški »Piccolo« poroča z Dunaja, da je bil tam v nekem nočnem lokalu ubit znani Gustav Per-čec, ki je bil zaradi atentata na blagopokojnega kralja Aleksandra obsojen na smrt.
Zaradi Radekovih priznanj je bilo 100 oseb na novo kompromitiranih. ki pridejo vsi pred sodišče,
Vest, da je bila aretirana tudi Leninova vdova, se demantira. Pač pa se zopet poroča o aretaciji žene Litvinova.
Predsednik republike San Domingo je izjavil, da bi mogla republika sprejeti 1 milijon židovskih emigrantov. Vsakemu emigrantu bi dala država San Domingo 30 arov zemlje.
Zaradi stavke v ameriških avtomobilskih tvornicah morajo biti delničarji družbe General Motors Co. pripravljeni že sedaj, da bo njih dividenda znižana za 25"/«.
Stavka ameriških delavcev v pristaniščih Tihega oceana je končana ter se pomorski promet zopet razvija normalno.
Tudi Nil je začel naraščati ter je nastala nevarnost, da bo mesto Kairo zadela huda povodenj.
Velik plaz je v Romuniji zasul tri vasi. 53 hiš je zasutih, število smrtnih žrtev še ni znano.
Škoda zaradi ameriške povodnji se ceni že dosedaj na pol milijarde dolarjev.
manjše, zlasli ker so izostali tuji kupci. Posledica tega je bila, da so cene padle.
Dogon: 47 bikov, 675 krav, 209 junic, 147 volov, 1054 junci, 325 telet, 305 konj in žrebet, 048 pre-šičev in 214 pujskov.
Cene (za kilogram žive teže): biki po 4 do 4\50, krave za klanje po 2‘80 do 4, za klobase po 2 do 2'25, junice za klanje po 3'50 do 5, junice za rejo po 800 do 950 din (za žival), voli II. vrste po 4'25 do 4'50, tmsanski po 3 do 3'25, živa teleta po (I do 7, zaklana po 8'25 do 9'50, debeli prešiči po 7'50 do 8, mršavi po (i do fi'50, zaklani po 9'50 do 10'25, pujski po 50 do I00 za žival, lahki konji po 3000 do 4000, srednji po 5 do 0 tisoč, težki po 7 do 8 tisoč za par, žrebeta po 1500 do 1800 lahka, težka pa po 2000 do 25(X) din za žival.
Delciia po 70 do 78, otava po 05 do 75, seno po 50 do 03, slama za krmo po 45 do 55, slama za steljo po 34 do 40 din za 100 kg. Krompir po 05 do 70 par, zelje po din 2'50 do 3 iu repa po 45 par' za kg.
Ali sc bo uvedel turistični dinar
»Jugoslovanski Kurir« doznava, da se ne bo izdala posebna uredita o izdaji turističnega dinarja, temveč se bo uvedel turistični dinar upravnim potem. V zadnjem času prihajajo iz tujine, zlasti iz Anglije predlogi, da se v svrho povečanja turističnega prometa uvede tudi v naši državi turistični dingr. Angleži žele, da bi dobivali pri nas za funt okoli 270 din im ne samo 238 din, kolikor morejo dobiti danes. Islo željo izrekajo tudi Francozi, ki opozarjajo na ugodnosti, ki jim jih daje turistična lira v Italiji. Ker je za nas turistični promet največje važnosti, bi bilo želeti, da bi se turistični dinar vpeljal čimprej.
X■ ‘SV
Radio Ljubljana
Tržna poročila
Ljubljanski živinski trg
Zadnji ljubljanski živinski sejem v sredo je bil dobro obiskan, kupčija pa je bila slaba. Na trg je bilo prignanih (v oklepajih število prodane živine) 165 (34) konj, 95 (25) volov, 43 (11) krav, 19 (13) telet in 88 (27) prešičev. Nadalje je bilo prodanih še 10 klavnih konj za Dunaj. Cene so ostale iste ko na prejšnjem sejmu. Pri-ma voli so se prodajali po 4‘75 do 5'25, II. vrste po 4 do 4'50, III. vrste po 3'50 do 375, debele krave po 3 do 4‘50, klobasarice po 2 do 3, teleta po G do 7, prešiči po 5'50 do 7 za kilogram žive teže in prešički za rejo po 100 do 200 din za žival. Konji so bili po kakovosti od 400 do 3500 din za žival.
Zagrebški tedenski sejem
Dogon živine na zadnji zagreb ški tedenski sejem je bil zelo velik, povpraševanje pa je bilo
Sobota, dne 6. febr. 12.00: Plošče
— 12.45; Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme —- 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: Zabaven večer ob sodelovanju Kmečkega tria, akademskega pevskega kvinteta in članov rad. igr. družine. Besedilo napisal Marjan Mehle, vodi: Jože Zupan — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Same poskočne! (Igra Radijski orkester).
Nedelja, dne 7. februarja. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (vodi g. prof. Dobovšek) — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic) — 10.00: Koncert radijskega orkestra, vmes solistične točke za fagot (g. Willy Hauck) — 11.20: Citraške točke (plošče) — 11.30:	Nastop-
otrok pod vodstvom ge. Mar. Groš-ljeve — 12.00: Plošče — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Koncert na harmoniki (Rudolf Pilih) — 16.00: župan in vrag — spevoigra (čl. zbora »Grafike«) — 17.00: Kako zatiramo škodljivce sadnega drevja, III. (g. Flego) — 17.30: Godba za ples in šale vmes. (Sodelujejo: Bojan Adamič s svojim orkestrom, sestre Stritarjeve in Vesela deteljica) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: V. Vodopivec-Schonherr: Kovačev študent, spe-yoigra. (akademski pevski kvintet in radijski orkester) 20.30: Večer operetne glasbe (ga. Dragica Sokova in Jean Franci, spremlja radijski orkester) — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Za ples in kratek čas (plošče).
Ponedeljek, 8. februarja. 12.00: Pisano polje (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Baletna godba (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Brecelj)
— 18.20: Nekaj slovenskih skladb za klavir (plošče) — 18.30: Slovenska narodna pesem (Fr. Marolt) — 19.00: Čas, vreme, poročila —19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Večer vesele domače glasbe in pesmi. Sodelujejo: gdč. P. Zupanova, V. Rudolfova, gg. S. Banovec, R. in T. Petrovčič, radijski orkester, Magistrov Šramel tercet in g. Emil Mezgolits s citrami solo
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.