H, t JADRANKA Glasilo zavednega ženstva, izhaja v Trstu I. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 K. MM in oprava je v Trstu. Via Scorcofa 492,, I. Urejuje jo Marica Stepanciceva (firegorič). _ VSPORGD 1. Našemu ženstvu. — M. Skriujarjeva. i Spominom. — Mara Tavčarjeva. 3. Veronika Deseniška. — M. Gregoričeva. 4. O ženski volilni pravici. Idrijcanka. 5. Srečanje. — Aleksandra. 6. Duhovniški celibat. — 1. M. 7. Ljubezen do rodne grude. — llosandra. 8. Izprehod po Skandinaviji. — M. Ste- pančičeva. !). Ob smrtni postelji. 10. Drobtine. Mira Kvedrova. -. £: -"C LETO II. - ŠTEV. 2 CENA 80 STOTINK SVEČAN 1922 Dr. ANTON GRUSOVIC = = GORICA = PSAZZA GRAf^lOE ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-12, 3-7 ■ Ob nedeljah in praznikih od 10-12 ure. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA v TRSTU reglstrovana zadr. z neomejenim jomstvoin Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, f. Obrestuje navadne hranilne vloge po = vloge, v t!'/a ne na trimesečno odpoved /" po „ ako vnašajo 20- o.OO» L. po <:"/, ako znn*ajo30-i0.00i) L po ako presedajo 4u 030 Lit. Trgovcem otvatja lekore idkovnc račune Posoja hranilno puiire na dom Za varnost vlog ja • ¿'i poles lastnega Drem»ženje nad 2300 zadrnžajkov, vroduo nad r>0 millonov¡'Ur. 1'aje posolila rta poroštvo, zast rvo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Tel. t. 16-04 — Uradne ure od 8-13 — Tel št. 16 04 K. SUS1C - Trst-Rojan Via di Roiano 2; poleg cerkve. Priporoča svojo manifakturno trgovino cenj. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna - cene najniže. Svoji k svojim! TRST ulica S. Caterina 11 Telefon 15*52 dvakrat. Edvard Giaconi Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd, itd. —— Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožem njihovega jezika. 11 Dr. t, B trst - Via Genova 13, I. ordinira za kožne in venerične bolezni od 9 = 12, 3 = 7. Ob nedeljah in praznikih od 10 = 12 ure. -i&UC TRST - Via Spiro Tipoldo Xydias • TRST ZALOGA tu iu i nožem sirih vin, žganja in likerjev Kiizposilja in poslužuje na doni. — Razpolaga /. najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, Excelsior i. t. d. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v TRSTU. Centrala v LJUBLAJNI. PODRUŽNICE: Celje, Borovlje, Brežice, Gorica, Saraj., Split, Trst, Maribor, Pluj, Kranj. - Delniška glavnica K. 50 000.000. Reserva 145.000.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31 2»/o . + na žiro-račune proti 4% obrestovan.,i. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzno naloge in daje v najem varnostne celice. ------------— Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. IVAN KEHŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in Hrup hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. . TRST, Pri Sv. Jakobu - Via Gius. Caprin S ---dobite v -:--^ Cevi jamici FORCESSIN - najtrpežnejše- Obuvalo za moške, ženske in dečke. Specijaliteta otroškega obuvala. Cene posobno zmerne. Postrežba točna. LETO 18. — STEV. 2 mm zfivEDNEOH mmm SVEČAN 1322. MAR. SKRINJARJEVA: NAŠEMU ZENSTVU Z veseljem sem prečitala izjavo gospe urednice, E da hoče biti .Jadranka tudi glasilo naših skromnih F ženic iu mladenk, torej ženslva, ki se bori za sVoj | obstanek z žuljavimi rokami, ženstva, ki si trdo t služi borni kruhek. Tako je prav! Hvaležna sem I gospe urednici za to izjavo! Gotova sem, da hoda studi izvršila, kar je obljubila! Res, da imamo mnogo listov to in onpstran | meje, ali ženskega, pristno ženskega lista nimamo: g še manj pa lista, da bi tako poljudno pisal zabavne [ sestavke in tako čisto domače; in umljivo razpravljal t o nažem ženskem vprašanju. Kako dobro de pripro-Istemu človeku, da se kedo zanima zanj, mu želi ■dobro, ter ga ▼]»ošteva kot koristnega člana človeške Ldružbe In kako ne? Ali ni prekoristen član človeške | družbe ravno delavec ali delavka s svojimi žuljavimi \ rokami, s svojint nepčkvarjenim srcem, s svojo blago dušo? In še kako! Dobro, priprosto naše • ženstvo je naš neizčrpan zaklad, le poznati je treba \ to blago kmetsko dušo, katere ni še oblizala toliko-livalisana kultura ! Zato pa je treba preprečiti, da ga i nikoli ne obliže ter ne pride nikoli do njega ta I strupena sapa, ki nam lahko okuži, kar hi nam ■ moralo biti sveto in drago. Tu, slovenska žena, je tvoje polje! Tvoja emancipacija, tvoja olika in tvoje nagnenje hodi to, da se popolnoma posvetiš vzgoji ; slovenskega priprostega ženstva. Napajaj mu dušo ! in srce s svojimi pametnimi nasveti in opomini v \ okviru zabavnega ali podučnega spisa, saj je našemu | ženstvu duševna hrana neobhodno potrebna, da ne ; bo segalo po zastrupljeni opojnici ki je priveslala i do nas. In ravno ti. .Jadranka, si poklicana, da vršiš duševno delo med našim ženstvom. da vzgajaš naše mladenke in ženice, da jim bistriš duha in blažiš Isrce! Veliko je dela in napora, mnogo je truda, a žela bodeš obilo dobrega sadu! Tvoji predali naj bodo posejani s pristno domačini zrnjem in tedaj bodi gotova, da obrodi tvoje naporno oranje obilo zlatega klasja z zlatim zrnjem. Le pogumno preobračaj plug in brano,-kakor doslej, neozirajoča se ne cesto in grmovja, na javne in prikrite zabavlj alce. Nične de, ako si skromna, saj skromnost mora bit značilnost pristne Jugoslovanke. Skromen je tvoji začetek ali to naj te ne moti saj je skromnost, ki nas obvlada, čeravno nas okroža tuji sijai. Ne nosimo žalne obleke na videz in ne razgrinjamo žalnih zastav po naših domovih, vendar so vsa naša srca odeta z žalobo. Zato ne smeš niti ti biti razkošna, in bahava! Prišel bode dan našega ustajenja, to čutimo v svoji tugi in životarenju pa vsi. Prišel bode in takrat bodeš tudi ti oblekla prazniško opravo ter, kakor prerokuješ, z nami zapela : Aleluja! Naš Krist je ustal! Ustal je, da nas blagoslovi po tolikem stradanju, trpljenju in stremljenju za naša človen-čanska dela! -- Obupati ne, nikar! Delati moramo, in sicer skupno delati, ker delo nas blaži, da laglje prenašamo svoje gorje! Ustvarjati moramo iz naroda za narod ! Jadranka naj je torej tudi glasilo narodno zapuščenih in politično zanemarjenih, zato naj stopa s tekočim letom v vsako gosposko stanovanje ter v vsako kmečko hišo. ("ita naj jo vse jugoslav. ženstvo julijskobeneške dežele! rita naj jo zlasti pa tu medli ami živeče službujoče deklištvo, katero častno zastopa to naše, nekdaj največe slovensko mesto kot kršna priča domačega zavednega trpečega jugoslovanskega življa! In v to svrlio ponavljam s preroškim G regorčičem : Na delo toraj, ker resni so dnovi, a delo in trud nam Bog blagoslovi! MARA TAVČARJEVA; Dobrova pri Ljubljani. Kaj mar mi je bila mladost, ki moja ni bila nikdar, kaj mar mi je bilo življenje in borbe njegove, vihar! SPOMINOM. Nosila sem cvetje na prsih, a v srcu ljubeče — srce, kaj mar mi je bilo življenje in strasti njegove — gorje! Zavriskal je glasno pod oknom, oj, zdrava in sreča s teboj, odšel je po stezi cvetoči, vzel mojo mladost je s seboj... MAR. GREGORICEVA VERONIKA DESENIŠKA. ZGODOVINSKA TRAGEDIJA IZ XIV. STOLETJA V PETIH DEJANJIH. ■>. I'h'/ZOR. I ranorir, Veronika (približno r _1H. 'leta) \'eronika -od daleč • <>, ti se že vračaš z lova. Barto-loniej ? V ranorir imrklo> Kakor vidiš! I 'eronika {odlaga delu na mino Si gotovo truden ! Sedi kar tukaj, jaz pa ti stečem po južino! ranorir Postoj! {odlaga lomko torbo in sede: Nebom po v žil ničesar; nimam nikakega teka! \'eronika ¡prisede) Pa menda nisi bolan, ker si tako otožen. Davi si bil pač boljše volje! i'vzame delo r roke i I 'ranorir Ne pričakuj vendar prijetnega razpoloženja od človeka, o katerem si se sama prepričala, kako je nesrečen. I'eronika A, to je?.... Oh! Ljubila bi te že zato, ker se mi smiliš. 1 'ranorir mahne z rokoi Ne dalje. Vera, ne! Cdano-sti iz pomilovanja ne maram, ker je ne cenim. I eronika .le ne ceniš? 1 'ranorir Kako neki? Saj je nezmisel, saj je samo plod trenutnega sočutja: torej le začasna a tembolj pogubonosna, naklonjenost. 1 'eronika A prijatelja si morava vendarle ostati, ne? Vranovič ¡ironično) Prijatelja, da. ali taka. ki se vi-deta le, ko naneseta uaključba in dolžnost, arija dolgo nit na rreteno . 1 'eronika (se k'uja To je toliko kol nič! Vranovič i razgreto (t. za boga! Ali naj ti prihajam . pred oči in te gledam in poslušam, ko veš, da hiram od hrepenenja po tebi, čeravno ne smem zabiti, da je moja ljubezen brezuspešna.... 1 eronika Moj mili, moj dragi prijatelj! I i-anovič Imej usmiljenje z menoj pa ne govori tako mamljivo. Kaži mi raje neprijazen obraz, da te obsovražim.... I eronika Pač čudne so tvoje želje! I 'ranorir ('emu nadaljnih besed? Ti me itak ne razumeš.... nisi pač še nikoli ljubila.... jo pogleda pozorno < ne, Veronika ? —--- Veronika (v mali zadregi: Ljubila?.... Seveda ne! No, da, tebe imam zelo, zelo rada.... Vranovič In nihče drug se ti ne sili v spomin ? No ben hrvatski vitez ? I 'eronika (zmedeno) Nobeden... pobratim moj! I 'ranovič Kakega priliznjenega Nemca ti niti ne omenjam, ker sem prepričan, da se ti ne izneveriš svojemu narodu. Veronika (ko da je zadobila pogum) Nemca naj bi si jaz izvolila? Drugorodca jaz, Veronika Deseni-ška? Nikdar! Vranovič Edino to je bila moja skrb; odslej mi bo lažje pri duši! ¡ustane) Veronika Čemu si že ustal? Vranovič Ker moram oditi, saj veš, kako daleč je moj dom. Veronika Nekoč ti ni prihajala daljina niti na um. (ustane) )'ranovič (vzame torbo z mizice) Nekoč ne... ali od-1 slej... (Ji segne v desno) Pozdravi mi očeta! —■ Veronika (mu molče poda roko in gleda vanj očitajoče.)] Desenič (se prikaže izza dvorca) 4. PRIZOH. Vranovič, 1 'eronika. Desenič. Desenič Kdo me pozdravlja? Veronika (se naglo ozre> Bartolomej je tukaj, očka! -Vranovič >mu stopi naproti\ Živeli! Desenič < mu poda roko i Si-li mnogo nalovil, Bartol? Vranovič Samo par jerebic, ujček ! Nisem imel prave j sreče : . saj je solnce še vi-] Desenič Pa. čemu bi že soko. I'ranorir Vendar moram oditi, ker me nenavadno] boli glava. Desenič Preveč si kolovratil po solncu! l'a srečno] hodi in pozdravi starše. I 'ramrii* Hvala ! • Zdravi ! Z Bogom. Vera! poda obe-1 ma roko). I 'eronika Zdravstvuj, Bartol! (stopi za njim do vrafA dokler jè oče ne pokliče.) Desenič (sede k mizi Veronika ! Veronika (pristopi> Poslušam te, oče! Desenič Ti moraš proč od tu; ni drugače! I 'eronika i začudena > Proč gravis Y Kako proč V Brž-I kone se šališ, očka, ne ? Desenič |ie šalim se. ne! Na neki način te moram vendarle obraniti celjskih nasilnikov. Veronika Celjskih nasilnikov? Ne razumem te! _ I Desenič Nemci so se naselili pred dnevi na Tabor« skem gradu in zato iz gole samopašnosti raz-1 grajajo zdajci po Zagorju. I eronika Tako? Ali so prizadeli ljudem kako škodo?] Desenič In pa se kakšno! Nekomu so ukradli celo j hčer.... drugemu ženo.... I 'eronika Ali je mogoče? .loj. kolika nečlovečnost...! Desenič No, vidiš in ravno zato se moramo pripra-j , viti pravočasno. I 'eronika ln le zaradi Celjanov naj odidem od doma ? j Desenič Prav zavoljo njih, da! 1 'eronika Toda., oče! V kmečko bajto si pač drznejo,! v naš dvorec pa vendar ne. Desenič Koča ali dvorec, to je njim vseeno, kadar '; hočejo kaj doseči. Ako prihrumijo semkaj, rael ne gotovo ne odnesejo, ženski pa. preti vedno j nevarnost naj je plemkinja ali kmetica, zlastil ako jo zasledi tak vetrnjaški pustolovec, kakr-j šen je mladi grof. I 'eronika In le njega se bojiš? Desenič Njega najbolj, kajti le on je izvor zlà, ki jèl počenjajo nemški ljudje. Ne brani se torej. I 'eronika No, pa bodi po tvojem! Prehodim vsaj ne-i koliko naše lepe hrvatske zemlje. Toda s komi naj potujem ? Desenič Z najboljšima prijateljema : s Simunovičeni i ali Juriničem. J Veronika Simunovič ne utegne, ker so, gostje na Su-sjegradu. O Juriniču pa veš, da je v Modrušali. Desetih' .le že zopet v Žudijevcu in a ko ga zaprosim za uslugo, sem uverjen, da mu celo ustreženi, kaj? (Jo pogleda z nasmehom). Veronika Vem kaj misliš, ali kaj to pomaga, saj se jaz ne bom omožila. Desenič He, lie! Vse deklice tako govore toda zgodi se naposled vendarle nasprotno. Kaj pa bo s teboj, ko umrjem? Če ostaneš sama ti odtegnejo velikaši premoženje in zapro v kak samostan. Zato vedi, da bi mi bilo ljubše, da si omožena z neprijateljem, nego da ostaneš sama, Veronika <), ¡zmed nasprotnikov me gotovo nihče ne zasnubi, ker poznajo našo narodno zavest. \Luea' i u-stopi s košarico jabolk, sede pod deblo in jih jame lupiti.) {Jesenic \'i tako, kakor misliš ! Grajščak Wunnberski bi te rad odvedel v Ptuj. Veronika Z grofije Celjske torej? Nikoli, oče! Nikoli ne bo moje srce ljubilo Nemca. Oclkar se spominjam, čujein vedno o krutosti celjskih knezov. Besenir Sovraštva do njih ti sicer 110 vcepljam v srce, pač pa ti svetujem, da se jih ogiblješ. ¡Z roko po cela) Na Tabor pa sem skoro pozabil. instanc.: Veronika Kaj nameravaš, oče? Desenič Slugo, moram odposlati takoj v grad. Lac a Ali naj jih pokličem, gospodar? /Jesenic Ne, ne! Odidem sam do njih. (odhaja* Veronika Tocla ti 11e odjašeš z njimi? (ustane) Desenič Danes ne: hodi le brez skrbi, Veronika! od i de ) ». PRIZOR Veronika, Lam, .Veronika ¡zopet se.de k mizi in jame presti. Naposled odneha in pozabivša na Luco, rzdihne) Oh ! Laca (ozrša se. k nji.) Zdihujete, gospodinji ca ? Veronika se ozre Kmalu bi bila pozabila, da si tukaj, Luca. J.uca Sem-li v nadlego? Veronika Bog ne daj ! Pred svojo nekdanjo dojilko vendar ne bom imela skrivnosti. Luca To je tudi prav, a zlasti tedaj se mi zaupajte, kadar bi vas utegnilo kaj žalostiti, kakor imprimer sedaj... Veronika ( ), saj mi ni nič ! Le tako obžalujem, ker ne morem očetu ustreči v vsem. dasi je tako nepopisno dober. Luca Aha ! Gospodar je gotovo zopet govoril o v itezih, kaj ? Veronika 1 'prenagljeno': Samo o pravem ne! (r zadregi To se pravi...... Luca (smeje) Ej, ej ! Kako je moja. Verica zmedena. Je torej vendarle nekdo, o kterem oče nitj ne sluti ? Veronika odločno < Pa idiva, da spoznaš kako sem ti uclan. da spoznaš, kako si me očarala s svojo ljubeznjivostjo, s svojo.... Veronika Saj ni mogoče ! Friderik Ali ne moreš verjeti, da mislim neprestano nate? Ali se me ti prav nikoli ne spominjaš, deklica ? Veronika \naglo) Oh, večkrat! v zadregi) Ne. ne... Friderik: Da, da! Ti premišljaš tudi o meni! Oh, čemu se >skloni se smejaje k njej) zatajuješ, ko me vendar osrečuje vsaka tvoja besedica? Veronika naivno) Kaj vam neki more koristiti moja naklonjenost, saj se posloviva danes za vselej. Friderik- čzavzeto) Za zselej ? Veronika X par dneh odidem iz te krajine, Friderik (bridkoj Ti ne ugaja več v tej rajski goščavi? I 'erooika Saj ostavljam s krvavečim srcem milo do-movje, vendar moram od doma, ker želi tako moj oče. Friderik 1začudeni A! Ti se z očetom preseliš drugam? Veronika Ke! Oče odpošlje le mene v daljino, da me skrije celjskim veiikašem. Friderik (od presenečenja kar odstopil Celjskim veiikašem ? 0, zakaj neki ? Veronika (začudena) Kaj ne veste, da razgrajajo Nemci po Zagorju? Friderik Tako ! i'eronika Da! In med raznimi zlobami, ki jih uganjajo je ta, da kradejo ženske. Friderik O-o! Veronika In kakor Cujem je mladi grof pravi lopov. Friderik (odstopi od užaljenosti pa se zatajuje) Tvoja mržnja do grofa Celjskega je torej neizreena? I'eronika Ne, tako ga ne sovražim, da bi ga istočasno ne opravičevala; Grof Celjski je pač mlad lehkomiseln vitez, ki ne pozna bede.... ALEKSANDRA: I DRI J Č ANK A . Gotovo je še marsikateri v spominu, kar so svoj •čas objavljali časopisi o razpravljanju v rimski zbornici glede ženske volilne pravice! Čitale smo, da je glasovanje v bistvu izpadlo nam v prilog. Le v vprašanju ali naj se priznava volilna pravica tudi «nečastnemu» ženstvu.so šla mnenja na dvoje i — V novem clržavnozborskem zasedanju pod novim ministerstvom pa ni bilo govora o volilni pravici in zadeva je zaspala! — Stara, zloglasna Avstrija je priznala ženski aktivno volilno pravico vsaj v občinskem zastopu. Slavna, svobodomiselna Italija ji pa odreka še to trohico pravice ! In zakaj tako? Bržkone le zato. ker se ženstvo samo ne vnema, ne zgane, ker glavni zagovornik v zbornici ni čul ne odmeva svojega glasu, ne odobravanja za svoje prizadevanje iz naših vrst. Pač se sliši čestokrat vzdihovanje in tarnanje od priproste. kakor izobražene ženske: kako. da nima sama nikakega ugleda pri oblastih ter da tudi nič ne opravi brez moške pomoči, cla jo malovvažujejo pri sklepanju kupčijskih ali obrtniških pogodb, cla jo odrivajo iz javnih služb, samovoljno in nekaznjeno Friderik Seveda, seveda ! I 'eronika Ako bi prebil 011 le en sam dan sredi siromakov in uvidel s koliko muko si pribori vsak grižljej, bi se njegova samopašnost gotovo iz-manjšala. O, če bi ga poznala ! Friderik Je-li to tvoja iskrena želja? Veronika Moja najtoplejša. Friderik• In vendar hočeš od tu v daljavo... oh, kako bi te pogrešal, kako bi koprnel po tebi, ki si angelj.... (jo napol objame t I'eronnika (se oddalji in ozre) Nekdo prihaja. Idiva proti dvorcu. A! Moj oče je! (steče smejaje naproti očetu De se nič (prihaja ob palici iz dcorca.i (Nadaljevanje sledi. 1 izrabljajo, onečaščajo. potem pa prepuščajo sramoti in ; pehajo v pogibelj i. t. d., i. t. d. In vzrok temu ? Kdo je skoval in kuje državne zakone? Kdo sestavlja in prikraja vse postavne določbe pred vsem t moškemu v prilog? Kdo obvladuje javno mnenje? Kdo stavi sebe vedno v ospredje in si jemlje neovirano ■ vse prednosti in prostosti ? Moški, moški, volilec in izvoljenec ! Edino on ima glas in sedež v državnih, deželnih in občinskih zborih, kjer sestavljajo, sklepajo, dolo-. čajo in predpisujejo paragrafe po svoji volji in želji ^ ravnati po njih pa sta dolžna mož in žena. a poslednja se mora pokoriti seveda brez ugovora. Da je to krivično, izprevidevajo počasi pošteni moški (a ti niso v večini 1) ter povzdignejo od časa do časa svoj glas proti temu. prezadevaje si, od pomoči tej krivici, a to vedno brez pravega razmaha, brez učinko-j vite odločnosti. (Včasih imajo pa taki poskusi tudi skrite politične razloge — !). In zopet zakaj tako ? Ker se žena sama premalo, ali celo nič ne zavedaj svojega poniževalnega položaja napram moškim, ker| SREČANJE. Jasne tančice od solnca poslane sive oblake so hipno prodrle. Vzdilmile so mi po duši nastlane sanje pomladi, že zdavnaj umrle. Najina pota sta spet se strnila — blažena misel te je poljubila____ Srce pa tvoje me ni občutilo ni me še tvoje oko zaslutilo! Jasne tančice so megle zastrle v kelihe sladke mi sanje zaprle... O ŽENSKI VOLILNI PRAVICI. ni prežeta cd misli in zavesti vzvišenega svojega poslanstva kot mati iti vzgojiteljica bodočih rodov ter svoje vrednosti sploh, in zato cesto niti ne podpira poštenega moža v stremljenju odpraviti to kričečo krivico, še manj pa. da bi se sama potegovala zato. Dokler se naše žemstvo ne vzdrami in samo na spusti v bordo za svoje človeške pravice po vzgledu žensk r drugih državah, ne bo nehalo nje vzdihovanje, tarnanje, tla-čanstvo ! Zategadelj spodbujajmo se med seboj, vzdramimo se iz brezbrižnosti, ki nam mori duha in v kateri pdreveneva čustvo jasne razsodnosti napram vsečlove-škim pravicam ! Zainteresirajmo merodajne kroge, pred vsem naše poslance ! Potem se morda vendar tudi nam posreči, da si priborimo to. kar so si izvojevale ženske v Nemški Avstriji. Norvegiji. Švici in drugih državah, namreč, da je žena tudi na volišču istovredna, kakor mož. Tako ji bo smogočeno s časom poseči v državno kolesje in ga sukati tudi ženski v zaščito in dobrobit, V to svrho poživljam vse narodno zavedno žeu-stvo toliko ono izobraženo, kolikor neizšolano, da povzdigne energično svoj glas in razodene v tem našem primorskem glasilu, v neplašni in korajžni «Jadranki» vse svoje nazore, sklepe in namereDa. ženstvo ! Urno na noge. brzo v korak za svoje pravice ! — M. DUHOVNIŠKI CELIBAT; POSTNA POSTAVA. i Nadaljevanje.j Ali je mogoče držati celibati Mnogokrat se sliši, da celibata ni mogoče držali in mnogo je ljudi, ki odločno zanikujejo. da bi bilo -mogoče živeti v duhu celibata. Tem nasproti trdijo zagovorniki celibata, da je vsekako mogoče živeti v duhu celibata, torej v popolnem devištvu, in v potrdilo tega kažejo na razne svetnike, o katerih je dokazano, tla so vse dni živeli v duhu celibata, da so si vse življenje ohranili krstno nedolžnost. Kar je bilo mogoče tem, je mogoče vsakemu drugemu, pravijo. Kaj je torej res? Ali je mogoče živeti v duhu \ celibata t. j. deviško vse življenje? Poprej eno drugo vprašanje? Ali je mogoče živeti nekaj časa samo ob ' kruhu ii\ vodi ? Vsekako je mogoče. Če bi pa vprašali : Ali je «lahko» ^iveti samo ob kruhu in vodi več časa. dan za. dnevom, leto za letom? bi odgovoril vsak : Ni lahko, temveč zelo, zelo je hudo in težko. Tako dobimo pošten in resničen odgovor tudi na prvo vprašanje. Mogoče je živeti v duhu celibata, seveda je mogoče, toda lahko ni, marveč «silno, silno težavno». Kdor hoče j živeti v duhu celibata, mu je treba močnega duha, ve- j like odločnosti, silnega samozatajevanja in pa precej j hladne, mrtve krvi. Slaboten, malokrven fant bo na j splošno veliko lažje živel deviško, kakor pa krepak, polnokrven. zdrav mladenič. Za nobenega in lahko. ?,a oba je težko, a za enega težje, kot za drugega. Ker mora vsak človek delati in skrbeti za svo.ie zveličanje, pride v prvi vrsti v poštev. da si izbere tisto pot zveličanja. ki je «lažja» in ne tiste, ki je samo «mogoča». To je nujna zahteva modrosti. Ker pa mora mladenič, ki se hoče posvetiti du-hovskem u stanu, sprejeti dolžnost, da bo živel do konca življenja v devištvu. bi mu tudi moralo biti popolnoma jasno, da gre na najtežjo pot zveličanja. in zato.bi moral biti «gotov», da mu ne bo samo mogoče, ampak, da bo tudi res živel v duhu celibata. Spolni nagon ali po željenje ne ugasne v človeku, vsaj popolnoma ne, do pozne starosti. Zategadelj, kdor hoče postati duhovnik, mora biti prepričan, da bo ta naravni nagon odločno krotil do konca življenja. Seveda je res in se mora zavedati, da mu je božja pomoč in milost neobhodno potrebna, saj brez milosti božje ne moremo storiti nič zaslužnega za nebesa, toda od svoje strani mora biti popolnoma prepričan, da bo z vsemi močmi krotil to naravno nagnjenje v sebi. Kdor postane duhovnik, stopi v odkrit in dolgoleten boj z najstrašnejšim sovražnikom svojega zveličanja, s svojim lastnim pože-Ijen.jem. ki ima svoj vir in sedež v naravnem spolnem nagonu. Krlor torej «ni gotov», da premaga tega svojega sovražnika, je edino pametno, da se izogne boju. Moder. prebrisan in vesten vojskovodja se vedno izogne bitki, če ni gotov, da zmaga. Duhovnik se ne sme niti za trenutek prepustiti požel jen ju. se ne sme udati niti eni poželjivi misli. Ali ni torej neobhodno potrebno, da človek prej premisli temeljito, ali je za duhovniški slan sposoben ali ne? Mladenič bi moral ne 99 kra.t. ampak 99 stokrat dobro premisliti in prevdariti, predeni se odloči za duhovniški stan. Kako strašno odgovornost si tore.j na kopu jejo vsi tisti, ki koga silijo za duhovnika. oziroma ga kar meni nič tebi nič določijo za duhovnika. No, veliko jih je bilo. ki so to-delali v dobri veri misleč, da storijo s tem veliko bogoljubno in za nebesa zaslužno delo. Tako so mislili in še mislijo zlasti dobri starši. A to je zmota t Starši ne smejo «siliti» svojega sina za duhovnika, ker s tem ga ne osrečijo, temveč onesrečijo na duši in telesu. Kdor s silo in pritiskom spravi koga v duhovniški stan, ne naredi s tem veselja Bogu. ampak hudiču. Gotovo se. hudič ne veseli, ničesar bolj. kot prisiljenega in nezatlovoljnega duhovnika Pomislite! Duša vsakega posameznega človeka, je vredna več. kot ves svet. To pričajo Kristusove besede : «Kaj pomaga človeku, če pridobi ves svet. če pa škodo trpi na svoji duši?» To je eno; Drugo je pa to : Vsak smrtni greh je neskončno, strašno razžaljenje božje, a najstrašnejši greh je nevera, božji rop ali sakrilegij : «Kdor nevredno in pije (namreč presviti sakrament). si sodbo je in pi.it». se glasijo strašne besede sv. Pavla. In največ božjih ropov še zgodi ravno na oltarju. To je tako neizpodbitna resnica, da bi morali škofje o tem najresnejše razmišljati. A vseh teli božjih ropov je skoro izključno kriv ravno celibat! Če dušni pastir opazi ali zve. da starši silijo svojega sina v duhovniški stan. bi moral to takoj naznaniti škofu, da dotičnega ne pripusti k mašniškemu po-svečen.ju in da le-ta naznani staršem in jih v tem oziru poduči. A -Šesto se goelj ravno nasprotno : Duhovnik sam pomaga staršem pri njihovem delu in prizadevanju, da spravijo sina v duhovniški stan. in mnogokrat celo tak duhovnik, ki sam s seboj ni preveč zadovoljen. Seveda, starši sinejo dati sina šolat z namenom, da bi ta postal duhovnik. Toda takrat starši prav nič ne vedo, ali bo sin sploh imel neobhodno potrebne lastnosti za duhovnika in lastno veselje . in nagnjenje do duhovniškega stanu. Zato pa pozneje ne smejo nanj pritiskati, da bi izpolnil ta njihov namen, temveč mu morajo pustiti popolno prostost, in četudi ne bi maral izpolniti njihovega namena, mu morajo vseeno ohraniti nezmanjšano svojo dobrohotnost in ljubezen. Kdor naj postane duhovnik v smislu sedanjih cerkvenih zahtev, mora «sam» imeti veliko nagnjenje do duhovniškega stanu, mora imeti veliko ljubezen m gorečnost, do Roga, veliko ljubezen do neumrjočih duš in mora čutiti veliko odtujen,je od sveta in vseh njegovih vabljivih in minljivih lepot in prijetnost;, zla-ti in pred vsem pa «mora» čutiti popolno odvrnjenje od žensk, mora imeti največji stud zlasti do vsake nesramežljive misli in mora biti preŠinjen «s pravim apostolskim duh oni», to se .pravi, mora edino s tem namenom vstopiti v duhovski stan. da bo kot duhovnik živel in trpel edino za zveličan je svoje in drugih. Kdor ima postranske namene, češ. da bo v duhovniškem stanu naj udobnejše živel, «mirno in brezskrbno«, kakor se navadno misli, se strahovito moti in tak naj gre raj še •za najnavadnejšega rokodelca, kot za duhovnika. Duhovniki bi morali biti naravnost «sveti». Božje besede: «Sveti bodite, kakor sem jaz svet», se sicer tičejo vseli kristjanov, a brezdvomno najprej duhovnikov. Toda koliko je duhovnikov, ki imajo prav malo resnično duhovniškega duha ! Le z veliko težavo,'površnostjo in malomarnostjo • opravljajo še celo predpisane molitve, brevir. člfuga .cerkvena opravila in dušnopastirske dolžnosti izvršujejo nemarno. mlačno in z nevoljo in. v kolikor morajo. Zakaj vse to? Manjka svetosti, manjka poklica in pra ' vega veselja do duhovniškega stanu. A da vse to manjka, da niso duhovniki splošno sveti, kakor bi morali biti. «je temu kriv samo celibat». Saj vidimo koliko svetnih zakonskih ljudi je pobežnejših in neprimerno svetejših od mnogo duhovnikov. A ne samo kdor ni gotov, ampak' že kdor «dvo mi» in se «boji», ali bo mogel izpolnjevati vse duhovniške dolžnosti kakor jih zahteva Cerkev od duhovnika. goreče jn natančno, zlasti če dvo-mi. ali bo mogel živeti popolnoma, v duhu celibata ta naj ne gre in tudi ne sme iti za duhovnika. Zato je treba gotovosti, absolutne gotovosti. C.e pa bi kilo mislil ugovarjati, češ da je absolutna gotovost nemogoča, potom pa je Cerkev dolžna odpraviti prisiljeni celibat! To je bilo treba enkrat odkrito povedati ljudem, da ne bodo hodili tako tjavendan kakor z zavezanimi očmi v duhovniški stan, toliko bolj pa, da ne bodo vanj š silo prigovarjali ali naravnost silili, kakor se to godi tako zelo pogosto. Le brez skrbi ! Nezadovoljnih in nesrečnih duhovnikov Bog noče jn ne potrebuje, kogar pa Bog hoče imeti za duhovnika, mu ne uteče. Duhovniški slan je po obstoječih cerkvenih disciplinarnih predpisih silno težak stan. zato pa tudi ni ' kdorkoli zanj. Imeti'mora zares posebno zvanje od Boga, ne pa od raznih zavodov in staršev jn sorodnikov in takih, ki imajo pri tem sebične namene in ki tj mogli o tem in onem duhovniku povsem opravičeno reči. kakor piše prelat dr. Scheicher : «Kateri je «za 1 nas» duhovnik postal». Duhovnik naj bo ! «Tega bomo dali študirati za duhovnika !» Take' skleneta oče in mati mnogokrat ravno na prigovarjanje ; domačega dušnega pastirja, največkrat pa katerega -duhovnika-strica ali drugače sorodnika. «Vidiš, kako bo lepo: Te bomo dali v šolo in soj boš učil za «gospoda». Nič ti ne bo treba hoditi po umazani stali in vse življenje, garati kakor črna živina, j Gospod boš. vsaki dan doš jedel meso in ničesar ti ne i bo manjkalo. Ej. kako lepo bo za-te !» In fantič reče : «Da !» - »Drugi mesec te že popeljem y mesto, da boš I hodil v šolo. Nič več ti ne bo treba letati za kravami, j Ko boš velik, boš pa gospod, tak. kakor si ga videl danes v cerkvi.j> lu fantič reče : «Da 1» - «Si videl, kako lepo je v «farovžu»? Vidiš, takob:;»' J imel tudi ti. ko postaneš gospod. Vsaki dan boš dobro : jedel in pil, denarja boš imel polno in nič ti ne :k>| treba delati. Kako lejio bo. kaj ne?» In fanti? reče : «Da !» - Tako in slično gre potem naprej dan na dan. Taka je najbolj navadno prva in nadaljna «apostolski»! priprava za duhovniški poklic. Tako se je dogajalo stoletja• sem in se še vedno-j dogaja. Kar za duhovnika dajo študirati kakega 7-10 ; letnega paglavca, kakor da bi se mu poznalo na nosu, i da je od Boga namenjen za duhovnika! Seveda, ljud- ■ stvo na splošno nima pravega pojma o a)wstolstvu du- j hovništva. pač pa zmotljivo gleda bolj le na gmotno : stran duhovniškega stanu. Škofje naj bi pogosto od loč- J neje in strožje poučili ljudstvo o edino pravem namenu • duhovništva in da je pregrešno nasilstvo proti človeški prosti volji koga že v naprej določati za duhovnika. 1 Ge Bog sam spoštuje v vsem in povsod človekovo prosto voljo, tem bolj bi jo morali spoštovati vsi posebao , v tako važni reči, kakor je zahteva vednega devištva \ in to od življenjapolnih jn neizkušenih mladeničev. — Kmalu spravijo fanta v ta ali oni škofovski za- . vod. ki je ustanovljen z-namenom, da preskrbuje mladi • naraščaj duhovskega stanu. V prošnji za vsprejem v zavod že mora fant navadno obljubiti, da se pozneje j posveti duhovniškemu stanu. Potem mora vedno slišati • od domačih in od domače okolice, da študira za du-j hovnika. naj mu je prav ali ne. Tudi škof. kadar obišče] zavod, navadno poudarja, da so gojenci določeni /al duhovniški stan in da naj vsled tega imajo vedno prodi očmi svojo obljubo. Koliko .je potem takih, ki nimajo i veselja in nagnjenja do duhovniškega stanu, ki pa tu h nimajo dovolj poguma in odločnosti in tucli ne možnosti. da bi se otresli vsestranskih ozirov in bi se obj danem času odločili za kateri drugi poklic. Nevoljni | in čemerni vstopijo v bogoslovno semenišče, tam sej udajo v svojo usodo in tako postanejo slednjič, duhov-j niki popolnoma proti svoji notranji volji. Po tej poti so premnogi postali duhovniki. Zatol «ni prav nič res», da ni nihče prisiljen iti za cluhovni-1 ka. Seveda ne silijo nobenega ravno s palico ali takoj jjakor sili država k vojakom. Če se pa kdo izmed takih. Il : kos za kosom. rastlino vsako, vsako drevesce, vsaka H'"to. kot da si .jih hoče vtisniti v spomin za vselej, kot ■ da jemlje slovo od svojih dragih. Konšino je zavil svojih malo cap in drugih potrebščin v culieo ter vstopil na prag pa čakal, kednj (bo dano znamenje odhoda. — Morali so mu pomagati. da se je skobacal na tovorni ovtomobil, ki ga je imel '.odpeljati daleč od rodne grude. v varno notranjšci-kTio dežele. — Slab in bled je sedel nepremično sklonjen v se. t— drugi begunci so ga sočutno izpraševali : «Kaj vam .je pač, ste li bolni ali po vas tako ftare žalost odhoda?» On ni odgovarjal. - molčal je in molčal. Oče Varneek se je odločil, da se ustavi v mestu Rouen; tu se je nastanil v petnastropnj hišj visoko igori pod streho, v mali sobici. — nišče. so vedeli pozitivno lahko v s j profesorji, da .it bil prisiljen vstopiti v semenišče od svojega stricn-duhovnika proti svoji lastni volji. To sb vedeli, ker .¡e to sam povedal spiritualu in vsakemu, ki ga je o tem vprašal. Vodstvo bi ga torej moralo nemudoma odpustiti. Tega ni storilo. Še le po skoro poldrugoletnem bivanju v semenišču, ga je sam zapustil prelom i vši vse «zire. Če ne bi bil tega storil, bi gotovo bil pozneje ne zadovoljen in nesrečen duhovnik. .V a dalje vanj e s ledi. RODNE GRUDE. Jean Reg-nier) Okno njegove podstrešne sobice mu je dovoljevalo le razgled na dimnike in stare strehe. A on se je vsedel k temu• oknu in presedel tam od jutra do večera, gledal oblake in sanjal. Živel je revno od svoje male pokojnine rudokopa in otl begunske podpore. — Vrataricj se je priljubil tihi. mirni samotni stanovalec in dobrotno mu je večkrat opomnila : Če b odete tako cele dneve presedeli doma zaprti, bodete še zbobeli. .—• Pojdite, oglejte si inesto. okolico, da se malo razvedrite, tla vam hitreje mine čas !» Le1 skomignil je v odgovor z glavo, kot da noče slišati in slednjič ga je i ona pustila v miru. — Saj ni bilo ravno težavno in sitno, streči mu. nikdar se ni pritoževal, nikdar ničesar grajal. — vse mu je bilo prav in dobro, — vsaka jed ga je zadovoljila, tudi postelja mu ni bila pretrda. — «Ta .je pač že od starosti malo bebast», .je rekla 0 njem vratarica, če se je kdo zanimal. On pa ni govoril in zdelo se je skoraj, tla niti ne misli. - Ali - dobra kuma se je motila: oče Varneek je jedel in počival in molčal kot kak stroj še starimi, trudnimi kolesi le zato. ker je bil v duhu še vedno v svoji mali hišici, v bližini, trga Vimy. - Tamkaj- je živel njegov duh še vedno, — Domišljija je bila njegovo kraljestvo, v katerem je začarano živel naprej, kot- tta živi na rojstni 'zemlji.,—^ ■ Vkljub revnemu podstrešju je oče Varneek gledal v oblakih svoj vrt. svoj vinograd.-. —~ v sanjali je čutil zrak domačih trat in se pogovarjal s sosedi. — Trajale so njegove sanje ves čas vojne do premirja. — — Ko je bilo le-to sklenjeno se mu je porodila želja, da se povrne zopet v rojstni kraj, —■ In hipoma se je tudi pripravil za odhod. - Vratarica se 'je skoraj ustrašila, ko ga je zagledala pred svojo ložo. pripravljenega, da odpotuje. -Obul .je bil svoje težke škornje in obkovano palico je držal v roki za spremljevalko! — Potem pa ga je smeje- še vprašala «Kam pa vendar, oče Varneek. takooprav- 1 jen i ?» - «Ah. na rodno grudo vendar...» je odvrnil. Vzel je palico in mirno opirajoč se, odpotoval. Na ulici .je skušal spoznati pravo smer. ali bilo ni ravno lahko. saj ni niti malo poznal mesta, kjer je preživel kar več let v podstrešni sobici. — Neštev,- iokvat je moral spraševati po pravi poti v rojstni kra.i, in potovati je moral le peš. saj železnica še m bila popravljena. - Bal se .sicer ni ne gladu, ne orožnikov. saj je imel s svojimi begunskimi dokumenti tudi še denarja v svoji denarnici. Začetkoma se mu je potovanje zdelo dokaj prijetno. Upanje, da kmalu pride do cilja ga je spodbujalo k hitrici. kakor dober veter ladjo. - Vesel je bil in stare popevke so mu prihajale v spomin. — Ustavljal se je le v potrebi, da se otreplje prahu alj blata, ali da prespi noč v kaki obcestni gostilni. Pot je bila dolga in slednjič se ga je jela pu-laščati 'trudnost. Večkrat in zmeraj dalje časa je moral počivati. — Ko je zapustil mesto Amiens je sopel in sopihal. - a ko je pri Albert- in Arras začel spoznavati opustošene kraje, mu je groza sedla na rame in mu šibila trde noge. - Kaka obupna pokrajina : Gola polja, nikjer nobenega drevesa. — vse prekrižano s strelnimi jarki, — prepreženo vse z žičnimi ograjami, - razstreljene preluknjane hiše brez oken in streh, — in nikjer živo duše, vse izumrlo. Kdo bi si bil pač že upal vrnili se ? — Kot vrhunec vse nesreče in groze pa je še padal droben leden dež. vihar prvih pomladnih dni je -labil in mučil starega očeta Varnecka. vračajočega se v domači kraj. Moral se je boriti proti nasproto valnemu hudemu vetru, pustiti, da ga je močil gost. dež. — in nikjer ni bilo več zavetja, da bi se spočit, ter posušil svojo obleko. Kako je pač imel moč. da je prehodil porušeni Arras. - kdo ga je vodil med razvalinami in na seja- li i m neeksplodiranem strelivu ? - Le njegova trdna volja, da zazre zopet rojstni kraj. svojo rodno grudo, i mu je bila zvezda-vodnica. ki ga je varno peljala med vso nesrečo in opustošenjem. — Skoraj ni mogel niti več prestopati, ko je slednjič, vendarle zagledal Vim.v. —JI Noč je razgrinjala svoj temni plašč čez obupno golo pokrajino. Le s trudom je oče Varneck razločeval razvaline rojstnega kraja. - Ali spoznal je, hitro razvaline njegove male hiše. _ kup kamenja in . tramov že trhlih, vseh ožganih. Njegovega vrta. njegovega vinograda in bilo več. vse je zapadlo nena- ! sitnemu divjemu sovražniku. Oče Varneck je obstal kot kip. presenečen. viii-J čen od prizora vojnih posledic. Dolgo časa je zrl, j nemo' in nepremično v temen kup vsega svojega j najdražjega. strmel je v pod rt i ne in v duhu zazrl šel enkrat svojo belo hišico, svoj dragi vrt. svoj lepi vino-, grad. kaki so bili. ko je on moral na tovorni avtomobil reven begumec. pregnan iz rodne grude. Potem pa se je. - - vtrujen od dolge poti. vničen od pretresljivega pogleda na svoj razrušeni dom. —J zgrudil na. rodna tla. ter s silo zatisnil oči. da ne gleda , več te groze. Čez nekoliko dni je nadziratelj razvalin, ki ¡e poveljeval oddelku za odstranjevanje raztrelnine. za-, gledal na kupu razvalin počivajočega starčka. Zleknjen je ležal na hrbtu, roki je imel prekrižani na prsih, oči zaprte. Zdelo se je da spi. — ■ Nadziratelj se ga je dotaknil. Bil je trd in mrzel, — j Mrlič ! —■ Ljubezen do rodne grucle. katero so mu opu-stošili sovražniki, je usmrtila očeta Varnecka : . MARICA STEPANČIČRVA : iZPREHOD PO SKANDINAVIJI. (.Nadaljevanje). Stok h ol m, te takozvane severne Benetke, so z ozirom na svoje sanjave parke in mojsterske stavbe, kakor z ozirom na obilico razkošnih izložb kraj prostranih ulic, mnogo sijajnejše, nego Južne. Stokholm je na severu to, kar je Carigrad v orijentu. V njem zaslediš odlomek kršnega Dubrovnika, od rezek po nosne Prage, perišče zgodovinskih Aten in aškrc hrupnega Berlina. Ne veš kaj naj bi občudoval v njem najprej in najbolj. Pogled ti bega ko začaran po Malarskem jezeru, ki je razlito okolo mesta, liki drhteče živo srebro, ko d» hoče pripomoči k poveličevanju divote, ko da hoče izsiliti iz človeške duše tem slajši sla-vospev. Pogled H drvi preko tisočbarvnega mozaika nedoglednih cest, veličastnih mostov, ponositih kipov in nebrojnih polotočičev, ki se zde. da si podajajo roko, liki kalobar razigranih otrok. Neveš komu n čemu bi poklonil prvenstvo čara, ali slikovitosti Baltiškega obrežja in svežosti bajnih gajev, ki stoje tamkaj zamišljeni, ko začarani drevosadi ali zgodovinskim znamenitostim, ki so raztresfene preko mesta in pod oboki muzejev, onih muzejev, ki so prav za prav nedotaknjeni dokumenti človeškega bistva v Skandinaviji. Povsod zaslediš novo mičnost, povsod vzbuja švedska prestolnica, tvojo pozornost. Stockholm je I zelo star, ako uvažujemo tudi dobo, ko so tvorila -j njegova prva poslopja jedva drobno selo. Ali do . mesta je zaslovela ta naselbiniea. pravzaprav 1. 1255. j Obsegala je takrat seveda le dandenašnje staro mesto fgamba staden), ki se šjri na skoro najvišjem izmed malarskih otokov. Svoje ime je zadobilo mesto iz dvojnih besed : 1 «Stock in Holm». Prva znači v švedščini «tekočo vodo, druga pomenja otok». To je tudi res docela primerno ime, akopram , se ne razprostira dandenašnji Stockholm le na enem, marveč na množici otokov in polotokov. Prav zategadelj je njegova prelest nnunljivejša, baš zato .je ; njegovo pri rodi i o in umetniško razkošje veličastnejše, le zato ima njegov čar privlačujoč vpliv. Dočim ga* obliva Baltiško valovanje na vzhodni, ga objemlj® Malarsko jezero na zahodni strani. Malara, čegar obrežje je. bilo iiasipljeno že r predzgodovinski dobi, je zelo obsežna'; 1150 ([km. meri in nad tisoč otokov se dviga iz njega globeli, iz one globeli, ki se iz nje zrcali cela skupina stolpičev in kupelj in balkončkov. In kako čudovita-zala je lega, tega mesta! Saj oddaja slehernemu opazovalcu izrazito clivoto, naj se oddaljuje od njegove i obale s čolnom po Baltu ali Malari, ali naj ga občuduje I z razglednih gričev. Ko pa se človek šeta po čarobnin | t vrtovih. bi najrajše ploskuil z otroško naivnostjo dlan f" -ob dlan ob pogledu na gostovejnate javorje in lipe »- In poldrugi meter visoke hortenzije in fuksije, čegar £ bal samic i ui dišava te spremlja še dolgo, ko da se je :. njihov vonj zaril v tvojo polt... A okoli tega, s 350.000 j. prebivalci nagnetenega mesta vse vrši, žubori in Igepeče svoj skrivnosten pomenek toliko vodni zefir | in srebrno valuckanje, kolikor ta gosta gruča tujcev in domačinov, ki jih srečavaš ali dotekaš. Pravljiški sijaj te obdaja zlasti, ako se mudiš v tej skandinavski Kakladnici od poletnem času, ko tekmuje na obzorju k odsev polnočnega solnca s srebrno mesečino ter se razgrinja sanjavi soj nad onemelo nočjo, nad utihlimi j poslopji, nad pomirjenimi ulicami, nad šelestenjem morskega in jezerskega vaiovja. Glavno mesto "Švedske nosi po pravici pridevek i «najlepše na severu», vendar to najbolj po zaslugi | zadnjega stoletja A' prejšnji dobi, ko so bila poslopja po večini lesena, kakor so po vseh manjših skandinavskih c mestih in vaseh še dandanes, je moralo mestece •mnogo pretrpeti vsled požara. Vsled tega se sicer Ipoiivzetui Stoekholm-ni povspel do prestolnice preje ^ nego s 17. stoletjem. Svojemu kasnejemu blagostanju in brzemu '. naraščanju mora Stochkolm, kakor vse Švedska vobče, f pevati zahvalo kraljevski rodovini Vasa. L. 1523. je lodličiii član te knežje rodovine, Gustav Vaša — ki je bil ravnokar izvoljen kraljem - obiskal Stockholin ■ z vsem svojim spremstvom. iTa obisk je čudovito •milo ovekovečil skandinavski umetnik Carl Larssoh v sliki, ki jo hrani narodnopisni muzej (National Museet v Stockliolmu in v fresco sliki, ki zalša ; Gnstavovo grobnico v uppsalski katedrali . Prijazno mestece je baje prizadelo v mladem in stremljivem vladarju tak utis, da je sklemil pos-? veti ti mu vso pozornost. On sam je ustanovil celo gvrsto trdnjav in s leni priklopil mestu docela drugačno lice. Da je pa zavrvelo tako urno delavno življenje v tem mestu, je pripomoglo podjetno ljudstvo iz bližnje in daljne okolice, ki se je naseljevalo vanj . kar trumoma. Spočetka je obstajalo to meščanstvo iz nižjih slojev, poljedelcev in rokodelcev ali kmalu »atem je postalo ona mikavna točka, na katero je mežikala vsa dežela in si je tvorila v doglednem Kasu torišče ne le večjih trgovcev, ampak najslovi-tejšega plemstva. Na ta način so izginjala ali vsaj ostajala v ozadju skromnejša domovja. Saj se je zdelo, da bogataške obitelji: Osenstierua, De la Gardie, Vrangel, Stiue, Bonde i. dr. tekmujejo namenoma med seboj, katera bi pripomogla z lepšim stavbarstvom čimveč proslaviti svojo rodovino ter okinčati ono mesto, ki ga nadcenjuje že kralj sam. Le 1697 je nastal v staromestnih tesnih uličicah zopet požar, ki ni prizanesel niti trdni graščini ter B>, vpepelil docela. Zgodilo se je to ravno ob času. ko je kralj Karol XI. .ležal na mrtvaškem odru, prizor te nesreče, oziroma preplašenost knežjih beguncev je kaj naravno naslikal domači umetnik P- F. HOckert, čegar original visi v National Museet). Na razvalinah pogorišča so sicer takoj začeli z zidavo nove kraljevske palače, oziroma dosedanjega jpvora, ki je bil popolnoma dovršen še le v 18. sto- letju za vlado Karola NIL — Ta mojsterska stavbo, ki ti ponuja na ogled par razkošno-opravljenih soban, je.baje najveličastnejša na zemeljski celini. Vsled neprestanih nezgod ni ostalo Stockliolmu ravna premnogo znakov srednjeveške dobe, vendar kar se je še povspelo do sedanjosti, bodisi one ozke uličice v starem mestu, bodisi slikoviti slog starinskih poslopij z zanimivimi portali, nikakor ne kazijo lepote mesta, ampak ga celo poveličujejo a- njegovi zgodovini. Prav za prav se porajajo novi spomini na čudoviti razvoj Švedske ob slehernem koraku. To zlasti na Stortorget-u (Stari tržič), na katerem so se .odigravali najgrozovitejši prizori, ki jih je naročal danski kralj Kristjan s pridevkom Tiran 1. 1520. ( Južni del Skandinavije je bil namreč tedaj a- oblasti Dancev, ki so že 1. 800 tvorili lastno državo;. Kristjan Tiran jz mučil neusmiljeno one mogočne skandinavske državljane, ki se niso ravnali natančno po njegovih pretirano-strogih predpisih. Sramotilni drog (Kopparmatte), verige in razno orodje, s katerimi je velel trpinčiti narodne mučenike — najzadnjega med temi žensko Magdaleno Rudenschiold •— hrani Nor-diska Museet. V Stockliolmu je tudi vse polno krasnih pri-spodobnih skupin iu uiramornatih stebrov, ki poleg ponositih kipov, predočujočih zaslužne vojskovodje, državljane in veleume, kinčajo v prijazni potezi mestne vrtove, trge iu veže ja vnih palač in cerkva. Najvažnejša palača iz 17. stoletja je takozvani Riddarhuset (vitežki dom), ki je zidan v baročnem slogu ter spada tudi med najkrasuejše palače cele metropole. Otok, na katerem stoji Riddarhuset. je združen potom mosta z drugim otokom, to je z Riddarholmen (vitežki otok . Na njem se dviga spomenik Birger .larl-a, to je pravega ustanovitelja stoekholmskega mesta. Razen cele kope odličnih, javnih in zasebnih poslojij, se razprostira na tem otoku cerkev Rid-darholmskjsrkan, .ki je pravcato švedsko vsebožišče in slavna grobnica najvišjega švedskega plemstva. V njenih rakvah so uvrščeni kameniti sarkophagi, v katerih počivajo maziljena trupla kraljev in kraljic in slovitih vojskovodij. Cerkev je jako stara in ima železen zvonik : cerkev je dal postaviti kralj Magnus Laduliis 1. 1280 ter jo poklonil v dar takozvaiiim sivim menihom (Gramunkel), radi česar se zove otok tudi Griinmunkelholmcn. Značilen je v tem svetišču skoro docela izglajeni napis, ki je pod nekim obokom : Nesrečo Švedske so in bodo provzročali le šesteri činitelji: «Samopašnost, potulmjenost. zaničevanje zakonov, brezbrižnost za splošni dobrobit, trmasta zavist napram domačinom in nepremišljena zaupljivost v tujca!». Z ozirom na cerkve naj omenim mimogrede, da stoji najstarejša v starem mestu. Zato se tudi imenuje Storkyrkan in obstaja iz 1. 1260. Znamenita pa je že zato, ker so bili r' njej kronani švedski vladarji iz zadnjega stoletja. Staro mesto (ganilastaden), ki leži med dvema mostovoma ti nudi vse polno znamenitosti. Zato se rad mudiš po njem delj časa, in gotovo pozabiš, da so nekje blizu prostrani trgi, senčni gaji in srebrna Malara. To svojo prevaro zapaziš kakorliitrostopiš v najožjo ulico, ki je ob strani. Ta tlakovana steza te /vodi po strmini navzdol ter te kmalu razvedri s prekrasnim razgledom po jezeru. Iz te uličice pa ne dosneš le na prijazno obalo, ampak kreneš lahko na nasprotno obrežje in sicer ali preko mostu ali s parnikom. In tako si za minuto kasneje na drugem trgu med gnječo čivkaj oči h branjevk. ki te bodo zanimale po svoji govorici, typu in noši. Trg, na katerem se pa združuje vse, kar je v Stoekholmu ukusuega, umetniškega, bogatinskega in zabavnega, se imenuje Adolfov trg. Na njem so z najzalšo stukaturo in s stebriči okinčane palače, ki povečini niso drugega ko razkošni hoteli. Nedaleč od Kungl. Dramatiska Teatern kralj drametsko gledišče), ki je baje najelegantnejše v Evropi, se dviga godbena akademija, ki te dovede po najkrajši poti v llmnlegärden hmeljni vrst.'. V le-tem se seznaniš namreč z dvema spomenikoma. Eden izmed obeh je posvečen domačinu naravoslovcu Karol-u pl. Linne, ki je sestavil, s Celijem stostopi-njsko toplomerno stepenico. Druga statua predočuje K. W. Schiele-ja. ki je izvedel poleg kisika, mnogo drugih kemičnih spojin. V hmeljnem vrtu je tudi Kungl. Biblioteket kraljevska knjižnica) s 300.000 domačimi in tujimi knjigami poleg 10.000 originalnih rokopisov. V tej knjižnici ti je na ogled celo original latinskega evangelija «codex aureus» iz (i. steletja in «gigas librorum» ali zlodijeva biblija. Noblova, biblioteka, ki sponimja Noblove ustanove, tako nazvane po njenem ustanovitelju Alfredu Nobel, ki je zapustil preko 30 milijonor švedskih kron da praznuje vsakoletno obletnico njegove smrti 10. decembra ter podeljuje petero nagrad po 140.000 j švedskih kron posameznim veleumom za njihove ! izredno odlične dušne pvoizvoele, naj so dotičnikj Švedje ali katerekoli si bodi narodnosti. Na južni strani mesta, ki je bila nekoč naj-odličnejša, se razprostirata izven znamenitih pleme-1 nitaških stavb, park Tantolunden in cerkev sv. Kal tarine. Do te cerkve prideš najložje, najpveje in najceneje po dvigalniku, ki je napeljan v nekakem, stolpu, imenovanem Katarinahissen. Tu gori se ti razodene nepopisen razgled, vsa' stockholmska divota, da lahko s pogledi srebaš v svojo dušo vsa tisto prelest, ki jo razsipljeta razkošno okoli tebe prirodna in človeška roka. Ko" stopiš naposled raz stolpa navzdol in dospes do kraja, kjer te je bila preje odložila vzpenjava, pre-l stopiš istočasno mostič, ki te zvodi po par minutah v cerkev sv. Katarine. Takega oltarja, kakoršnega poseduje to luteransko svetišče, nima mislim —■ ; vsa Evropa, Velikanska slika ni drugega, ko pre-J krasen relief, predstavljajoč obup jeruzalemskih žena pod križem, raz kateri snemajo Kristusa. Ta prelepi' umotvor je pač dragulj štrckholmskih umetnin ; ko se ga opisovalec nagleda, se nehote ozre okoli, da bi dal duška notranjim čuvstvom, da bi nekomu: izrazil vzhičenje in poveličevanje ter tako zdrobil molk in zatajevanje, ki ga duši. Zahodni del mesta, Kimgsholmen i kralj, otok ) ima vse zdravniško zavode. Mejo med tem in ostalimi otoki tvori most, Eriksbron, ki te zvodi profi Iddrotsparku, ki je naj-i zalša goščava iglatih in bukovih nasadov, in icj orjaškim telefonskim delavnicam L. 31. Eriks«na„] odkoder izhaja govorilnica na vse strani sveta. To bodi na splošno povedano glede švedske prestolniceJ Nadaljevanje sledi. j MIRA KVEDROVA; Dobrova. OB SMRTNI POSTELJI. DANICI SCHULLERJEVII Nesite, oblaki, mladostne dni moje, nesite jih tja ob brezdanje morje, da v ognju škrlatnem južnega gobica, še enkrat ozarjeno zaplamene! Grobovi me kličejo v družbo polnočno in koso mi kleplje neusmiljena smrt, v cvetoči mladosti, drhteči po cilju objel me ledeni, mrtvaški bo prt. DROBTINE Gospodinjstvo: KUHINJA. Umeien led si vsak lahko naredi doma tako-le: Vzame se velika posoda iz lončevine in se vlije vanjo 10 dkg žveplene kisline in 5 dkg vode, nato se pridene še 3 dkg žveplenokisle sode. V to zmes, (ki jo, seveda napravimo po potrebi tudi več) postavimo manjšo posodo z vodo, ki naj zmrzne, jo pokrijemo in vse skupaj na lahko vrtimo sem in tja, zato da se tekočina giblje. V par minutah se izpremeni voda v manjši posodi v led. Raztopino lahko uporabimo večkrat povrsti. Da se mleko ne skisa, položimo vanj list od hrena, Na ta način ohranimo mleko po leti sladko tudi po več dni. o čiščEimi. Duh po barvi odstranimo iz sobe, če postavimo vanjo večjo posodo z vodo, v katero denemo razrezano čebulo. Madeže od kolomaza in katrama če so še sveži, zelo lahko očistimo s petrolejem, nato operemo V. mrzli vodi b r e z m i 1 a. Madeže od muh odstraniš s pohištva, če drgneš. z gobo, ki si jo namočila v mlačni vodi in dobro ožela. Da ostane politimi ohranjena, moraš takoj drgniti s krpo' za usnje. Tudi bombaž namočen v špiritu je dober. — S stekla pa spravimo madeže z razredčenim salmijakovceni-Goreči petrolej se pogasi najbolje, če se pokrije s potiskanim papirjem. Tudi mleko se zelo priporoča kot dober pomoček pri gašenju petroleja. Mleko kot tepivo. Kapljica kuhanega mleka, ki jo namažemo na papir, lepi kakor arabska guma. Listke, ki jih na ta način prilepimo na kositerue ali porcelanaste posode, držijo tako trdno, da jih moremo odlepiti le z vročo vodo. Mravlje odpravimo, če mravljišča polijemo z bencinom, kjer smo raztopili naftalin. Pozor radi ognja ! Lahko tudi zmešamo naftalin in prah zoper mrčes in ž I njim posipljemo mravljičja pota. Če nam hodijo mravlje : v shrambe in sobe, jim nastavimo nn pot (u. pr. na okno) t'majhne skodelise z medom ali sirupom in mu pridenemo malo k va s ti ali drož. Tudi lahko vzamemo mesto drož i malo zribanega česna. Zmes 9 delov medu in 1 dela Kboraksa jih tudi umori. Da tinta ne začne plesniti, defcemo vanjo par [ feagljevih šibic. V ta namen devljejo t udi v tinto malo Bpirita, soli, salmijaka, toda nagljeve šibice so najboljše. Petrolej čisti tudi madeže od črnila, in rudečila - če ga primešamo v mrzlo milnico. Enako operemo krvave r madeže. Madeže od apna odpravimo s sukna, če najprej ».ostrgamo apno z. ostro krtačo. Nato namočimo čisto cunjo v kis Iii močimo madež z njo. Mastne in oljnate steklenice čistimo /, raztopino 1 «iela mila v 80 delih vode in delov salmijaka. Steklenice postavimo v kotel, napolnjen z raztopino (tudi steklenice f same napolnimo ž njo): Kotel nekaj časa grejemo. Nato pomijemo /. mlačno vodo. Kako ravnamo z barvanimi čevlji? — Po leti nosimo radi rumene in sploh barvane čevlje. Malo-katera dama pa zna z njimi tudi prav ravnati, da ostanejo ■ vedno lepi. — Pri rumenem čevlju vzemimo vedno neko-I liko svetlejšo kremo, nego ima čevelj barvo. Mazati s .kremo in l volneno krpo polivati pa ne zadostuje. Sčasoma . se prikažejo na usnju grdi, temni madeži in te je treba takoj odpraviti. Vzemi košček bombaža pomočen v bencini in madež dobro drgni. To ponavljaj in vzemi pri vsaki ■ ponovitvi nov košček bombaža, če ne, bo madež le slabši ! - Ko je usnje čisto suho, maži s kremo ! Vsakih deset dni t -operi čevlje temeljito /. mlekom! Še boljša je zmes iz 3 velikih žlic mleka in 1 kavine žličke terpetinovega Lšpirita. V to tekočino pomoči volneno krpo in z njo čevlje dobro odrgni! Sive čevlje čistimo s kašo iz krede Rpehlemkreide) in terpentina. Bele čevlje iz usnja „glacé" ['.čistimo enake kakor rokavice, z bencinom in drgnemo -potem z lojévcem (Talkstein). Svetle čevlje iz blaga t. | z v. čevlje iz jadrovine čistimo, z vodo in milom. tCevlje pa moramo takoj potem ko smo jih u mili, 'torej še' mokre, napolniti z žaganjem, ki vzamejo nase vlago in preprečijo, da bi usnje, ki je v čevlju, pobarvalo platno, ter dobilo temne proge. Čevlji iz irhovine se operejo z mlekom in tudi napolnijo z žaganjem. — Vsi ■oprani čevlji naj se počasi suše. ne pa na solne«! Kokoši pozimi. Ko spuščaš pozimi kuretino iz Phrniee, jo čestokrat, prav hudo zebe. Zato je dobro, da p> hranimo z gorko pičo. Najboljši je kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi. To naj dobivajo kure še ©lačno. Hrane jim ne trosi na tla. ker se prehitro shladi. gUdi je preveč ostane na tleh, kjer se razhodi in jo Požvo vrabci. Zato de vaj hrano v mala korita ali v sltledice. Zvečer naj dobivajo kokoši zrnja in sicer ovsa ali ječmena. Včasih jim zrnje tudi skuhaj. Potem pa jim '■stresi vse skupaj z vodo vred, ki se je v njej zrnje kuhalo, v korita. Zrnje daje ponoči kokošim več toplote, ker ga le počasi prebavljajo. Da je v kurnici pozimi bolj gorko, je treba, da jej pokrijemo tla z drobno steljo. Seno in listje ni prikladno. Najbolja je šota, ker greje tla ter obenem veže izhlapevanje. Namesto šote tudi dobro služita suh pesek ali suha zemlja. Seveda treba kurnico dobro snažiti in zračiti. Rasno ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Zorka v Tolminu: „Danes zjutraj, danes zvečer in danes ponoči", je seveda prav! Vendar tako ne govori, kdor ima v oblasti ves besedni zaklad. Naša slovenščina je dovolj bogata na izrazih, da razpolaga v zameno zgornjih rekov z besedami: „davi, drevi in nocoj!" Nekdo nekje: Po drugih listih je res celoletna naročnina manjša nego celoletni skupni znesek posameznih številk. Toda dotični listi so podjetja, ki posedujejo svoj denarni sklad, so podjetja z obsežnim upravniškim zalogajem in tiskajo na tisoče in tisoče iztisov, ki «nesejo" in katerim mali izdatki ne prihajajo niti v poštev! Jadranka pa je revi«! praznih žepov, in sne ravno toliko, kolikor priberači in včasih celo še več.... Prav zato ima tudi samo take sotrudnike, ki delajo iz rodoljubja. iz soglasja z Jadrankinim stremljenjem, iz navdušenja do narodne blaginje, iz dobrohotnosti in iz vseh takih razlogov, ki se vsi spajajo z Desedo: brezplačno! Toda, ker bodete kot naročnik plačali 40 stotink dražje, ne mislite, da je to kak Jadrankin dobiček. Nasprotno! Plačilo upravniškega posla, ki izpopolnjuje vso .pomanjkljivost" i/, tiskarne do pošte, presega v enem letu pač na deseterokrat ono štiridesetstotinsko drobtino. In men vsega prejemate čedno nedotaknjeno Jadranko, ne da bi morali še le ponjo v prodajalno. Hvaležna pa sem Vam za opombo, ker si je enako Vam, tolmačil brezdvom-no še marsikdo drugi! Svetka v Ške dnju: Jadrankina poverjenica /a Skedenj je otroška vrtuarica, gdč. Viktorija Godina! Ta marljiva in blaga gospica je že od Jadrankinega obstoja njena tiha, delavna in zvesta pomagalka tako v uredniških, kakor v «pravniških poslih. Do te dobrosrčne dušice se torej lahko obrnete v prihodnjosti z vsako poizvedbo! Vilma v Podgori: O različni rabi predlogov „v, pri, na", ni v slovnici nobenega natančnega pravila, vendar naj Vam v pojasnilo služi sledeča razlaga: „Pri" je v rabi samo pri takih svetniških krajevnih imenih, kjer se prvotni pomen (pri cerkvi tega in" tega svetnika), še ni zabrisal v ljudski zavesti, n. pr. pri Sv. Ivanu, pri Sv. Barbari. Pri nekaterih je zato stopil na mesto predloga „pri" predlog „v" ali tudi „na" ravno tam, kjer je svetni-kovo_ ime že po. obliki ali pa po pretežni rabi postalo zgolj krajevno, n. pr. Šentvid, , entjernej, Šentjanž, Šte-verjan, štnndrež, Štanjel, Šturje, Štjak, Šempas (Št. Bassus) Šmartno, Šmarje. — Podobno se je v nekaterih hrvatskih ali srbskih krajevnih imenih pridevnik „svet"' skrajšal v „su", n. pr. Supetar, Susak (S t. Saccus), Snžarac, (Na Goriškem imamo Sužid (Sv. Egidij.) V imen« „Sv Ivriž", ki prihaja od svete stvari in ne od svete osebe, je itak stvarna stran že pretežnejša; nasprotno je pa težko misliti, da bi kdaj pravili „v Sv. Duhu." — Pri svetniških imenih hribov, gora, ki se dvi-gajo nad druge, se rajši pravi „na" kakor „pri" in „v": Bili smo na Sv. Joštu, na Sv. Volbeniku, na .Sv. Ožboltu, na Sv. Gori. „Na" se še drugače rabi na način, ki ga je težje tolmačiti. Ta način je bržkone povsem tuj iti je nastal baje pod tujim vplivom. „Na Dunaju" je bil cesar, je bilo središče drž. oblasti; hiko se jje mogoče tudi pri dragih krajih, kjer je sedela gosposka, zlasti če se je šopirila v kakem gradu, miselna nadrejenost prenašala tudi v krajevno predstavo. Pravi se „na Koroškem" in ,v Koroški", „na Turškem" in „v Turčji" : da se pravi „na Bledu" se razume, ker Bled ni ime posamezne vasi! '— „Diletantski oder". Navodila. Spisal Milan Skrbinšek. Pod tem skromnim naslovom je izšla strokovna knjiga, ki jo že vnaprej pozdravljamo z odkritim veseljem. Saj bo ta knjiga postala brez dvoma vademecun vsakega diletanta. vsakega ljubitelja gledališke . umetnosti. S. to knjigo bo vdobilo vsako dramatično društvo in vsak dramatični odsek takorekoč strokovno podlago za uspešen razvoj in napredek. Vsakemu društvu, pa tudi vsakemu poediuamu igralcu ali režiserju bo s temi navodili dosedanje delo vsaj za polovico olajšano, saj bo na prav vsako vprašanje, ki ga danes ne ve, kako primerno rešiti, našel v knjigi obširen strokoven odgovor. In tako ne bo samo iz vidika praktične potrebe, ampak tudi iz kulturnega vidika pomenila ta knjiga velik napredek za diletantske odre. Veselja do igranja in do odra sploh je pri nas povsod dovolj, to pričajo neštevilna Irant društva oz. odseki. Skoro povsod pa so prireditelji več ali manj samouki, sicer navdušeni za lepo umetnost, a manjka jim trdna podlaga za njihovo dobro voljo. To podlago pa jim bodo nudila „Navodila", na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudirana res temeljito in vsestransko ter tako nudila kulturen užitek. V tem je ona velika kulturna vrednost ; te knjige, ki ne sine manjkati v nobenem našem dram. društvu, celo ne pri nobenem diletantu, ki resno misli z umetnostjo! Isto velja tuli za Emil. Navinškova strokovna navodila /.a šminka nje „Lepa maska", ki so istotako primerna in potrebna vsetn našim odrom in po kateri bodo le-ti ravno tako s pridom segali. Z. IC. URE I )NLSKA LISTNICA. L. K.: Ako mislite, d.i „dotieno" ne povzroči tis- J karni preglavice, kar pošljite. V potrebi poprosim za pregled nekega Vašega kolego, ki je mojsterček v tem. Desetorici poetov: Obsuli ste me s tolikim pes-ničjeu), da mi je z naročja zdrknilo vse v „čestelco", a časa nimam, da bi jo „preonegala." Ulica Castaldi: Povečati Jadranko je /,a sedaj nemogoče, papir je vnovič podražil. „Kotiček" lahko odmerim, naj mi one rodoljubke le dopošljejo. Danica O.: Poslano smatram za preteklost! Pavla V.: Žal, ne morem ustreči. Pošla je tudi že II. izdaja dotičnih številk. — Severina B.: Nikar užaljeni! Kakor Vas, sem izpustila marsikatero osebo vsed nepozanega naslova. U. Štolfa: Ako bi bile v vsakem okraju ene Šmarje in v vsakem Šmarju po ena sama tako napredna in zavedna žena, bi bili Jadrankini načrti že napol uresničeni in njena skrb odpravljena. Živela v kolobaru svojih pajdašic! Ljubljana: Pravijo sicer, da se bo čulo po ljubi jan-J skih cestah kmalu več italijanščine nego na tržaških „pl^jJ dah", pa kljub temu Vam odsvetujem naslov ponižnoba» hataga „redazione". Jadranka valekuje že tako udomači« no po avlah drž. pravduištva, kraljeve kvesture in kralji-, čine pošte, da Vam zadostujeta primorskoslovenki beseJ dici Jadranka in Trst! Marsikaj kaže celo, da zadnja be-j seJica še povspeši njen dohod do uredništva, ko da se-i v njej skriva bakcil španske mrzlice.' Ljudmila M.: Nadvse pridkana! To je bil nepri-| čakovan užitek, ki neti v Jadranki večjo vnemo do življenja in dela ter jej utrjuje nastop. Navedenim rodoljub-] kam narodni pozdrav! Odslej pričakujem kaj podučnega ali zabavnega /.a tiskarno... Dvema gospema: Brez zamere, gospe, toda v p ril hodnje priporočam malo več. razsodnosti! Moj čas mi jej predragocen, da bi ga tratila z nepotrebno hojo ali nepo-j trebnim pošiljanjem. Za 5 lir, ki ste mi jih poslale koti lansko drugopoluletno naročnino potom banke, dasi ste-] prejeli poštno položnico, sem izgubila vse dopoldne s pod-j pisovanjem bančnega poziva, z razlaganjem in pošiljanje«« nato s popolnjevanjem druge, odposlane mi bančne pole ib| zopetnim pošiljanjem v banko. Nekemu župniku: Vaš cenjeni dopis, velečastitij me ni pravnic iziienadil! Na slične ugovore sem bila pri-l pravljena, še predno sem dala priobčiti skriinosestavljeni čla-j nek Vašega stanovskega tovariša! Slutila sem, da hode priza-J del zaletavanja v sebe in v list, ali to me ni zbegalo oh! pomisleku na napredno nezaklenjeno, resno in zrelo dohod v kateri živimo — v dobi — ko lahko vsakdo izpove neJ moteno svoje naziranje na podlagi prevdarljivega prepričanja ali lastnih izkušenj. Sprejela pa sem v objavo spis] tudi z odločbo, da sprejmem v morebitno razpravo tudi ! kak v tem smislu zložen protispis, ako bi ne vseboval; osebnih in strankarssih podtikanj. Gospodu dekanu: Vaš zri mani dovtip. reverendis-l sime: „Dekleta so mladeniči zapustili, zato bi rade videle, da bi se duhovni požeuili!" mi je povzročil par minut prisrčnega nasmeha nato pa takoj zresni! čelo ter prešinil s krščanskim usmiljenjem in s sočutno zavestjo: Saj res! Izračunjeno je, da po vojni pride 33 žensk na enega moš-; kega, tako bodo, če preje ne vsaj onim damicam, ki so danes še v plenicah rojenice lahko prisodile protiutež iz vrste blagoslovljenih. V tem pa ne vidim nič slabega in nemoralnega, velečastni, ampak kvečem razveseljivo nado, da vznikne iz tistih parov tak zarod, ki hov vzgled vsem drugim, lu približno tako. mislijo brezdvomno tudi oni Vaši tovariši, od katerih dobivam brezimno in podpisano priznanje. Gospodu kuratu: Keverendissime! Zavrnili ste Jadranke ali navzlic temu Vam svetujem, da si jo kje izposodite in pazljivo prebirate številko za številko, vsaj dokler se dotična razprava konča; uverjena sem, da Vam potem izpuliti in skopni vsaj polovica dušne nevolje! J Nekemu drugemu gospodu: Dve želji ste izrekli, častiti, toda ustreženi Vam le v eni! Vaša cenjena pošiljatev pa je zakasnila pričujočo številko! Mimogrede naj Vam naznanim le to, da sta izmišljeni obe črki. Pravemu dopisniku: Naj Vam protigovori ne prizadenejo kakih nepotrebnih skrbi: zadeva ostane tajna, velečastiti! — STAB. TIP. S. SPAZZAL ■ TRIEST6. LUIGI (Vek.) PLESNIČAR - TRST ULICA GIULIA, 29 Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, olja, mila in vsakovrstnih likarjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Sočna postrežba in v Trstu franko na dom. Se priporočam slov. občinstvn v mostu in na Deželi. ................■■■■■........... Na Debelo v. ULICA GAETANO DONIZETTI, 5 —m— Mravnisti llelie R. KOVAČIČ — teh. vod. Sprejema od 9-12 — 15-19 Via Valdirivo, 33 (nasprdi kavarne „ROIilfl") Izvršujejo se vsči dela po najmodernejši tehniki, kokov: plombe, zlate krone, zlate mozte in zobnice. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugadnimi popji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, htkovit, Opatija. Sarajevo, smif.flMk,ZMar, Zagreb, Trst, Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu* in inozemstvu. I Zaloga pohištva ANTON BREŠČAK GORICA • Via Carducci št. 14 (prei Gosposka ulica) Doma kar manjka, naj pregleda vsak vse naj napiše si pri dnevni luči: omare, mize, stole, posteljnjak, škabel, kar rabi_ sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi Breščak, štirnajst številka Giosue Carducci. r Zobolehnični Ambulatorij ulica Sette Fontane št. 6, I. - TRST - ulica Sette Fontane št. 6, I. Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatnm kakor tubi zobnice s kavčukom. Slovencem 10", popustka, kakor tudi plačilo na obroke. ——— DELO ZAJAMČENO - A. FENBERL & Co. - TRST FENDERL & Go'" TRST TOVARNA MILA w)jf/ T0VARNA M,LA Via del Gliirlandaio 1 - Tel, 430 Via del Bhirlandaio 1 - Tel. 430 MILO FENDERL Pristno zeleno! - Rumeno „Superior!" Pazite na znamko!