11 Letnik 42 (2019), št. 1 Ključne besede: V alentin V odnik, r odoslo vje, Zgornja Šišk a, Vič, P ance, Sk alar , Za v ošnik Key-words: V alentin V odnik, genealogy , Zgornja Šišk a, Vič, P ance, Sk alar , Za v ošnik ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND P APER S 1.01 Izvirni znanstv eni članek Pr ejet o: 20. 3. 2019 UDK 929.5:929V odnik V . Rod Valentina Vodnika BORIS GOLEC izr . pr of. dr ., znanstv eni s v etnik Zgodo vinski inštitut Milk a K osa ZR C S AZU , No vi tr g 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: bgolec@zr c-sazu.si Izvleček »Prvi slo v enski pesnik« V alentin V odnik (1758–1819) ni bil samo pisec kr at - k e a vt obiogr afije v slo v enščini, ampak tudi pionir slo v ensk e r odoslo vne t er - minologije. P o današnjih merilih bi V odnik a imeli za Ljubljančana. T ak o nje - go v a r odna in očet o v a domača Zgornja Šišk a k ak or mat erina r odna v as Vič sta namr eč v prvi polo vici 20. st oletja postali del mestne občine in sta danes kljub nek aj skr omnim v aškim element om tr dno v ključe ni v Ljubljano. Še v eč, tudi trije od štirih V alentino vih starih starše v so izvir ali z območja današnje Mestne občine Ljubljana, ded po očet o vi str ani iz Šentjak oba ob Sa vi, babica po očet o vi str ani s T r at e pri Šentvidu, ded po mat erini str ani z Viča in le ma - t erina mati z obr obja sosednje občine Med v ode. V V odnik o v em času se v eda nik og ar od njih sk upaj s pesnik om ne bi imeli za Ljublja nčana, ampak v se za Gor enjce. Abstract V ALENTIN V ODNIK’S LINE A GE The “first Slo v enian poet” V alentin V odnik (1758–1819) w as not onl y the first author of a sh ort aut obiogr aph y in Slo v enian language, but also a pioneer of Slo v enian genealogical t erminology . T oda y , V odnik w ould be consider ed a Ljubljana r esident because both his nati v e Zgornja Šišk a, w her e his f ather spent his childhood, and his mother’s nati v e village of Vič became part of the city of Ljubljana in the first half of the tw entieth century . Mor eo v er , thr ee of V odnik’s f our gr andpar ents also originat ed fr om the ar ea of w hat is Ljubljana t oda y: aside fr om his mat er nal gr andmother w ho orig inat ed fr om the out - skirts of the neig hbouring municipality of Med v ode, his pat ernal gr andf ather came fr om the village of Šentjak ob ob Sa vi, his pat ernal gr andmother fr om T r ata, and his mat ernal gr andf ather fr om Vič. In V odnik’s da y s, of course, none of these r elati v es, including the poet himself, w ould ha v e been r eg ar d - ed as r esidents of Ljubljana, but simpl y of Upper Carniola. 12 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers Pričujoči prispe v ek ob 20 0-letnici smrti V alentina V odnik a je namenjen prik azu njego - v eg a r odoslo vno-socialneg a zaledja, v endar gr e u v odoma nujn o opozoriti tu di na pr ezrt o podr o - čje njego v eg a r azv ejeneg a ustv arjanja, ki je s t em v saj posr edno po v ezano. Ne samo da je V odnik prvi napisal kr atk o a vt obiogr afijo v slo v enščini – pr a vz apr a v gr e celo za d v a prik aza lastneg a ži - v ljenja 1 – ampak je, k ar doslej ni bilo znano, pio - nir slo v ensk e r odoslo vne t erminologije. V njego - vi r ok opisni zapuščini v Nar odni in uni v erzit etni knjižnici v Ljubljani je namr eč shr anjen r ok opis z naslo v om »R od ali šlahta. R odo vinsk o dr e v o« iz ok oli leta 180 0, ki bi g a lahk o poimeno v ali prvi slo v enski genealoški prir očnik. R ok opis je V o - dnik o v o lastnor očno a vt orsk o delo in, k olik or je bilo mogoče ugot o viti, ni bil nik oli obja v ljen. V odnik je v njem potank o r azdelal t erminologijo sor odstv enih r azmerij in jo prik azal tudi na r o - do vnih deblih. Naj omenim samo nek aj zanimi - vih izr azo v: prejdedec in prejbabica za pr astarše, predprejded in predprejbabica za pr apr astarše, povnuk in povnuka za pr a vnuk a in pr a vnukinjo. 2 Besedišče bi v sek ak or k azal o pr eučiti, g a primer - jati z drugimi dok umentir animi primeri iz V o - dnik o v eg a časa in ugot o viti, ali je r esnično ostalo br ez v sak eg a vpli v a. »Prvi slo v enski pesnik« se je poleg št e vil - nih drugih stv ari zanimal tudi za lastno genealo - gijo, saj je v s v ojem prv em kr atk em ži v ljenjepisu pr ecej v eč pr ost or a k ot staršem namenil očet o - vim pr ednik om, posebej ded u Juriju. V t em orisu lastne ži v ljenj sk e poti, napisanem pri 38-ih leta 1796 na Gorjušah nad Bohinjem, je k ar tr etjino pr ost or a pos v etil s v ojemu r odu in o njem podal vrst o dr agocenih podatk o v , tudi tak šnih, ki jih zgodo vinarji ne bi mog li izbrsk ati. »Rojen sim 3. svičana 1758 ob 3. uri zjutra v Gorni Šiški na Jami per Žibertu iz očeta Jozefa in matere Jera Pancè iz Viča. Dedec Juri Vodník je rojen v šent Jakobi uni kraj Save, se je perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi hišo v Šiški na Jami, ime seboj pernese v leti 1730, vmerje 1774 star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vino pil. Večkrat mi je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hrava- ško, kupčovala s prešičmi, vinam inu platnam, zra- ven dober kup v oštarijah živela. Veči del Vodníkov je pozno starost doživelo; dva brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali inu potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil.« 3 1 K os: Valentin Vodnik , str . 7, 8. 2 NUK, Zbir k a r ok opiso v , r edkih in starih tisk o v , Ms. 419. 3 V odnik: Izbrano delo , str . 100. Vodnikov rokopis o slovenski genealoški terminologiji (NUK, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov, Ms. 419). 13 Letnik 42 (2019), št. 1 Določeni natančni podatki v a vt obiogr afiji k ažejo, da V odnik mor da v seg a v endar le ni mogel v edeti iz pripo v edo v anja deda Jurija in starše v Jožef a in Jer e, ampak je imel v r ok ah mat ične knjige domače župnije Šentvid nad Ljubljano. T ak šna je že na v edba njego v e r ojstne ur e, ki bi jo sicer lahk o izv edel od mat er e, a je bolj v erjetno, da jo je videl v krstni matični knjigi. P o vpisu krsta v krstni matici se je r odil 3. 2. 1758 ob 3. uri zjutr aj na Jami in bil ist eg a dne krščen v na vzočnosti botr o v Primoža V urnik a in Mine Zajc (Zajk e) t er priče Jer e Blažič (Blažče v k e). 4 In če že ni sam listal po krstni matici, je ur o s v ojeg a r ojstv a izv edel iz krstneg a lista, ki g a je naj v erjetneje prvič potr ebo v al v šolskih letih, sicer pa najpozneje pr ed pos v etitvijo v duho vnik a. V V odnik o v em ži v ljenjepisu sta po šentviških matičnih knjig ah pr ejk one po vzeta še d v a podatk a, prvi o času pr eselitv e dedo v e družine s T r at e na Jamo in drugi o ded o vi star osti ob smrti. Obstaja sicer tudi možnost , da je V alentin v domači hiši videl listino o nak upu posesti na Jami let a 1730 in da si je dedo - v o napačno star ost zapomnil iz pripo v edo v anja domači h, k o so deda Jurija leta 1774 položili v gr ob. Lahk o da je pesnik iz družinsk eg a izr očila v edel, da se je njego v oče zadnji od dedo vih otr ok še r odil na T r ati, t eta Uršula pa že na no v em domu, v V odni - P omen t eg a zapisa je prvi spoznal Andr ej Smole, ki g a je leta 1840 spr ejel v s v ojo izdajo V o - dnik o vih pesmi (K os: Valentin Vodnik , str . 7). V odnik o v drugi a vt obiogr af ski zapis, datir an 30. 6. 17 98 v Ljubljan i, obseg a samo nek aj sta v k o v o njego v em delo v anju od leta 1773 dalje in je bil prvič obja v ljen v zbornik u Vodnikov spomenik leta 1859 (pr a v tam). 4 » Valentinus Josephi Vodnigk et Gertrudis conjugis filius legitimus natus die 3. Februarii hora tertia noctis et baptizatus die eodem, levantibus patrinis Primo Wurieck et Mina Saika adstante Gertrude Blaszeuka per eudem parochum ut supra – ex Jama .« Prim.: NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šent - vid, Matične knjige, R 1753–1766, pag. 98. P o t er ezijansk em ljudsk em št etju iz leta 1754 je bil Primož V urnik 46-letni gospodar in dru - žinski oče na Spodnji Jami, podlož nik ljubljansk eg a jezuitsk eg a k olegija, Mina Zajc (Zajk a) je bila lahk o samo 45-letna v do v a Marija Zajc (Maria Saizhouka ), ki je ži v ela v V al v asorje v em d v or cu Jama, med t em k o Jer e Blaž ič (Blažče v k e) ni bilo mogoče ide ntificir ati; bržčas se je kje v bližini samo kr ajši čas zadrže v ala v službi. Glej: Šturm (u r .): Gorenjske družine , str . 392 in 393. Vpis krsta Valentina Vodnika v krstni matici župnije Šentvid nad Ljubljano (NŠAL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1753–1766, pag. 98). 14 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers k o vi r ojstni hiši na Jami. T oda z letnicami si pr epr osti ljudje tisti čas niso bili tak o domači, k ot si pogost o niso niti danes. P esnik je v šentviški krstni matici pač zlahk a našel podat ek, da se je t eta Uršula, krščena 17. 10. 1730, k ot prvi od dedo vih otr ok r odila na Jami, 5 iz česar je izpeljal sklep, da je ded k upil hišo na Jami v Šiški pr a v v omenjenem letu. T r etji z matično knjigo ujemajoči se poda - t ek, ki g a najdemo v V odnik o vi a vt obiogr afiji, je smrt 85-letneg a deda Jurija leta 1774. Šentvišk a mr lišk a matica opr edeljuje dedo v o star ost ob smrti 1. 12. 1774 še določneje: Jurij V odnik, v do v ec in kmet iz Šišk e št . 18 (!), star 85 let in sedem mesece v . 6 Nemar a je dedo v a visok a star ost V alentina ob poznejšem vpog ledu v mr lišk o knjigo pr esenetila ali pa se je tudi sam spominjal tak šne št e vilk e. K ot bomo videli, je bil Jurij v r esnici dobr o desetletje mlajši, star šele 74 let in sedem mesece v . Pri na v edbi star os ti so se ušt eli bodisi njego vi domači bodisi duho v - nik, ki je podat ek zapisal. T očnih pa je bilo tistih sedem mesece v , k ar pri izr a - čuna v anju ni pr edsta v ljalo nobene t eža v e, saj so se v t em času domala v si Juriji r oje v ali pr ed godom s v . Jurija, t edaj 24. aprila, zdaj 23. aprila. Zdi se v erjetno , da je pr a v pr e visok o ocenjena star ost deda Jurija V odnik a r azlog, zak aj V odnik o vi ži v ljenjepisci niso izsledili dedo v eg a r ojstv a v Šentjak o - bu onstr an Sa v e, takr at v župniji Mengeš. Mot eče je mog lo biti pr e v elik o zaupa - nje v t očnost podatk a, ki g a na v ajata tak o pesnik k ot mr lišk a matica, v r esnici pa ut egne pesnik o v a na v edba izvir ati r a vno iz zmotneg a zapisa v mr liški knjigi. V Slovenskem biografskem leksikonu tak o najdemo pr epr ost izr ačun, da se je Jurij V odnik r odil leta 1689 in da so bili pesnik o vi pr edniki po očet o vi str ani doma mor da ok oli Šentjak oba. Pr vi zaneslji vi podat ek o ded u je tak o šele por ok a z Uršulo Sk alar leta 1725, k o se je priženil na ženino do mačijo »pri Žibertu« na T r ati v župniji Šentvid. 7 Da je bil Jurij v r esnici pr ecej mlajši, je izpričal sam, in sicer po t er ezijan - sk em ljudsk em št etju leta 1754, ki pozna Jurija V odnik a k ot pet desetletnik a. 8 Čepr a v se je pri v seh družin skih članih g lede star osti malce ušt el, pri sebi, de - nimo, za štiri leta, je ta podat ek o njego vi star osti neprimerno v er odost ojnejši k ak or tisti, ki so g a dali s v ojci po njego vi smrti ozir oma g a je duho vnik napačno zapisal. V 18. st oletju se je nasploh zelo pogost o dog ajalo, da je ok olica, če je šlo za star eg a člo v ek a, o njego vi star osti pogost o neza v edno pr etir a v ala. 9 Andr eju 5 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, R 1728–1741, s. p. 6 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, M 1772–1812, pag. 14. 7 K os in T opori šič: V odnik V alen tin, str . 509. Prim. K os: Valentin Vodnik , str . 9. 8 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 392. 9 V župniji Stari tr g pri Ložu sr ečujemo t o vrstna pr etir a v anja še v prvi polo vici 19. st oletja. Dv a Družina Vodnik na Jami po terezijanskem ljudskem štetju 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 119/10, s. d. 1754). 15 Letnik 42 (2019), št. 1 Alešu, V odnik o v emu pr apr adedu iz Šentjak oba, so denim o leta 1712 v mengeški mr liški matici pripisali nič manj k ot 115 let (!). 10 Umr li tak šnim pr etir a v anjem se v eda niso v eč mog li ugo v arjati. P esnik o v ded Jurij V od nik je t or ej ob ljudsk em št etju leta 1754 vpisan k ot 50-letni gospodar , k ar pomeni, da bi se mor al r oditi leta 170 4 in ne petnajst let pr ej. Za ženo Uršulo št etje pr a vi, da je imela t edaj 52 let , sin Jožef, tj. pesnik o v še nepor očeni oče, 22 let , hči Uršula 20 in Marija 14. Dejansk o so bili v si nek olik o star ejši. Gospodar Jurij je namr eč tist o let o dopol - nil 54 let (r oj. 1700), za ženo Uršulo izv emo, da je bila d v e leti star ejša od moža, nimamo pa podatk a o njenem r ojstvu (pr ed 1700), sinu Jožefu in hčeri Uršuli so tak o k ot očetu pripisali štiri leta pr emalo, hčeri Mariji pa tri. 11 Kak o da so se V odnik o vi z Jame ob ljudsk em št etju k olekti vno pomladili, lahk o le ugibamo. Kak or k oli, v t em pog ledu še zdaleč niso bili edini. 12 Za nas je pri t em ključno, da lahk o r ojstv o Jurija V odnik a z got o v ostjo posta vimo šele v začet ek 18. st oletja in ne že v let o 16 89. In tu se r azisk o v anje pesnik o vih pr ed nik o v po očet o vi str ani šele pr a v začenja. Očetov rod Vodnikovih R od V alentina V odnik a po očet o vi str ani – v naspr otju z mat erinim r odom P ancet o v z Viča – ni bil k ak šna tr dna gruntarsk a r odo vina, ampak se je štiri ge - ner acije pr ed pesnik om, k olik or jih je mogoče izslediti, v sak o gener acijo pr eselil drug am. V alentin se je r odil v Zgornji Šiški ali natančneje na Spodnji Jami, njego v oče Jožef na T r ati pri Šentvidu, oba v šentviški župniji, ded Jurij v Šentjak obu na le v em br egu Sa v e, t edaj v župniji Mengeš, pr aded Janez - Miha, sin Blaža V odni - k a, pa se je tja priselil iz sos ednje župnije Dol pri Ljubljani, k amor je prišel od neznano k od. V Šentjak obu, ki g a V alentin na v aja k ot domači kr aj deda Jurija, sta v 18. st oletju v saj d v e gener aciji V odnik o v opr a v ljali mežnarsk o službo – V alen - tino v pr aded in dedo v br at – pri čemer se je pr aded priženil na mežnarijo, kjer je bil mežnar že njego v tast Andr ej Aleš, tisti, ki naj bi doži v el metuzalemsk o sta - r ost 11 5 let . Od k od je V alentino v pr aded Miha, ur adno imeno v an Janez, prišel v Do l pri Ljubl jani in ali je mor da že tam službo v al k ot mežnar , ostaja neznank a. Pr eden se pos v etimo r odo v om V odnik o v pr ed V alentinom, se najpr ej po - mudimo pri njiho v em priimku . Se je ta g lasil V ódnik, k ot se je u v elja vil v slo - v enski k olekti vni za v esti, ali V odník, k ot g a je leta 1796 d v akr at zapisal V alentin v s v ojem kr atk em ži v ljenjep isu, kjer zase pr a vi » V alent in V odník«, o sor odstvu pa »ded ec Juri V odník« in »v eči del V odník o v «. 13 Priimek sr ečujemo marsikje na Slo v ensk em s t ežiščem v osr ednjeslo v ensk em pr ost oru v nek danjih političnih okr ajih Kamnik, Litija in Kr anj, a tudi na Štajersk em, K or ošk em in se v ernem Pri - morsk em. 14 Najbrž so g a v r azličnih ok oljih od nek daj nag laše v ali na oba načina, t oda k ak o je bilo pr a vilno v pesnik o v em domačem ok olju in ali je v eljal isti nag las tudi pri pr ejšnjih r odo vih? Glede na nag las V odník, ki g a je poudaril V alentin V o - najstar ejša umr la naj bi imela 110 let , sicer pa je v mr liških maticah najti v elik o st oletnik o v . K ebe: Loška dolina , str . 500. 10 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, M 1701–1718, f ol. 46, 9. 9. 1712. 11 Jurij V odnik je bil krščen 17. 4. 1700 v Mengšu (NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695– 1707, s. p.). Žena Uršula se je r odila pr ed let om 1700, k o se po 23-letni vrzeli spet začenjajo šentvišk e krstne matice. Sin Jožef je bil krščen 28. 2. 1728, Uršula 17. 10. 1730, Marija pa 14. 5. 1737 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šent vid, Matične knjige, R 1710–1728 , s. p.; R 1728–1741, s. p.). 12 O zelo približnih in zaokr ožen ih na v edbah star osti pri t er ezijansk em ljudsk em št etju g lej: Štu - hec: O družini v Kr anju, str . 285–286. 13 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 14 V obdobju 19 31–1948 je bil priimek zast opan v 12 od sk upno 35 okr aje v , in sicer g lede na po - gostnost v naslednjem zapor edju: Kamnik, Litija, Kr anj, Kršk o, Dr a v ogr ad, Šmarje pri Jelšah, Celje ok olica, Ljubljana ok olica, No v o mest o, Maribor , Idrija, Maribor le vi br eg. Glej: Bezlaj (u r .): Začasni slovar , str . 683. 16 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers dnik, bi k azalo na etimologijo v odník v pomenu v odnik a ozir oma v odiča. 15 Žensk o oblik o priimk a je V odn ik sam zapisal z nag lasom na drugem sa - mog lasnik u k ot V odníca (vdóva Vodníza). 16 P oleg t e oblik e sr ečujemo v matičnih knjig ah pri pesni - k o vih sor odnicah tudi drugo: V odnik o v k a. 17 Na območje, kjer gr e isk ati k or enine šišen - skih V odnik o v , nas je usmer il V alentin sam, k o je zapisal, da se je njego v ded Jurij Vodník r odil v Šentjak obu, od k oder se je priženil na T r at o v sosednji šentviški župniji, in da je bilo dedo v e - mu očetu ime Miha. Br ez t eg a ključneg a podatk a – pr adedo v eg a imena – bi ta v ali v t emi, saj ne v Šentjak obu ne kje drugje v mengeški župniji ne bi v krstnih maticah našli nobeneg a Mihe ozir o - ma Mihaela V odnik a k ot tudi nobeneg a drugeg a V odnik a, v se dokler se Janez iz Dola pri Ljubljani, sin pok ojneg a Blaža V odnik a, ni k onec 17. st ole - tja priženil k Heleni, hčeri šentjak obsk eg a me - žnarja Andr eja Aleša. Janezu in Heleni Vodnik , edinima V odni - k oma v mengeški župniji, se je v Šentjak obu čez d v e leti r odil sin Jurij. T oda k ak o uskladiti Jurije - v eg a očeta Janeza z Miho, k ot se je po V alentino vi na v edbi imeno v al njego v pr aded? Na v so sr ečo je duho vnik ob Jurije v em krstu 17. 4. 1700 očet o v o ime najpr ej zapisal k ot Mihael (!), g a pr ečrtal in popr a vil v Janez. 18 V se t or ej k aže, da je bilo Juri - je v emu očetu ur adno ime Janez, klicali pa so g a Miha. Od t od popr a v ek v krstni matici župnije Mengeš, br ez k at er eg a bi lahk o samo nemočno 15 Izr az v odník poznamo že od T rubarja dalje. T rubar v Artikulih oli dejlih iz leta 1562 pr a vi: tih slepcou v o - dnik e (ZR C S AZU , ISJ, SZSJ, Slo v ensk o besedišče 16. st oletja, V –54, v oda–v ol). Hipolit o v Dictionarium iz let 1711–1712 ima izr az vodnyk za eneg a od pomeno v la - tinsk eg a izr aza duct or (pr a v tam, Hipolit . Dictionarium 94, v leček–v open), Gutsmanno v slo v ar iz leta 1789 pa g a r azlag a z nemškima Leiter in Führer in na v aja tudi žensk o oblik o vodnica (Gutsmann: Deutsch-windisches Wörterbuch , str . 647). V odnik o v o besedišče pozna poleg osno vneg a pomena (v odník = Leit er , F ühr er , Anführ er) še druge: v odník k ot oseba, ki k aže pot (W egw eiser), k ot v ojsk o v odja (F eldherr) in gener al (Gener al) t er k ot stv arno ime za odt očni k anal (Anzucht , (W asser)abzu - cht) ozir oma od v odni jar ek (R ösche) (ZR C S AZU , ISJ, SZSJ, V odnik o v o besedišče, v odnik). 16 ZR C S AZU , ISJ, SZSJ, V odnik o v o besedišče, V odnik, V o - dnica. 17 Žena njego v eg a star eg a strica Andr eja V odnik a je v Dolu pri Ljubljani k ot krstna botr a leta 1761 vpisana k ot Vr- sula Vodniza (NŠ AL, ŽA Dol pri Ljubljani, Matič ne knjige, R 1759–1773, f ol. 14v), V alentino v a pr ababica v Šen - tjak obu pa leta 1752 ob smrti k ot Helena Vodnikouka (NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knjig e, M 1745–1762, f ol. 71). 18 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, s. p., 17. 4. 1700. Vpis krsta Valentinovega deda Jurija Vodnika v krstni matici župnije Mengeš (NŠAL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, s. p., 17. 4. 1700). 17 Letnik 42 (2019), št. 1 sklenili d v oje: Bodisi da se je V alentin pri pr adedo v em imenu zmotil in je bilo t emu v r esnici ime Janez bodisi šentjak obski V odniki niso V alentino vi pr edniki. Janez V odnik se je d v e leti pr ed r ojstv om prv or ojenca Jurija 9. 2. 1698 priženil iz Dola pri Ljubljani k Heleni, hčeri Andr eja Aleša iz Šentjak oba, pri čemer por očna matica še na v aja, da je bilo njego v emu že pok ojnemu očetu ime Blaž V odnik. 19 T u je t or ej odgo v or , zak aj ok oli leta 1689 v mengeški krstni matici ni najti nobe - neg a krščenca Jurija V odnik a, čig ar oče bi se imeno v al Miha. V endar t eža v z ist o v etnostjo deda Jurija in šentjak obsk eg a Jurija V odnik a s t em še ni k onec. V alentin namr eč pr a vi, da je imel njego v ded d v a br ata in se - str o, ki so v si ži v eli dolgo, ta k o da »so mene dostikr at pest o v ali inu potle h v alili, k ader sim pridno v šolo hod il«. 20 V si trije bi pot emtak em mor ali biti ži vi v saj še k onec šest des etih let 18. st oletja. T oda mengešk e krstne matice dajejo vtis, da je bil šentjak obski Jurij edinec (!). Šele natančna analiza v seh vpiso v krščence v po por oki starše v leta 1698 in prit egnit e v mlajših podatk o v iz por očnih in mr liških matic sta k ončno potr dili, da je Jurij V odnik dejansk o imel d v a br ata in sestr o. Da bi bila zade v a t em bolj zaplet ena, br ata Andr eja pomot oma niso vpisali v krstno knjigo ali pa je krst pr ejel nekje drugje. Drugi br at , Jernej, je bil krščen s priimk om Mežnar , k ot so po mežnarsk em poklicu klicali očeta, čig ar priimek V odnik je bil v t em ok olju tuj. Pri Mariji pa se je duho vnik pr epr ost o zmotil in je staršem Janezu in Heleni pripisal priimek V esel, k er so no v eg a mežnarja, Ale - še v eg a zeta, pač slabo poznali po priimk u. Mor da se zd i tak šna r ek onstruk cija družine Janez a - Mihe V odn ik a pr e v eč nat egnjena in k omaj mogoča, a je dok a - zlji v a in pr e v er lji v a. Prvi do k az ist o v etnosti zak once v Janeza in Helene V odnik z Janez om in Heleno Mežnar ozir oma V esel ponujajo že kr aj r ojstv a tr eh otr ok in imena botr o v , ki so v sakič prihajali iz istih družin. K ot je bilo t edaj običajno, je šlo za prv e sosede. 21 Četrt eg a otr ok a, Andr eja, ne najdemo med krščenci niti pod k ak šnim drugim priimk om, ampak se poja vi šele v oklicni knjigi 4. 1. 1734, k o je označen k ot sin pok ojneg a Janeza V odnik a iz Šentjak oba. Malo zat em se je oženil v sosednjem Dolu pri Ljubljani, kjer por očna matica o njem na v aja enak e podatk e. 22 Oče Janez je r esnično umr l slabo let o pr ej. P ok opali so g a 13. 4. 1733, k o g a mengešk a mr lišk a matica označuje k ot mežnarj a v Šentjak obu (aeditus ad S: Jacobum ), 23 k ar je edini podat ek o njego v em poklicu in eden ključ nih za identifik acijo njego v eg a drugeg a sina Jerneja, vpisaneg a ob krstu s priimk om Mežnar . 24 Andr ej V odnik je z ženo Uršulo, r ojeno Vidmar , ži v el na Vidmu, tj. v sr edišču Dola, in bil nemar a tak o k ot oče in br at po poklicu mežnar . Zar adi vrzeli v dolskih krstnih maticah 25 poznamo samo eno njego v o hčer , r ojeno k onec 50-ih let . K o je leta 1784 umr la, star a 26 let , je na v edena k ot hči že pok ojneg a Andr eja V odnik a. 26 Andr ej in žena sta se namr eč pr ed smrtjo neznano k am odselila, saj 19 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, P 1669–1702, s. p., 9. 2. 1698. 20 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 21 Juriju sta botr o v ala Janez P ečnik ar in Bar bar a S v et ec, priča pri krstu pa je bil A dam P ečnik ar (NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knjige, R 1695–1707, s. p., 17. 4. 1700). Pri Marijinem krstu sta k ot botr a zapisana Mihael S v et ec in Jer a Višnik ar t er k ot priča Marija P ečnik ar (pr a v tam, 29. 4. 17 03) . Jerneju sta šla za krstna botr a Mihael S v et ec in Elizabeta P ečnik ar , k ot pričo pa so vpisali Marijo (Marino) P ečnik ar (pr a v tam, 24. 8. 1705). 22 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, P 1702–1748, s. p., 4. 1. 1734; ŽA Dol pri Ljubljani, Matične knjige, P 1685–1773, f ol. 64v , 17. 1. 1734. 23 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, M 1718–1733, f ol. 76. – T ak o k ot pri v eč drugih pok ojnikih tudi pri Janezu V odnik u (Joannes Vadnik ) pogr ešamo na v edbo star osti. 24 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, R 1695–1707, s. p., 24. 8. 170 5. 25 Izgubljene so dolsk e krstne matice iz let 1730–1759 (Kr ampač, Vodnik po matičnih knjigah , str . 24). P o letu 17 59 sr ečujemo zak onca V odnik le še v v logi krstnih botr o v (npr . NŠ AL, ŽA Dol pri Ljubljani, Matične knjige, R 1759–1773, f ol. 14v). 26 Apolonija, hči pok ojneg a Andr eja V odnik a z Vidma, je umr la 8. 9. 1784 (NŠ AL, ŽA Dol pri Lju - bljani, Matične knjige, M 1774–1785, f ol. 21v). 18 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers ju v mengeških mr liških maticah ni zaslediti. 27 Andr ej je bil t or ej prvi od d v eh V alentino vih starih strice v , ki sta še doži v ela pesnik o v o šolanje. Drugi br at V al entino v eg a de da Jožef a se je, k ot že r ečeno, imeno v al Jernej, bil ob krstu vpisan s priimk om Mežnar , nasledil druži nski poklic in umr l k ot šentjak obski mežnar 2. 3. 1770. P o mr liški matici je imel ob smrti 65 let , 28 kar se po v sem ujema z let om njego v eg a r ojstv a 1705 in z V alentino v o na v edbo o d v eh starih stricih V odnikih , ki sta g a pogost o pest o v al a in pozneje h v alila k ot šolarja. Jernej se je pr ed let om 1733 neznano kje oženil z nek o Nežo in imel z njo tri otr ok e. 29 V naspr otju s starima strice ma Jernejem in Andr ejem, ki sta oba ut egnila biti mežnarja, prvi potrjeno v Šentjak obu in drugi bržk one v Dolu, ne v emo ni - česar o ži v ljenjski usodi njune sestr e, V alentino v e star e t et e Marije. V mengeški župniji ni bila ne oklicana ne por očena 30 in tam njene smrti tudi niso vpisali v mr lišk o matico. 31 V se k aže, da je še mlada odšla služit drug am, kjer se je bodisi por očila bodisi ostala v se s v oje ži v e dni samsk a. V zv ezi z V alentino vimi šentjak obskimi pr edniki je tr eba po v edati še ne - k aj ugot o vit e v o prababici Heleni Vodnik, rojeni Aleš . Umr la je šele šest let pr ed V alentino vim r ojstv om, in sicer 28. 7. 1752 v Šentjak obu, po mr liški matici star a ok oli 80 let . 32 Dejansk o je ob smrti št ela dobrih 77 let . R odila se je v Šen - tjak obu staršema Andr eju in Ani Aleš in bila krščena 22. 4. 1675 v Mengšu. 33 Pr a vih br at o v in sest er ni imela, njeni starši so se por očili poldrugo let o pr ej, 20. 8. 1673 , oba k ot v do v ca. Oče Andr ej je bil doma v Šentja k obu, mati Ana pa je k ot v do v a po Janezu La vtarju prišla iz Dr agomlja. 34 V se k aže, da je mati Ana umr la pr ed let om 17 01, k o se začenjajo mengešk e mr lišk e matice, 35 ob smrti očeta Andr eja, ki so g a pok opali 9. 9. 1712, pa izv emo dr agoceni podat ek, da je bil šentjak obski mežnar . Mor al je doseči visok o star ost , če so mu pripisali k ar 115 let , 36 a jih v r esnici najbrž ni imel niti 90. Sledenje r odbini Aleš v pr et eklost po obsežnih mengeških matičnih knjig ah je zar adi neobst oječih indek so v izzi v , ki g a bomo pustili za drugo priložnost . Kar pa zade v a etimologijo priimk a, je jasno, da gr e za s v etnišk o ime Aleš. 37 T udi Vodnikov rod pr ed priselitvijo Janeza V odnik a v Šentjak ob bo tr eba še r azisk o v ati ozir oma izslediti. V ztr ajno brsk anje po matičnih knjig ah ali pa naključje bosta nemar a nek oč na vr g la krst Janeza (Mihe) V odnik a, ki se je prvič poja vil ob por oki leta 1698, k o je pr ebi v al v Dolu pri Ljubljani, njego v oče pa je bil t edaj že pok ojni Blaž V odnik. Od štirih starih starše v V alentina V odnik a se je pr a v sledenje V odnik o vi liniji usta vilo najpr ej, samo šes t deset let pr ed V alenti - no vim r ojstv om, pri četrti gener aciji njego vih pr ednik o v , ki so si sledili tak ole: pr apr aded Blaž – pr aded Janez, imeno v an Miha – ded Jurij – oče Jožef V odnik. K o se je že zd elo, da smo pri isk anju V odnik o v eg a pr adeda in pr apr ade - da mor da na pr a vi poti, se je domne vna sled r azblinila v nič. V letih malo pr ed 27 NŠ AL, ŽA Dol pri Ljubljani, Ma tične knjige, M 1741–1773, M 177 4–1785. 28 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, M 1763–1771, f ol. 60. 29 Prvi dok az, da je bil Jernej por očen, je na v edba njego v e žene br ez imena k ot ene od prič pri por oki par a iz Šentjak oba 16. 5. 1733: adstantibus Bartolomeo Vodnik et uxore ejus (NŠ AL, ŽA Mengeš, Matič ne knjige, P 170 2–1748, s. p.). Zak oncema Jerneju in Neži so se r odili otr oci Helena, krščena 15. 4. 1735, Jurij, krščen 29. 3. 1740, in Marija, krščena 5. 3. 1744 (pr a v tam, R 1728–1746, f ol. 103v , 172v in 220). 30 Prim. NŠ AL, Ž A Mengeš, Matič ne knjige, P 1702–1748, P 1748–1 769. 31 Prim. pr a v tam , M 1701–1718 , M 1718–1733, M 1734–1745, M 1745–1762, M 1763–1771, M 1771–1787. 32 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, M 1735–1762, f ol. 71 (Helena V odnik ouk a). 33 Pr a v tam, R 1 668–1681, f ol. 72v . 34 Pr a v tam, P 1 669–1702, f ol. 35. 35 Prim. Kr ampa č: Vodnik po matičnih knjigah , str . 64. 36 NŠ AL, ŽA Mengeš, Matične knj ige, M 1701–1718, f ol. 46. 37 K eber: Leksikon imen , str . 100; Lenar čič: Vse o imenih , str . 33. 19 Letnik 42 (2019), št. 1 r ojstv om deda Jurija v Šentjak obu (1700) je v mengeški župniji delo v al duho v - nik Ur ban V od nik, r ojen leta 1634 v Br odeh v P oljanski dolini. 38 Hipot eza, da je Jurije v oče Janez (Miha) V odnik mor da pr a v tak o izvir al s Šk ofjelošk eg a in da je prišel v Dol t er nat o v Šentjak ob pr ek duho vnik a Ur bana V odnik a, se je pok azala k ot napačna. Janeza (Mihe) in njego v eg a očeta Blaža namr eč ni najti v krstnih maticah župnij Šk ofja Lok a, Star a Lok a in P oljane nad Šk ofjo Lok o, kjer je bil priimek V odnik v 17. st oletju sicer močno r azširjen. 39 P esnik o v prvi znani pr ednik po V odnik o vi str ani, pr apr aded Blaž, ki g a poznamo samo iz zapisa o sino vi por oki v Mengšu leta 1698, je tak o bolj v erje - tno izvi r al s ši ršeg a območja vzhodne Gor enjsk e. 40 Izključena tudi ni Dolenjsk a, v sek ak or pa nima nobene osno v e na v edba Ant ona Jellouschk a iz leta 1859 v 38 P o F . P ok ornu je Ur ban V odnik delo v al v župniji Mengeš k ot vik ar od 25. 5. 1696 do 1. 4. 1697; doma je bil z območja Šk ofje Lok e, r ojen leta 1634 v Br odeh v P oljanski dolini (NŠ AL, NŠ AL 572, Zapuščina F r anc P ok orn, šk. 378, Mengeš, f ol. 16). – Dejansk o sr ečujemo Ur bana V odnik a v mengeških matičnih knjig ah tudi pozneje, še v času, k o se je oženil Janez V odnik iz Dola, npr . 9. 9. 1697, 2. 11. 1697, 7. 3. 1698, 28. 3. 1698 (NŠ AL, ŽA Mengeš, Mat ične knjige, R 1695–1707, s. p.). 39 Prim. NŠ AL, ŽA Šk ofja Lok a, Matične knjige, Ind R 1623–1736; ŽA Star a Lok a, Matične knjige, Ind R 1615–1790 ; ŽA P oljane nad Šk ofjo Lok o, Matične knjige, R 16 56–1677. V odnik o v v 17. st oletju ni bilo v župniji Selca (NŠ AL, ŽA Selca, Matične knjige, Ind R 1622–1700). – T ak o tudi odpade možnost , da bi bil sor odni k V alentina V odnik a znani fr ančišk anski pat er Hugo V odnik, r ojen leta 1715 v Šk ofji Loki, ki po K osu in T oporišiču s šišenskimi V odniki ni bil v ožjem so - r odstvu (K os in T oporišič, V odnik V alentin, str . 509). 40 T udi isk anje po indek su krstnih matic župnije Dob ni v 17. st oletju na vr g lo nobeneg a V odnik a (NŠ AL, ŽA Dob, Matične knjige, Ind R 1607–1784). Središče Šentjakoba ob Savi, kjer je stala mežnarija, domovanje Vodnikov (foto B. Golec, september 2018). 20 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers Vodnikovem spomeniku , po k at eri je polihist or Janez V ajk ar d V al v asor leta 1693 k upil v Kršk em hišo od pr ednik a V alentina V odnik a. Pr odajalec hiše, meščan Jak ob V odnik, se je v r esnic i zgolj po naključju pisal ta k o k ot V alentin, Jellou - schek pa je po v eza v o med njima ustv aril samo v oljno. Sklice v al se je na V odnik o - v o a vt obiogr afijo, v k at eri ni najmanjšeg a sledu o dolenjsk em izv oru pesnik o vih pr ednik o v . 41 Če se vrnemo k izhodišču, k t emu, k ar v emo o V alentin o vih pr ednikih po V odnik o vi str ani, je ključna ugot o vit e v ta, da je imel pesnik med očet o vimi pr ed - niki v saj d v a mežnarja – pr adeda Janeza (Miho) V odnik a in pr apr adeda Andr eja Aleša. Ni izključeno, da je v Aleše v em ozir oma V odnik o v em domu v Šentjak obu – v mež nariji pri cer kvi s v . Jak oba – ži v ela tudi pisana beseda. V alentino v pr a - ded Miha, dejansk o krščen k ot Janez, si je poleg t eg a nabr al k ar nek aj k oristnih ži v ljenjskih izk ušenj. Sin Jur ij, V alentino v ded, je po njem očitno podedo v al po - slo vno žilico, tuje pa jima ni bilo niti lagodno ži v ljenje. K ot pr a vi V alentin, sta ded »inu njeg a oče Miha ho dila na Hr a v ašk o, k upčo v ala s pr ešičmi, vinam inu platnam, zr a v en dober k up v oštarijah ži v ela«. Sicer pa je ded Jurij po vnuk o v em spominjanju »r ad delal inu vino pil«. 42 T or ej podobno k ot V alentin, če par afr a - zir amo Pr ešer no v epigr am o njego v em gimnazijsk em učit elju: »Pr eblečen sem menišič bil in r ad sem pel, še r aje pil.« 43 V V alentino v o r odno župnijo Šentvid nad Ljubljano je deda Jurija pri v e - dla žen it e v . K ot pr a vi tamk ajšnja por očna matica, sta se 11. 2. 1725 vzela Jurij V odnik iz sose sk e Šentjak ob v mengeški župniji in dom ačink a Uršula Skalar (Sk alar ca). K ot je bilo v t em času v šentviški župniji običajno, nista na v edena ne ne v estin domači kr aj ne očet o v o ime, 44 k ar bi bilo ključno za njeno identifik a - cijo. Ur šula v sek ak or ni bila v do v a, saj so v do v ski stan vpiso v ali dosledno. 45 Na v so sr ečo je V alentin po v edal, da se je njego v ded Jurij priženil k hiši na T r ati pod Gor o nad Dr a v ljami, po dom ače Žibert . 46 V šentviški župniji je bilo namr eč v eč družin Sk alarj e v , Uršula pa se je r odila r a vno v času, k o v krstnih maticah zija sk or aj četrtst oletna vrzel. K er je na T r ati ži v ela samo ena Sk alarje v a družina, je bilo vrzel v elik o laže zapolniti. P o letu 1700, k o se krstne matice spet začenjajo, so se ta mk ajšnjemu zak onsk emu paru Andr eju in Mariji Sk alar r odili štirje otr o - ci (170 3–1712 ). 47 Uršula, ki naj bi bila po t er ezijansk em ljudsk em št etju leta 1754 star a 52 let in bi se t or ej r odila leta 1702, je bila v r esnici nek aj let star ejša. Glede na t o, da je njen mož Jurij V odnik na v eden k ot 50 -letnik, a jih je v r esnici št el 54, se je Uršula naj v erjetneje r odila leta 1698. Njena približna star ost ok oli 50 let , na v edena v mr liški knjigi ob smrti leta 1755, je ocenjena pr enizk o. 48 Uršulinemu r odu je po šentviških krstnih maticah mogoče slediti še d v e gener aciji v pr et eklost . Njen naj v erjetnejši oče Andr ej, sin Primoža in Maruše Sk alar , se je, k ot bomo videli, r odil 11. 10. 1664, in sice r pr a v tak o na T r ati k ot najstar ejši ali v saj prvi pr eži v eli sin, saj je nasledil očet o v o posest . V odnik o vi biogr afi niso pr oblematizir ali dejstv a, da so Sk alarji v letih ok o - li Uršulineg a r ojstv a ži v eli tudi v P odgori in da bi bila Uršula lahk o hči Janeza Sk alarja iz P od gor e, 49 k ot tudi ne podatk a, da je šel Uršuli za por očno pričo Seba - 41 O t ej zmoti natančno: Golec: Valvasorjeva hiša , str . 40–44. 42 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 43 K os: Valentin Vodnik , str . 37. 44 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, P 1710–1768, s. p. 45 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1710–1768, s. p. – T ak o k ot pri Uršuli je tudi pri drugi h ne v estah na v edena žen sk a oblik a priimk a, v letu 1725 npr . Maruša Hudama vtk a, Uršula K una v ar ca, Gertrudis Dobnik arin. 46 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 47 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1700–1704, f ol. 69; R 1705–1709, f ol. 28v , 81; R 1710–1728, f ol. 47. 48 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige M 1754–1771, f ol. 7v . 49 Janezu in Než i Sk alar iz P odgo r e so se v začetk u 18. st oletja r odili trije otr oci (NŠ AL, ŽA Lju - bljana–Šentvid, Matične knjige, R 1700–1704, f ol. 21, 73; R 1705– 1709, f ol. 20), od k at erih 21 Letnik 42 (2019), št. 1 stjan Sk alar , ki bi bil lahk o si n omenjeneg a Janeza. 50 T udi če je šlo za Janezo v eg a sina Sebastjana, o k at er em od krsta dalje ne v emo ničesar , v log a por očne priče ni dok az za r azmerje sestr a – br at . 51 Dom Uršule Sk alar so r azisk o v alci V odnik a upr a vičeno umestili na T r at o, na poldrugo hubo (kmetijo), kjer so Sk alarji go - spodarili k ot eni naj v ečjih kmet o v v šentviški župniji. 52 V odnik o v a na v edba T r a - t e je bila namr eč pr emočan ar gument za d v om o t em, ali je pr a v a lok acija T r ata ali P odgor a, in k ot bomo videli, je pri enem od Sk alarje v s T r at e pozneje izpričan tudi alt ernati vni priimek Žibert – hišno ime, ki g a je V odnik o v ded Jurij V odnik od t od zanesel v Zgornjo Šišk o. Sk alarje v a posest na T r ati je bila podložna vi - cedomsk emu ur adu v Ljubl jani in je spadala v vicedomsk o župo Šentvid. Leta 1726, k o je od vicedoma k upil šentvišk o župo k anonik Janez Jak ob Schilling, 53 je na poldrugi hubi na T r ati (An der Tratten ) gospodaril Andr ej Sk alar . 54 Mož je sk or aj br ez se nce d v oma ta st Jurija V odnik a. Hči Uršula, od leta 1725 Jurije v a žena, se mu je r odila malo pr ed let om 1700, k o se po četrtst oletni vrzeli spet začenjajo šentvišk e krstne matice. P o t em letu najdemo med šentviškimi kr - ščenci štiri Andr eje v e otr ok e, r ojene med let oma 1703 in 1712. Ženi je bilo ime Marija, r ojstv o d v eh otr ok a posta v lja krstna matica na T r at o, eneg a v P odgor o in zadnjeg a nik amor , nabor botr o v pa potrjuje, da gr e za ist o družino. 55 Še v eč, najmlajši Sebastjan (r oj. 1712), ki je najpr ej k ot družinski oče ži v el na T r ati in se je v zgo dnjih štiridesetih let ih pr eselil v Šentvid, je tam izmenično na v eden k ot Sk alar in Žiber t (!), po hišnem imenu, ki g a je prinesel s seboj. 56 Glede na njego - je bil najstar ejši Matija, r ojen leta 1701, ob ljudsk em št etju leta 1754 na v eden k ot 49-letni gospodar v P odgori, por očen z 38-letno Marijo. Prim.: Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 363. O njego vi iden tit eti ni d v oma. K o se je 3. 2. 1732 oženil z Marijo P or enta, je namr eč v por očni matici oz načen k ot sin pok ojneg a Janeza Sk alarja iz P odgor e (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1710–1768, s. p.). 50 O Sebastjanu, 18. 1. 1704 krščenem sinu Janeza in Neže Sk alar iz P odgor e (NŠ AL, ŽA Ljublja - na–Šentvid, Matične knjige, R 1700–1704, f ol. 73), iz poznejšeg a časa ni podatk o v . 51 V saj t olik šna je v erjetnost , da je bil por očna priča Sebastjan Sk alar iz Dr a v elj, ki g a sr ečujemo k ot očeta krščenc e v med let oma 1708 in 1722, umr l pa je k ot 84-letni v do v ec leta 1760 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, Ind R 1662–1790; M 1754–1771, f ol. 28). 52 K os: Valentin Vodnik , str . 9. 53 P odložnost Sk alarje v e posesti in družine ljubljansk emu st olnemu k anonik u Schillingu r azkri - v a t er ezi jansk o lj udsk o št etje (Štu rm (ur .), Gorenjske družine , str . 364). P o kr anjski imenjski knjigi je k anonik Janez Jak ob Schilling od vicedomsk eg a ur ada za Kr anjsk o k upil župo Šentvid (Suppambt St. Veith ) s 25 hubami in pol leta 1726 (SI A S 173, Imenjsk a knjig a za Kr anjsk o, knj. 6 (1662–1756), f ol. 535 in 546v). 54 SI A S 1074, Zbir k a ur barje v , I/52u, ur bar župa Ljubljana Šentvid 1726, pag. 40. Na T r ati so bile t edaj poleg d v eh oštat o v štiri hube: prvi polo vični sta označeni k ot k upnopr a vni, pr eostale – ena polo vična, ena cela in Sk alarje v a poldrug a huba – pa ne (pr a v tam, pag. 36–42). 55 Mihael, kršče n 27. 11. 1703, je posta v ljen na T r at o, Jak ob, kršče n 2. 7. 1706 v P odgor o, Eliza - beta, ki so jo krstili 18. 9. 1709, spet na T r at o, pri Sebastjanu, krščenem 8. 1. 1712, pa kr aja r ojstv a ni. NŠ AL, ŽA Ljubljana–Še ntvid, Matične knjige, R 1700–17 04, f ol. 69; R 1705–1709, f ol. 28v in 81; R 1710–1728, f ol. 47. 56 V Šentvidu sr ečamo Sebastjan a ob ljudsk em št etju 1754 k ot 41- letneg a k ajžarja in podložnik a šentvišk e župnije (Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 386). V r esnici je bil let o dni star ejši, tak o k ot za naj v eč eno let o odst opajo star osti njego vih otr ok. Žena Marija ni mog la biti star a šele 27 let , ampa k v saj k ak šni d v e leti v eč, r azen če je imel d v e ženi z enakim imenom. Seba - stjano v e por ok e v šentviški por očni matici ni k ot tudi ne v por očnih maticah ljubljanskih žu - pnij s v . Nik olaja in s v . P etr a t er župnije Smlednik (NŠ AL, ŽA Ljubljana –Šentvid, Matične knjige, P 17 10–1768, s. p.; ŽA Ljubljana–S v . Nik olaj, Matične knjige, Ind P 1718–1745; ŽA Ljubljana– S v . P et er , Matične knjige, Ind P 16 35–1789; ŽA Smlednik, Matične knjige, Ind P 1690–1770). Ključen za njego v o identit et o bi bil podat ek v por očni knjigi, k ak o se je imeno v al njego v oče. – Uršula, najstar ejša hči Sebastjana in Marije Sk alar s T r at e, se je r od ila 10. 9. 1740 in bila kr - ščena dan pozne je (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1728–1741, pag. 265). V Šentvidu so se krsti njunih otr ok zvrstili tak ole: Jer a (Žibert) 16. 2. 1744, Jak ob (Žibert) 24. 7. 17 45, Marija, 19. 6. 1747, Uršu la (Žibert) 30. 9. 1749, Gašper 30. 12. 1752, Mina 17. 3. 1755, Neža 16. 1. 1760 in Mat e vž 30. 8. 1762 (NŠ AL, ŽA Ljubljana –Šentvid, Matične knjige, R 17 43– 1753, f ol. 12, 27, 46, 73 in 114; R 1753–1766, pag. 36, 126 in 181). Sebastjano v a 22 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers v o mladost ni mogoče, da bi bil identičen s Sebastjanom Sk alarjem, ki mu je bilo šele 13 let , k o naj bi šel leta 1725 za por očno pričo sestri Uršuli. 57 K do in od k od je bila Andr eje v a žena, Uršulina mati, ostaja neznank a. 58 Pr a v ta k o ni nujno, da se je imeno v ala Marija, saj bi Andr ej lahk o o v do v el in imel mlajše otr ok e, r ojene v začetk u 18. st oletja, z drugo ženo. Zar adi izgublj enih šentviških mr liških matic tudi ne v emo, k daj so po - mr li starši V od nik o v e babic e Uršule Sk alar . Ob ljudsk em št etju leta 1754 jih ni bilo v eč na s v etu. Na T r ati je t edaj gospodaril 30-letni Andr ej Sk alar , 59 dejansk o 35-letnik, r ojen leta 1719 k ot drugor ojenec Lo vr enca Sk alarja iz P odgor e, v k a - t er em lahk o v sek ak or pr epoznamo Uršulineg a star ejšeg a br ata. 60 Očitno je taisti Lo vr enc identičen z Lo vr encem, ki je imel po ur barju iz leta 1726 polo vično hubo v P odgori. 61 P ozneje je po v sem sodeč pr e vzel po očetu tudi domačo pol - drugo hubo na T r ati, kjer g a je nasledil omenjeni sin Andr ej. T eg a najdemo sr edi 18. st oletja k ot gospodarja poldruge hube na T r ati v župi Šentvid, podložne k a - nonik u Schillingu. 62 Očeta Lo vr enca Sk alarja ob t er ezijansk em št etju leta 1754 po v sem sode č ni bilo v eč na s v etu ozir oma se je po pr edaji posesti sinu odse - lil drug am, k ar je manj v er jetno. V t er ezijansk em k atastru so polo vično hubo v P odgori v župi Šentvid, podložno k anonik u Schillingu, med let oma 1750 in 1757 si cer še v edno v odili pod Lo vr enče vim imenom (Laure), 63 k ar bi k azalo, da je mož umr l po letu 1750 in najpozneje pr ed ljudskim št etjem 1754. T oda ime - na druž inskih pog la v arje v ob ljudsk em št etju r azkri v ajo, da je v t er ezijansk em k atastru upošt e v ano star ejše in ne dejansk o stanje podložnik o v . Na Sk alarje vini je t edaj z mlado družino ži v el Jak ob Sk alar , ki naj bi mu bilo 24 let 64 in v k at er em pr epoznamo Lo vr enče v eg a leta 1725 r ojeneg a sina. 65 Jak ob se je por očil leta 1751, k o je oče Lo vr enc na v eden k ot še ži v . 66 Ži v ljenjsk e poti sor ojence v V odnik o v e babice Uršule Sk alar pr eseg ajo okvir naše r azisk a v e, tudi če je V alentin k at er eg a od njih še poznal. K olik or je znano, ni nobeneg a najti med duho vniki, ob ljudsk em št etju leta 1754 pa je v nadaljnja usoda ni znana. Ne njeg a ne žene ni najti v šentviških mr liških maticah (pr a v tam, M 1754–1771, M 1772–1812). 57 V Urš ulini por očni priči lahk o pr epoznamo drugeg a Sebastjana, ki bi, če je pr eži v el otr oštv o, r a vno malopr ej dosegel polnoletnost . Bil je sin Janeza in Neže Sk ala r iz P odgor e, krščen 18. 1. 1704 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1700–1704, f ol. 73). 58 Šentviških por očnih matic iz t eg a časa namr eč ni, Primož Sk alar pa se ni por očil v sosednji župniji s v . P etr a (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, Ind P 1635–1789). 59 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 364. 60 Lo vr enc Sk ala r se je oženil 5. 2. 1715 z Elizabet o, v do v o T omaža Zor eta; v šentviški por očni matici je na v eden k ot Šentvidčan, k ar g lede na v ključenost P odgor e v sosesk o Šentvid ne moti (NŠ AL, ŽA Ljublja na–Šentvid, Mat ične knjige, P 1710–1768, s. p.). Pri v seh njego vih otr ocih, r ojenih med let oma 1716 in 1732 , je v krstnih maticah k ot kr aj r ojstv a na v edena P odgor a, d v akr at tudi P odgor a v soseski Šentvid (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid , Matične knjige, R 1710– 1728, pag. 147, 209, 271 in 325; R 1728–1741, pag. 12 in 64). 61 SI A S 1074, Z bir k a ur barje v , I/ 52u, ur bar župa Ljubljana–Šentvi d 1726, pag. 25. 62 SI A S 174, T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 253, RD A, L 302 , No. 2, 17. 3. 1750; No. 8, 11. 7. 17 55; No. 10, s. d. 1757. – Andr ej Sk alar s T r at e 4 je umr l 4. 1. 1777, mr lišk a matica pa mu daje 60 let , k ar je d v e leti pr e v eč (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šen tvid, Matične knjige, M 1 1772–1812, pag. 25). 63 SI A S 174, T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 253, RD A, L 302 , No. 2, 17. 3. 1750; No. 8, 11. 7. 1755; No. 10, s. d. 1757. 64 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 363. 65 Jak ob je bil krščen 26. 4. 1725 k ot Jak ob Filip, sin Lo vr enca Sk alarja in Elizabet e iz P odgor e (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Mat ične knjige, R 1710–1728, pag. 325). Umr l je 17. 12. 1783 v P odgori 9, mr lišk a matica pa mu pripisuje 60 let ali d v e leti pr e v eč (pr a v tam, M 1772–1812, pag. 51). 66 Jak ob Sk alar , sin Lo vr enca iz P odgor e, je st opil pr ed oltar 31. 1. 1751 s Heleno, hčerjo po - k ojneg a Matije Krvine iz Guncelj; ena od tr eh por očnih prič je bil Andr ej Sk alar (pr a v tam, P 1710–1768, pag. 99). 23 Letnik 42 (2019), št. 1 šentviški župniji pr ebi v al samo Sebastjan, k ajžar v Šentvidu. 67 Pr ejk one je poleg Uršule in Sebastjana pr eži v el otr oštv o le star ejši Lo vr enc. 68 Se v eda bi bilo zelo mik a vno v edeti, ali je iz r odu šentviških Sk alarje v iz - hajal duho vnik in pr e v ajalec prv eg a slo v ensk eg a ask etsk eg a spisa A dam Sk alar , nazadnje, sr ed i 17. st oletja , župnik v Šmartinu pri Kr anju. A dam je bil sk or aj got o v o Gor enjec, v endar ni o njego v em izv oru znaneg a nič določneg a. 69 Sk alar - je v emu r odu na T r ati lahk o od V odnik o v e babice Uršule sledimo k ontinuir ano še d v e gener aciji v pr et eklost , k o je bil A dam že pok ojen. Uršulin oče Andr ej se je r odil 11. 10. 1664 k ot sin Primoža in Maruše Sk alar , 70 za njim pa so tam prišli na s v et še trije otr oci ist eg a par a. 71 Zanimi v o je, da prir očni ur bar vicedomsk eg a ur ada za obdobje 1674–77 ne pozna Primoža Sk alarja, ampak na v aja na T r ati Andr eja Sk ala rja k ot gospodarja tr eh polo vičnih hub. 72 Andr ej bi bil lahk o Pri - može v br at , ki ni zapustil sino v , tak o da g a je nasledil nečak Andr ej, ali pa je Primož, ki se mu je zadnji otr ok r odil leta 1673, kmalu zat em umr l in je bil k ot gospodar vpisan v ur bar njego v k omaj de v etletni sin Andr ej, V odnik o v pr aded. Prvi Sk alar , z imenom Janez (Hanß Skäller ), je na T r ati izpričan v vice - domsk em ur barju iz leta 1636, k o so bile v se štiri tamk ajšnje hube še cele in je gospodaril na zadnji. K upnopr a vni status je uži v ala samo prv a, pozneje r azde - ljena na d v e polo vični. 73 Janez Sk alar bi ut egnil biti oče Primoža, deda Uršule, por očene V odnik, in tak o pesnik o v pr apr apr aded. O t em, k daj so se Sk alarji naselili na T r ati in ali je njiho v priimek mor - da tam že nastal, viri molčijo. Šentvišk e župnijsk e matice se namr eč začenjajo šele pozneje (1662), vicedo mski ur bar iz leta 1600 je nepopoln ozir oma sploh ni pr a vi ur bar in Sk alarje v v župi Šentvid ne pozna, v njem pa tudi ni mogoče določiti gospo darja poznejš e Sk alarje v e hube. 74 Sk alarje pr a v tak o pogr ešamo v najstar ejših vicedomskih ur barjih iz obdobja 1496–1527. Na zadnji, četrti hubi na T r at i so t edaj gospodaril i Tk alci, 75 mor da pr edniki Sk alarje v po ženski liniji ali po v sem tu ji ljudje. O priimk u Sk alar k aže še po v edati, da so g a v šentviški župniji izgo v arjali š v apaje, k ot Sk a v ar (žensk a oblik a Sk a v ar ca), k ar se v 18. st o - letju deloma odr aža tudi v zapisih v matičnih knjig ah. 76 67 Prim. Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 357–394. 68 V šentviških krstnih, por očnih in mr liških maticah po krstu ni v eč sledu o tr eh Andr eje vih otr ocih, r ojenih v začetk u 18. st oletja, Jak obu, Mihaelu in Elizabeti (prim. zlasti ŽA Ljubljana– Šentvid, Matične knjige, Ind R 166 2–1790). Mihael je imel star ejšeg a soimenjak a v Zapužah, ki so se mu otr oci r oje v ali od leta 1713 dalje, Jak ob pa bi ut egnil biti nezak onski oče 2. 3. 1737 krščene hčer e, pr a v tak o r ojene v Zapužah (pr a v tam, R 1728–1741, pag. 46). 69 O Sk alarju g l. R upel, Sk alar A dam, str . 324. – J. Žontar je zapisal, da je bil Sk alar najbrž iz Kr anja. Glej: Žontar: Zgodovina mesta Kranja , str . 216. 70 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, R 1662–1677, pag. 38. 71 Jurij je bil krščen 13. 3. 1667, Janez 12. 4. 1670 in Helena 24. 4. 1673 (pr a v tam, R 1662–1677, pag. 79, 127 in 186). 72 SI A S 1, Vicedomski ur ad za Kr anjsk o, šk. 90, I/52, lit . L XI/1, prir očni ur bar vicedomsk eg a ur ada za Kr anjsk o 1674–1677, s. p., An der T r att en. 73 SI A S 174, T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 214, RD A, L 4, No. 46, ur bar deželnoknežjeg a vicedomsk eg a ur ada za Kr anjsk o 1636, f ol. 67–68v . – V drugem oh r anjenem izv odu ur barja je Janezo v priime k pomot oma zapisan k ot Släkher (SI A S 791, Gospostv o T urn ob Ljubljanici, knj. 17, ur bar deželneg a vicedomsk eg a ur ada za Kr anjsk o 1636, s. p., An der T r att en). 74 SI A S 1, Viced omski ur ad za Kr anjsk o, šk. 97, I/54a, lit . L XL VIII/2, vicedomski ur bar 1600, s. p., Süpp St: V eith. 75 Leta 1496 je k ot gospodar hube na v eden Križe Tk alic (Crise Thalliz), čig ar priimek je v ur barju leta 1515 popačen (Crise Solditz ), leta 1527 pa je bila na hubi njego v a v do v a (Crise Kaletz wittib ) (SI A S 1, Vicedomski ur ad za Kr anjsk o, šk. 97, I/54a, lit . L XL VIII/5, ur bar vicedomsk eg a ur ada na Kr anjsk em 1496, s. p., An der T r att en; pr a v tam, lit . L XVIII/6, ur bar vicedomsk eg a ur ada na Kr anjsk em 1525, f ol. 27; pr a v tam, šk. 96, I/54a, ur bar vicedomsk eg a ur ada na Kr anjsk em 1527, f ol. 28). P o v sem sodeč sr ečamo v nepr a v em ur barju iz leta 1600 pot omce: Mihael in Št ef an Tk alc (Tkhalz) sta plačala za d v e tr etjini hube s v ojih očet o v Jurija in Mar k a (SI A S 1, Vicedomski ur ad za Kr anjsk o, šk. 97, I/54a, lit . L XL VIII/2, vicedomski ur bar 1600, s. p., Süpp St: V eith). 76 Npr . leta 1710 Sebastiani Scavar (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1710–1728, 24 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers Domače ime Sk alarje v e dom ačije – pri Žibertu, izpeljano iz osebneg a ime - na Sieg bert z r azličico Sieg br echt , 77 v ur barjih sploh ni izpričano, k ar je r azu - mlji v o, v župnijskih maticah pa g a sr ečamo zelo pozno , k ot smo videli, šele z Uršulinim mlajšim br at om Sebastjanom, ki g a je s T r at e zanesel v Šentvid. Žibert o v a poldrug a huba, na k at eri se je k onec 17. st oletja r odila V odni - k o v a babica Uršula Sk alar in k amor se je leta 1725 priženil ded Jurij V odnik, je mor ala imeti že t edaj v saj d v e domačiji. 78 St o let poz neje, po fr anciscejsk em k atastru iz let a 1825, k o je bil gospodar Jožef Ze vnik, po domače Žibert , so ji pripadale k ar tri hišne št e vilk e, 4, 8 in 9. 79 Prv otna dom ačija je bila tista s hišno št e vilk o 4, kjer je leta 1777 umr l gospodar Uršulin nečak Andr ej Sk alar in kjer so njego vi pot omci ži v eli do d v ajsetih let 19. st oletja. 80 Stala je na začetk u T r at e pag. 20), 1763 Casparus Sk a v ar (pr a v tam, M 17654–1772, f ol. 28), 1772 Mathias Skavar (pr a v tam, M 1772–1812, pag. 2), 1772 Mina Skavarza (pr a v tam, M 172–1812, pag. 149). 77 Za r azlago se iskr eno zah v alju jem pr of. Janezu K ebru. 78 Najbrž ni nak ljučje, da so Uršulineg a deda Andr eja Sk alarja, r ojeneg a leta 1664 na T r ati, k ot očeta krščence v v začetk u 18. st oletja izmenično na v edli enkr at na T r ati, drugič pa v P od - gori: 1703 na T r ati, 1706 v P odgo ri, 1709 na T r ati in 1712 br ez na v edbe kr aja (pr a v tam, R 1700–1704, f ol. 69; R 1705–1709 , f ol. 28v in 812; R 1710–1728, pag. 47). Sk alarji so bržčas k daj zamenjali bi v ališče, saj so imeli na v oljo v saj d v e hiši, T r ata in P odgor a pa sta se sk or aj stik ali. 79 SI A S 176, F r anciscejski k atast er za Kr anjsk o, L 316, k. o. Šentvid, abecedni seznam posestni - k o v , 17. 3. 1827. 80 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, M 1772–1812, pag. 25. – Andr eju, ki je leta 1754 ob krstu tr etjeg a otr ok a označen k ot »Sk allar vulgo Shibert«, se je v zak onu z nek o Heleno r o - dilo med let oma 1750 in 1761 šes t otr ok (pr a v tam, R 1743–1753, f ol. 77, 102; R 1753–1766, pag. 7, 61, 115 in 164), od k at erih krstna matica d v a posta v lja v P odgor o, štiri pa na T r at o. Do - Hiša na Trati pri Šentvidu, kjer je stala domačija Skalarjevih, rodni dom Valentinove babice (foto B. Golec, september 1754). 25 Letnik 42 (2019), št. 1 na desni str ani cest e pr oti P odgori in bila v času fr anciscejsk eg a k atastr a z d v e - ma zidanima sta v bama in eno leseno med najmar k antnejšimi. K domačiji je spa - dalo tu di zidan o gospodarsk o poslopje ob deželni cesti, ki je na k atastrski mapi označeno z ledinskim ozir oma hišnim imenom Žibert (Schibert ). 81 Pr a v mogoče je, da je bilo v sta v bi, kjer st oji danes znana šentvišk a gostilna Žibert , že t edaj gostišče. Še v eč, ni izključeno, da je tam st o let pr ej t očil vino V odnik o v ded Jurij, o k at er em pesnik pr a vi, da je r ad delal in pil vino. 82 Jur ije v o kr čmarstv o bi tudi pojasnilo, od k od mu denar , da si je čez nek aj let k upil hišo in pol hube na Jami. Jurij in Uršula V odnik, r ojena Sk alar , sta prv a leta očitno ži v ela pri ženini družini ali v k ak šni Sk alarje vi k ajži na T r ati. Na T r ati sta prišla na s v et tudi sino - v a V ale ntin, krščen 10. 1. 1726, in Jožef, pesnik o v oče, ki so g a v bližnji Šentvid nesli h krstu 28. 2. 1728. 83 P o pr eselitvi družine na Spodnjo Jamo, del v asi Zgor - nja Šišk a v soseski s v . Marjet e v K osezah, so tam v sedm ih letih prijok ali na s v et še: Uršula, krščena 17. 10. 1730, Matija, krščen 10. 2. 1734, Marija, krščena 14. 5. 1737 , in Ka tarina, krščen a 22. 11. 1739. 84 Od sk upaj šestih otr ok je v otr oški dobi očitno umr la le najmlajša Katarina, o k at eri je krst edini znani podat ek. P o ljudsk em št etju 1754 bi bila 15-letnica zagot o v o še doma, če bi bila ži v a. 85 K daj med let oma 1739 in 1754 je pr eminila, ne v emo, k er se ohr anjene šentvišk e mr lišk e matice začenjajo šele s t em let om. 86 Drugi V odnik o vi otr oci so v si odr asli. V lit er aturi izr ažena domne v a, da je Matija postal fr ančišk an z imenom Mar cel, 87 se je potr dila k ot pr a vilna. Stric Mar cel V odnik, fr ančišk an v No v em mestu, je pesnik a po njego vih besedah v a v - t obiogr afiji pripr a v ljal v letih 1768 in 1769 za prv o šolo, tj. za v st op v ljubljan - sk o jezuitsk o gimnazijo. 88 P o fr ančišk ansk em pr o vincialnem nekr ologiju je pat er Mar cel V odnik umr l 28. 12. 1798 v Nazarjah, nekr ologij pa r azkri v a o njem še mačijo, ki je najp ozneje v sedemd esetih letih pr ešla pod posest d v or ca Jama (Grubenbrunn), je pr e vze la najml ajša hči Marija - Mina, od leta 1777 por očena s Prim ožem P et er linom s Hom - ca v župniji Mengeš (pr a v tam, P 1773–1815, pag. 319), s k at erim je imela osem otr ok (pr a v tam, R 17 72–179 6, pag. 51, 83, 10 0, 114, 276, 267, 386 in 411). Njun naslednik Jak ob P et er lin (r oj. 1784) se je leta 1811 oženil z Mino Se v er iz Vižmarij in imel samo hčer (pr a v tam, P 1773–1815, pag. 160; R 1797–1825, pag. 200). Zak onca sta leta 182 0 še pr ebi v ala na T r ati 4, kjer sta izpričana k ot krstna botr a otr ok u s v ojeg a gostača (pr a v tam, R 1797–1825, pag. 228), nat o pa sta se odselila neznano k am iz šentvišk e župnije (prim. Ind M 1790–1850). P o fr anci - scejsk em k atastru je tu leta 1826 gospodaril Jožef Ze vnik (SI A S 176 , F r anciscejski k atast er za Kr anjsk o, L 316, k. o. Šentvid, zapisnik sta v bnih par cel 15. 12. 1826). Kak o je prišel do posesti, ni znano, k er je Žibert o vina v naspr otju s sosednjimi domačijami h. št . 3 in 5 pr ešla s posesti F ajf arje v gr ad (P eppensf eld) – v anjo se je ink orporir ala posest d v or ca Jama (Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem , 144, 200) – na Bok alce (SI A S 336, Zemljišk a knjig a za sodni okr aj Ljubljana ok olica, P eppensf eld – F ajf arje v gr ad, knj. 2, r ekt . št . 38 in 39). Pripadnost Žibert o v e posesti Bok alcam je r azvidna iz no v e zemljišk e knjige, kjer je hiša št . 4 vpisana k ot k ajža (oči - tno se je posest medt em r azdr obila), pr enesena iz star e zemljišk e knjige Bok alce (Str oblhof ), r ektifik acijsk a št . 91 (Okr ajno sod išče v Ljubljani, Zemljišk oknjižni oddelek, k. o. Šentvid, g l. knj. 101–210, v l. št . 198). Žal je star a zemljišk a knjig a ohr anjena nepopolno in manjk a r a vno g la vna knjig a z zade vno r ektifik acijsk o št e vilk o (SI A S 336, Zemljišk a knjig a za sodni okr aj Ljubljana ok olica, Gut Str oblhof – Bok alce). 81 Domačija je stala na sta v bni par celi št . 110, sicer pa je k hiši št . 4 spadala še ena hiša z gospo - darskim poslopjem na sta v bni par celi 98 že v v asi P odgor a in zidano gospodarsk o poslopje na sta v bni par celi 10 3 tik ob g la vni cesti iz Ljubljane pr oti Gor enjski; na k atastrski mapi je ob t ej sta v bi napis Schibert . Priimek Sk alar se je do t eg a časa ohr anil v P od gori 9, kjer je v času fr an - ciscejsk eg a k atastr a gospodaril Ni k olaj Sk alar . SI A S 176, F r anciscejs ki k atast er za Kr anjsk o, L 316, k. o. Šentvid, zapisnik sta v bnih par cel 15. 12. 1826; mapna lista IV in V . 82 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 83 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, R 1710–1728, s. p. 84 Pr a v tam, R 1 728–1741, s. p. 85 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 392. 86 Kr ampač: Vodnik po matičnih knjigah , str . 60. 87 K os: Valentin Vodnik , str . 10. 88 » Pisati inu branje me je učil šolmošter Kolenec; za pervo šolo stric Marcel Vodnik, frančiškanar v Novim mesti 1768 inu 1769 « (V odnik: Izbrano delo , str . 100). 26 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers naslednje pomembne podatk e: zaslužni lekt or , nek oč pr of esor in pr ef ekt na no - v omeški gimnaziji, star 64 let in r edo vnik 46 let . 89 P ot emtak em je v fr ančišk anski r ed v st opil leta 1752 pri 18 letih. Ni znano, kje se je najpr ej šolal 90 in kje je dobil mašnišk o pos v ečenje. V sek ak or ni bil pos v ečen v Gorici, kjer mu je prvi goriški nadšk of Kar el Mihael A tt ems 4. 6. 1757, slabo let o pr ed pesnik o vim r ojstv om, podelil prv o t onzur o in štiri nižje klerišk e r edo v e. 91 Pr a v lahk o bi mašnišk o po - s v ečenje pr ejel v Ljubljani, saj pr a v za ta čas pogr ešamo or dinacijsk e pr ot ok ole. 92 Pr eden je pesnik prišel na s v et , je stric Matija, zdaj pat er Mar cel, t or ej ut egnil že peti no v o mašo. Še v eč, Mar cel je bil tak o k ot pozneje V alentin zaslužen šolnik, gimnazijski pr of esor . Na no v omeški fr ančišk anski gimnaziji je pouče v al med le - t oma 1761 in 1765, nat o pa je bil d v e leti, od 1766 do 1768, njen pr ef ekt , in sicer d v anajsti po vrsti od ustano vitv e t eg a šolsk eg a za v oda leta 1746. 93 Pr ecej skri vnost en se zdi pesnik o v najstar ejši stric in soimenjak V alentin. Ob ljudsk em št etju leta 175 4 g a med družinskimi član i na Jami pogr ešamo. 94 T edaj mu je bilo 28 let in se je očitno mudil po s v etu. Od doma g a ni pehala no - bena si la, saj je mor al oče Jurij ob pomanjk anju delo vnih moči najemati hlapca in dekli, čepr a v je imel doma še tri nepor očene odr asle otr ok e, sina in d v e hčeri. Kaj je V alentin a k ot prv or ojenca gnalo po s v etu – mor da poklic, mor da k ak šni družinski spori – je vpr ašanje, ki ostaja br ez odgo v or a. P ozneje se je V alentin v endar le vrnil na očet o v ozir oma br at o v dom. 14. 5. 17 75 je namr eč na V odni - k o vi domačiji na Jami št . 17 umr l samski kmet V alentin V odnik, ki ne mor e biti nihče drug k ot on. Šentvišk a mr lišk a matica mu daje 47 let , v r esnici pa je bil d v e leti star ejši. 95 P esnik o vi t eti Uršula in Ma rija, leta 1754 obe še nepor očeni na domu starše v , 96 sta imeli r azlični usodi. 26-letna Uršula se je 26. 9. 1756 omožila s tri leta star ejšim Gr egorjem Sk ok om z bližnjeg a Br oda, 97 se pr eselila na može v dom in v naslednjih petnajstih letih r odila sedem otr ok. 98 Umr la je sk or aj got o v o 19. 9. 1784, čepr a v jo mr lišk a matica imenuje Jer a in ji daje 60 let , k ar je pet let in pol pr e v eč. 99 Kam je odšla njena sedem let mlajša sestr a Marija, r azpoložlji vi viri ne po v edo. V sek ak or se v šentviški župniji ni ne por očila ne umr la, 100 ampak si je očitno nekje zunaj domače f ar e poisk ala službo in tam ostala. 89 Špelič (ur .): Nekrologij Slovenske frančiškanske province , s. p., datum 28. 12. – Za podatk e se iskr eno zah v aljujem patru dr . Mir anu Špeliču. 90 V odnik o v o ime pogr ešamo med učenci latinsk e šole v R ušah (prim. Mlinarič: Seznam imen, str . 236–244); med absol v enti no v oustano v ljene no v omešk e gimnazije, kjer je bil pozneje pr ef ekt (prim. Dodič: A bsol v enti no v omešk e gimnazije, str . 397–39 8) in v knjigi ljubljansk e jezuitsk e k ongr eg acije Marije V nebo vzet e, ki je spr ejemala dijak e višjih letnik o v gimnazije (prim. SI A S 107 3, Zbir k a r ok opis o v , II/51r , pag. 708–709). Natan čne e vidence ljubljanskih gimnazijce v r a vno za ta čas ni, od leta 1739 do 1773 (prim. Črni v ec (ur .): Ljubljanski klasiki ). V odnik o v o ime pogr ešamo tudi med študenti gr ašk e jezuitsk e gimnazije in uni v erze (prim. Andritsch: Die Matrikeln der Universität Graz , str . 604). 91 V olčjak: Ordinacijska protokola Goriške nadškofije. 1. del , str . 189 . 92 V olčjak: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije. 1. del ; 2. del. 93 Dodič in K uzem: Pr ef ekti in r a vnat elji, str . 209 in 220. 94 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 392. 95 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, M 1772–1812, pag. 18. 96 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 392. 97 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1710–1769, f ol. 128. – Gr egor Sk ok se je r odil 9. 3. 1727 na Br odu staršem Juriju in R ozini (pr a v tam, R 1710–1728, pag. 357). 98 Otr oci so si sledili tak ole: 19. 8. 1757 Marija, 31. 1. 1759 drug a Marija, 30. 1. 1762 V alentin, 24. 1. 1765 Matija, 8. 11. 1766 Elizabeta, 12. 5. 1769 Janez in 4. 7. 1771 Aleš (NŠ AL, ŽA Ljubljana– Šentvid, Matične knjige, R 1753–1 766, pag. 89, 112, 171, 231 in 263; R 1767–1771, f ol. 11 in 27). 99 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige M 1772–1812, pag. 196). Na Br odu 5, kjer je umr - la, je pet let pozneje, 6. 12. 1789, pr eminil tudi njen mož Gr egor Sk ok, po mr liški matici star 67 let (pr a v tam, pag. 78), dejansk o pa 62 in pol. 100 Prim. NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šen tvid, Matič ne knjige, P 1710–1769, P 1769–1772, P 1773–1815, M 1754–1771, M 1772–1812, M 1812–1829. 27 Letnik 42 (2019), št. 1 Kmalu po ljudsk em št etju 1754 se je podoba V odnik o v e, po domače Ži - bert o v e, druži ne pr ecej spr emenila. 18. 7. 1755 so pok opali mat er Uršulo, ki ji mr lišk a matica daje ok oli 50 let , 101 dejansk o pa jih je imela k ak šnih sedem v eč. Dobr o let o poz neje, 26. 9. 17 56, se je, k ot smo videli, omožila hči Uršula, 102 nek aj mesece v za njo, 6. 2. 1757, pa je v zak onski stan sk očil še sin Jožef, pesnik o v oče. Pr ed oltar je st opil v ljubljanski pr edmestni župnijski cer kvi s v . P etr a in pripeljal k hiši ne v est o Jer o P ance, kmečk o hčer z Viča. 103 P o v se m sodeč je bilo t edaj že jasno, da bo 29-letni Jožef naslednji gospodar Žibert o vine. K ot r ečeno, os taja zunaj naših spozna vnih možnosti vpr ašanje, zak aj k ot gospodar polo vične hube na Jami ni nasledil očeta prv or ojenec V alentin, ki je še pr ed let om 17 54 v saj za nek aj časa odšel od doma. Umr l je t or ej doma spomladi 1775, 104 manj k ot pol leta za s v ojim očet om Jurijem, ki se je od t eg a s v eta poslo - vil 1. 12. 1774 . 105 Da bi se Jurije v a ži v ljenjsk a pot izt ekla na hišni št e vilki 18, k ot na v aja vpis v mr liški matici, ni v erjetno, ampak gr e za pomot o. Žibert o v a hiša na Jami je namr eč ob ošt e vilčenju hiš leta 1770 dobila št e vilk o 17. O s v ojem dedu je V alentin pustil še tale kr at ek, a pomenlji v spominski zapis: »Je r ad delal inu vinu pil.« 106 Zapis k aže, da je nemar a že ded Jurij V odnik imel na Žibert o vini gostilno. Domne v e o ukv arjanju s kr čmarstv om ne potrjujeta samo ljubezen do vina in dela vnost , ampak posr edno tudi tuji ljudje v hiši. T ak o laže r azumemo, zak aj je mor al Jurij, k ot priča ljudsk o št etje leta 1754, za delo na polo vični hubi kljub št e vilčni domači odr asli delo vni sili najemati posle. In ne nazadnje je pesnik o v oče Jožef, k ot bomo videli, pripeljal v hišo kr čmarje v o hčer , V alentino v o mat er Jer o P ance z Viča. Materin rod Pancetovih z Viča V naspr otju z očet o vim r odo m očet o v eg a r odu je r odbini mat er e V alentina V odnik a Jer e P ancè mogoče slediti neprimerno laže in v elik o dlje v pr et eklost . P anceti so namr eč k ontinuir ano izpričani na Viču jugo vzhodno od Ljubljane k ot kmetje, podložniki ljubljans k eg a šk ofijsk eg a gospostv a, in sicer v se od najsta - r ejšeg a ohr anjeneg a da v čneg a r egistr a iz leta 1565 dalje. T udi o etimologiji nji - ho v eg a priimk a ne bi smelo biti d v omo v . R odbinsk o ime P ancè je patr onimik, iz - peljan iz s v etnišk eg a imena P ankr acij, 107 ki g a je pr ed drugo polo vico 16. st oletja nosil ed en od pr ednik o v . Njego v a dok aj pogost o dok umentir ana žensk a oblik a se je g lasila P ancela. 108 Priimek P ance je bil sicer značilen za osr ednjeslo v enski pr ost or s t ežiščem v nek danjih političnih okr ajih Litija in Kr anj. 109 Iz župnije S v . P et er pri Ljublj ani, k amor je spadal Vič, je bila poleg P ancet o - vih tudi ena od štirih V odnik o vih pr ababic, dedo v a mati Marija No v ak, medt em 101 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige M 1754–1771, f ol. 7v . 102 Pr a v tam, P 1 710–1769, f ol. 128. 103 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, P 1745–1763, pag. 179. 104 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, M 1772–1812, pag. 18. 105 Pr a v tam, M 1 772–1812, pag. 1 4. 106 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 107 Med priimki, izpeljanimi iz imena P ankr acij, nimata P anceta ne J. K eber (Leksikon imen , str . 316) ne S. Lenar čič (Vse o imenih , str . 632). Pr of. K ebru se iskr eno zah v aljujem za potr dit e v etimologije priimk a. 108 Npr . leta 1666 Marusha Panzela (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1659–1667, pag. 226 ), 1705 Vrsula Panzella (pr a v tam, M 1690–1736, pag. 472), 1815 Hellena Panzel- la (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Marijino Oznanjenje, Matične knjige, M 1803–1825, pag. 163), 1819 Agnes Panzella (pr a v tam, f ol. 173). 109 V obdobju 19 31–1948 je bilo naj v eč P ancet o v v okr ajih Litija, Kr anj in Metlik a, sledili so okr aji Metlik a, Šmarje pri Jelšah, Ljubljan a ok olica in Ljubljana. Sor odna priimk a P anca in P anče sta bila izpričana samo v okr aju Ljubljana ozir oma Litija. Bezlaj (ur .): Začasni slovar , str . 423. 28 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers k o je pesnik o v a babica Marija Za v ošnik prišla iz njego v e r odne župnije Šentvid nad Ljubljano. Pancetov rod bomo pr edsta vili v obr atnem zapor edju k ot V odnik o v eg a, t or ej od prv eg a znaneg a višk eg a P anceta do starše v in sor ojence v mat er e Jer e. V ur barju ozir oma da v čnem r egistru šk ofijsk eg a gospo stv a za obdobje 1565– 1569 sta v župi Vič (Supp Weitsch ) med 14 gospodarji drug za drugim na v ede - na H anže in Lenart P ance (Hansche Panze , Leonhardt Panze ), sodeč po višini dajat e v v sak na eni celi hubi. Pri Lenartu so pozneje dopisali priimek Gnezdo (Gnesdu). 110 Sočasni vzpor edni ur bar iz let 1565–1569 g a že na v aja z imenom Lenart Gnezdo (Lenhardt Gnesdu ). P o v sem sodeč je bil drugi mož P ancet o v e v do v e, saj mu je k ot gospoda r sledil (past or ek) V alant P ance (Valandt Panze). 111 Enak o stanje podaja tudi tri leta mlajši ur bar iz leta 157 2, 112 nak ar nimamo ur - barje v za celo st oletje. Medt em se leta 1629 začenjajo krstne matične knjige ljubljansk e ok oli - šk e župnije s v . P etr a in nek aj let zat em še serija por očnih (od 1635) in mr liških matic (od 164 0). 113 Prvi po matičnih knjig ah dok azlji vi V odnik o v neposr edni pr ednik je njego v pr apr aded, imeno v an Janez P ance, enak o k ot pr aded in ded. K o se je 19. 1. 1653 oženil, je v šempetrski krstni matici k ot v ečina ženino v žal na v eden br ez očet o v eg a imena, zgolj k ot Janez P ance z Viča, por očen s Heleno, hčerjo Jurija Urbanca (Vrbanc ) iz T omače v eg a. 114 K er ne v emo, k daj je umr l in 110 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 1, 1a /u (1), ur bar 1565–1569, f ol. 48v . 111 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 1, 1a /u (2), ur bar 1565–1569, f ol. 42v . 112 Pr a v tam, 1b/ u, ur bar 1572, f ol. 4v in 5. 113 Kr ampač: Vodnik po matičnih knjigah , str . 58. 114 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, P 1650–1677, pag. 44. Prva omemba Pancetov na Viču – gospodarja Hanže in Lenart v urbarju ljubljanskega škofijskega gospostva leta 1565 (NŠAL, NŠAL 25, Pfalz, šk. 1, 1a/u (1), urbar 1565–1569, fol. 48v). 29 Letnik 42 (2019), št. 1 k olik o je bil ob smrti star – mor da je identičen z Janezom, ki je pr eminil leta 1705 115 – lahk o čas njego v eg a r ojstv a določimo le zelo približno. Lahk o bi bil ist o v et en z Janezom P ancet om z Viča, 14. 11. 1635 krščenim sinom Mat e vža in Marjet e, 116 v endar bi bil v t em primeru ob por oki star še le dobrih 17 let . Manjša je v erjetnost , da je identičen z drugim Vičanom Janezom P ancet om, sinom Ma - tije in Jer e, ki so g a krstili 3. 5. 1637. 117 Bolj v erjetno se je V odnik o v pr apr aded r odil pr ed let om 1629, k o se začenjajo šempetrsk e krstne matice 118 in bi bil tak o ob por oki star najmanj 24 let . T udi r ojstnih podatk o v njego v e žene Helene Ur - banc ni najti. Njen oče Jurij iz T omače v eg a, por očen z Elizabet o - Špelo, je sicer izpričan k ot oče d v eh krščence v v letih 1637 in 1641. 119 Janezu in Heleni Pance se je v zak onu r odilo sedem otr ok, od k at erih je bil naslednik Janez pr edzadnji, krščen 25. 6. 1672, k o sta bila zak onca por očena že sk or aj d v e desetletji. 120 R a vno v času ok oli njego v eg a r ojstv a se po st oletje tr a - jajoči vrzeli spet začenja vrsta ur barje v ljubljansk eg a šk ofijsk eg a gospostv a. P o prv em iz let 1671–1673 je v župi Vič ži v elo v eč P ancet o v , ki so si s v ojčas r azdelili nek oč celo hubo. Gr egorju, na v edenemu k ot prv emu, je pripadala četrtinsk a huba, tak o k ot Juriju, medt em k o je naš Janez, v ur barju imeno v an Hanže, gospodaril na polo vični hubi. 121 St opnja sor odstv a med njimi ni ugot o v lji v a, v sek ak or pa niso bili br atje, ampak kv ečjemu br atr anci. 122 Višk e hube so se medt em že sk or aj v se r azdelile na polo vične in četrtinsk e, g lede na umestit e v posesti tr eh P ancet o v v ur barju pa lahk o sklenemo, da je bil njiho v sk upni pr ednik Hanže P ance, ki g a sr ečujemo v ur barjih med let oma 1565 in 1572. Hipot etično, saj ni dok azlji v o, je šlo za V odnik o v eg a petkr at pr adeda, mor da celo za šestkr at pr adeda. Ist e tri gospod arje, Gr egorja, Jurija in Hanžeta P anceta, najdemo nat o še v ur barjih za obdobji 1675– 1680 123 in 1681–1685. 124 Deloma drug ačno stanje ima šele ur bar iz let 1707– 1711, ki r azkri v a, da je Gr egorja k ot posestnik če - trtinsk e hube pr a v v t em času zamenjal Hanže ( Janez), na sosednji četrtinski hubi je t edaj gospodaril T omaž P ance s funk cijo v ašk eg a župana, na polo vični pa Hanže, 125 v sek ak or Hanže ml., r ojen leta 1672, ki se je medt em 19. 1. 1698 ože - nil, in sicer v domači župniji. Žena Marija je bila hči pok ojneg a Mihaela Nova- ka 126 in je t or ej nosila najpogost ejši slo v enski priimek. 127 V šempetrski župniji 115 V najstar ejši šempetrski mr liški matici je med 9. 4. in 17. 9. 1705 zabeležena smrt nek eg a Janeza P anceta (Joannes Panze ) br ez v seh drugih podatk o v (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Ma - tične knjige, M 1690–1748, pag. 471. 116 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, R 1635–1640, pag. 16. 117 Pr a v tam, R 1 635–1640, pag. 5 2. 118 Prim. NŠ AL, Ž A Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1629-1667. 119 9. 5. 1637 je bil krščen Primož (Vrban), 23. 9. 1631 pa Uršula (Vrbaniz) (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1635–1640, pag. 53; R 1640–1646, pag. 34; prim. Ind R 1629–1667). 120 Krsti otr ok so si sledili tak ole: Luk a 11. 10. 1656, Uršula 10. 8. 1659, Lo vr enc 7. 8. 1662, Neža 15. 1. 1666, Elizabeta 8. 9. 1669, Janez 25. 6. 1672 in Katarina 11. 10. 1675 (NŠ AL, ŽA Lju - bljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1650–1658, pag. 239; R 1659–16 67, pag. 15, 114 in 226; R 1667–1676, pag. 104, 226 in 248). 121 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 1, 2/ u, ur bar 1671–1673, f ol. 2v . 122 Prvi, Gr egor , je bil krščen 29. 1. 1640 k ot sin Matije in Jer e P ance (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Ma tične knjige, R 1635–164 0, pag. 131). Oženil se je najpozneje leta 1666, k o se mu je r odil prvi otr ok (pr a v tam, R 1659 –1667, pag. 261). Ne on ne Jurij se nista oženila v domači župniji (pr a v tam , Ind P 1639–1789). Jurij je bil bodisi sin Martina, krščen 12. 4. 1632, bodisi sin Janeza, kršče n 6. 3. 1637 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, Ind 1629–1667; R 16 29–1634, pag. 33; R 1635–1640, pag. 46). Prvi otr ok se mu je po v sem sodeč r odil leta 1656 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1650–1658, pag. 239). O V odnik o v em pr ednik u Janezu – Hanžetu, k ot r ečeno, ni got o v o, k daj se je r odil in k do je bil njego v oče. 123 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 1, 3/ u, ur bar 1675–1680, pag. 8 in 9. 124 Pr a v tam, 4/u , ur bar 1681–16 85, pag. 9 in 10. 125 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 2, 5/ u, ur bar 1707–1711, f ol. 10 in 11. 126 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, P 1677–1715, pag. 180. 127 V letih 1931– 1948 je bil priim ek No v ak r azširjen v 34 od 35 t ed anjih političnih okr aje v (Bezlaj (ur .), Začasni slovar , str . 405). 30 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers najdemo sicer v eč Mihaelo v No v ak o v , samo eden, doma na Or lah, pa je imel hčer Marijo, slabih pet let star ejšo od Janeza P anceta. Marija se je r odila k ot drugo - r ojenk a očeta Mihaela in mat er e Elizabet e in so jo krstili 30. 10. 1667. 128 Njeni starši so se por očili 29. 1. 16 62, oče Mihael je v por očni matici na v eden k ot sin Primoža No v ak a z Or el, Elizabeta pa k ot hči A dama Peterce iz ist e v asi. 129 Zdi se, da so se tak o No v aki k ot P et er ce priselili na Or le šele, k o sta bila bodoča zak onca že na s v etu, če ni Elizabeta tam pr ed por ok o sploh samo služila. 130 Vodnikovi prastarši Janez – Hanže in Marija Pance, rojena Novak , so v d v ajsetih let ih med let oma 1698 in 1715 dobili sedem otr ok, od k at erih je bil ded Janez šesti, krščen 12. 5. 1712. 131 P o ženini smrti leta 1715, pot em k o je v 48. letu r odila zadnjeg a otr ok a, 132 se je v do v ec Janez 14. 7. 1715 oženil s sk or aj d v ajset let mlajšo 24-letno Uršulo Šk er l iz Kleč, 133 s k at er o je imel med let oma 1718 in 1731 še šest otr ok, 134 zadnjeg a le malo pr eden se je por očil njego v sin in naslednik Janez, V odnik o v ded. Janez st . je v ur barjih šk ofijsk eg a gospostv a k on - tinuir ano na v eden do leta 1735 135 in je po v sem sodeč umr l 30. a v gusta ome - njeneg a leta. Mr lišk a matica žal ne na v aja star osti, pok ojnik a pa označuje še z domačim imenom Birt (vulgo Bierth ex Weitsh ), ki k aže na kr čmarstv o. 136 Časa smrti njego v e druge žene Uršule iz znanih r azlogo v ne poznamo. 137 K ot bomo videli, se je pozneje s kr čmarstv om ukv arjal tudi Janezo v vnuk Matija P ance, polbr at V odnik o v e mat er e Jer e. Vič je bil namr eč zar adi ugodne pr ometne lege nad v se primer en za kr čmarjenje, tak o da lahk o pri P ancet o vih sklepamo na dru - žinsk o obrt , ki je šla iz r oda v r od. K o se je V odnik o v pr aded Janez st ., imeno v an Hanže, leta 1735 poslo vil od 128 Pr ed Marijo njo je prišla na s v et njena sestr a Elizabeta, krščena 13. 11. 1665 (NŠ AL, ŽA Lju - bljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1659–1667, pag. 221; R 1667–1676, pag. 19). 129 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, P 1650–1677, pag. 109. 130 Primožu in Neži No v ak z Or el so se r odili v saj trije otr oci, k at erih krsti so si sledili tak ole: Jurij 3. 2. 164 2, Helena 3. 4. 1647 in Jer a 30. 1. 1655 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 16 40–1646 pag. 50; R 1650–1658, pag. 185; Ind R 1629–1667). Družine A dama P et er ce na Or lah ne sr ečamo pr ed Elizabetino por ok o. Priimek je v šempetrski župniji pr ed t em izpričan v Šiški in Besnici (Ind R 1629–1667). 131 Otr oci so si sledili tak ole: Andr ej, krščen 28. 11. 1698, Marija 3. 12. 1700, Jer a 12. 2. 1703, Neža 15. 7. 1705, Marjeta 11. 8. 1709, Janez 12. 5. 1712, Matija 1. 2. 1715, in Uršula, r ojena 20. 10. 1718 in kršče na dan pozneje (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1692–1708, s. p.; R 1708–171 8, f ol. 15v , 73 in 127v; R 1708–1718, f ol. 14). K ot otr ok a sta umr la v saj d v a. Mr lišk a matica namr eč leta 1709 br ez datuma, med 9. 4. in 17. 9., na v aja smrt »2 infantes Jo- annis Panze « (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 1690–1748, pag. 473). 132 Marija je mor ala umr eti kmalu po r ojstvu sina Matije, krščeneg a 1. 2. 1715. V pomanjklji v o v odeni mr liški matici njene smrti ni najti (Prim. NŠ AL, ŽA Ljubljana –S v . P et er , Matične knjige, M 1690–1748, Ind P 1635–1789). 133 V por očni matici je Janez P ance z Viča označen k ot v do v ec, ne v esta pa k ot hči Lo vr enca Šk er la (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, P 1677–1715, pag. 37 0). Uršula je bila krščena 19. 10. 1691 k ot hči Lo vr enca in Elizabet e Šk er l iz Kleč (pr a v tam, R 1683–1692, f ol. 167v). 134 V dru gem zak onu so se Janezu P ancetu r odili otr oci: Uršula, r ojena 20. 10. 1718 in krščena naslednji dan (mat erino ime je pomot oma na v edeno k ot Marija), Ma rtin, krščen 20. 10. 1722, Jožef 17. 3. 1725, Lucija 8. 11. 1727, T omaž 20. 12. 1729 in Elizabeta 11. 11. 1731 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjig e, R 1692–1708, s. p.; R 1718–1725, f ol. 14, 108v , 170v; R 1725–1731, f ol. 64v , 129v in 186). 135 H anže P ance, ki je nasledil oče ta Gr egorja na četrtinski hubi, je v ur barjih v edno na v eden k ot Hanže mlajši, naš Hanže pa k ot H anže star ejši. V ur barju za let o 1735 je Hanžeta mlajšeg a nasledil Janez Slug a, medt em k o je pri Hanžetu star ejšem pride vnik star ejši (der Ältere ) pr e - črtan, k ar k aže na pr enos posesti na njego v eg a ist oimensk eg a sina (NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 2, 6/u, ur bar 171 9–1722, s. p.; 7/u, ur bar 1727, s. p.; šk. 3, 8/u, ur ba r 1730, pag. 7; 9/u, ur bar 1732, pag. 6 in 7; 10/u, ur bar 1735, f ol. 3v –4). Gr egorje v sin Janez - Hanže je bil od V odnik o v e - g a pr adeda Hanžeta mlajši štiri let a in pol, krščen za božič 1676 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1676–1683, f ol. 7v). 136 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, M 1690–1748, pag. 475. 137 V mr liški mat ici sr ečamo smrti d v eh Uršul P ance, prv a je bila pok opana 20. 9. 1737 in je ozna - čena k ot hči pok ojneg a Janeza z Viča, drugo, 19-letno Vičank o, pa so pok opali 26. 11. 1744 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 1690–1748, pag. 476 in 478). 31 Letnik 42 (2019), št. 1 t eg a s v eta, si je ded Janez Pance r a vno ustv aril družino. 1. 2. 1733 se je še ne 21-let en, star t olik o k ot ob por oki njego v oče, oženil v sosednji župniji Šentvid z Marijo, hčejo pok ojneg a Mat e vža Za v ošnik a z Goleg a Br da nad Mednim. 138 Vo - dnik o v a babica Marija Zavošnik je bila t or ej iz njego v e domače župnije. Zaselek Zá v aše, po k at er em je njena r odbina dobila priimek, 139 leži med Seničico in Golim Br dom, tak o da se v maticah pri članih Za v ošnik o v e družine poja v ljajo v si kr aji. Marija, tri leta star ejša od ženina Janeza P anceta, je bila krščena 6. 5. 1709 k ot tr etji od šestih otr ok Mat e vža Za v ošnik a in Helene, k at er e izv or ni znan. 140 Tere - zijansk o ljudsk o št etje iz leta 1754 r azkri v a, da so Marijini starši, V odnik o vi pr a - starši, medt em že umr li, obe Za v ošnik o vi posesti v Zá v ašah pa sta bili podložni gospostvu Dr agomelj. Na prvi je gospodaril V alentin Za v ošnik, ki g a pr epoznamo k ot Marijineg a br ata. 141 Gr e za še v edno obst oječo kmetijo Zgornji Za v ošnik. 142 138 Ne v estin priim ek je v por očni matici pomot oma zapisan k ot Savershnig (NŠ AL, ŽA Ljubljana– Šentvid, Matične knjige, P 1710–1768, f ol. 51v). 139 V letih 1931–1948 je bil ta endemični priimek dok umentir an samo v d v eh t edanjih političnih okr ajih, Ljubljana ok olica in Šmarje pri Jelšah. Bezlaj (ur .): Začasni slovar , str . 707). 140 Otr oci Mat e vž a in Helene Za v ošnik so si sledili tak ole: V alentin, krščen 10. 2. 1706, Mihael 23. 9. 1707, Marija 6. 5. 1709, Martin 25. 10. 1711, Nik olaj 2. 12. 1713 in Jožef 28. 3. 1716 (NŠ AL, ŽA Ljubl jana–Šentvid, Matične knjige, R 1705–1709, f ol. 22, 30, 82 v; R 1710–1728, pag. 39, 95 in 141). Priim ek so zapiso v ali zelo r azlično, k ot Sallostnigh , Salaschnikh , Sollosnik , Salosni- gk , Salostnikh in Sauersnig , k ot kr aj r ojstv a pa se izmenjujeta Za v aše (ex Sallesh , ex Salosh ) in Seničica (ex Sinizha , ex Siniziza ). Šentvišk e por očne matice se začenjajo šele z let om 1710, v maticah sosednji h župnij Smlednik in Ljubljana–S v . P et er pa por ok o zak once v Za v ošnik po - gr ešamo (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, Ind P 1635 –1789; ŽA Smlednik, Ma - tične knjige, Ind P 1690–1770). 141 Na prvi poses ti je gospodaril 40-letni V alentin, na drugi pa še samski 25-letni Mat e vž Za v o - šnik (Štu rm (ur .): Gorenjske družine , str . 375). V V alentinu pr epozn amo Marijineg a br ata, r o - jeneg a leta 1706 in tak o v r esnici star eg a 48 let . V zak onu z nek o Ur šulo, s k at er o se ni oženil v domači župniji, so se mu otr oci r oje v ali od leta 1736 dalje (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1728–1741, pag . 151 in 223; R 1743–1753, f ol. 21, 55 in 88v; R 1753–1766, pag. 12). Umr l je 10. 10. 1764 v Zá v ašah, po mr liški matici na Golem Br du in star 62 let (pr a v tam, M 1754–1771, f ol. 44). V k ak šnem sor odu je bil z Mat e vžem, ne v emo. T a je prišel na s v et leta 1726 k ot drugor ojenec Gašperja in Marije Za v ošnik (pr a v tam, R 1710–1728, pag. 346). 142 Lok acijo dom ačije je bilo mogoče identificir ati s pomočjo matičnih knjig župnij Šentvid in Pr e- Kmetija Zgornji Zavošnik na Seničici nad Mednim, kjer se je rodila Valentinova babica po materini strani (foto B. Golec, september 2018). 32 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers Praded Matevž Zavošnik je sk or aj got o v o ist o v et en z Mat e vžem, ki je prišel na s v et 5. 9. 1666 k ot sin A dama Za v ošnik a in njego v e žene Jer e. K ot kr aj r ojstv a je v krstni matici na v edeno Golo Br do, k ar do datno potrjuje njego v o identičnost . 143 Priimek Za v ošnik je dok umentir an od začetk a prv e krstne mati - ce dalje, od leta 1662. 144 V elik o manj k ot o Za v ošnik o v em r odu v emo o posesti pr ednik o v V alentina V odnik a, saj pr ed t er ezijanskim k atastr om iz sr ede 18. st o - letja ne poznamo ur barje v dr agomeljsk eg a gospostv a in d v or ca. T udi slik a, ki jo ponuja k atast er , je nek olik o nejasna. Pri podložnikih d v or ca Dr agomelj, ne ist o - imensk eg a gospostv a, najdemo na polo vični zak upni hubi V alentina Za v ošnik a, drugo polo vico pa naj bi imel Hanže Birtič. 145 O Mat e vžu Za v ošnik u, ki g a na v aja ljudsk o št etje leta 1754, v sočasnem k atastru sploh ni sledu. Vodnikovi stari starši z Viča, Janez Pance in Marija - Maruša, rojena Zavošnik , so pr eži v eli v zak onu le dobrih osem let . V prvih štirih letih so se jim r odile tri hčer e, med njimi k ot prv or ojenk a pesnik o v a mati Jer a, krščena 16. 2. 1734. 146 P o smrti mat er e Marije - Maruše – pok opali so jo 28. 3. 1741, 147 k o je bilo Jeri sedem let – se je 30-letni v do v ec Janez 25. 7. 1742 oženil s 17-letno sožupljank o Uršulo, hčerjo Matije Hlebšeta iz Zgornje H rušice, 148 ki mu je po vila sina in hčer t er je kmalu zat em pr eminila nenadne smrti, star a k omaj 19 let; pok opali so jo 26. 11. 1744. 149 Neznano kje zunaj šempetrsk e župnije se je naj - pozneje spomladi naslednjeg a leta por očil še tr etjič, t okr at z nek o Marijo, ki mu je do leta 1756 po vila še šest otr ok. 150 Zadnji se mu je r odil tak o k ot pri pr ejšnji gener aciji malo pr ed možitvijo najstar ejše hčer e, V odnik o v e mat er e Jer e. K oli - sk a, v k at er o spada Seničica od jožefinsk e dobe, t er fr anciscejsk eg a k atastr a. R od Marijineg a br ata V alentina (1706–1764) sta nadalje v ala sin V alentin Za v ošnik (1736–1806) in vnuk Ga - šper (r oj. 1778), ki je v Seničici št . 12 (od 1770 do pr ešt e vilčenja let a 1819 št . 10) gospodaril še po fr anciscejsk em k atastru leta 1826. Ključni r odoslo vni podatki o V alentinu ml. in Gašper - ju: NŠ AL, ŽA Ljubljana- Šentvid, Matične knjige, P 1710–1768, f ol. 151v; M 1787–1812, f ol. 17; R 1772–1 796, pag. 50; ŽA Pr esk a, P 1788–1812, f ol. 9; R 1787–1812, f ol. 62; R 1812–1838, f ol. 77, 69, 93. Za lok acijo Gašperje v e domačije Zgornji Za v ošnik: SI A S 176, F r anciscejski k atast er za Kr anjsk o, L 68, k. o. Golo Br do, mapni list I; zapisnik sta v bnih par cel, 10. 4. 1827. 143 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1662–1677, pag. 65. – V najstar ejši šentviški kr - stni matici, ki se začenja leta 1662, najdemo še tri otr ok e zak once v A dama in Jer e Za v ošnik. 30. 9. 1663 je bil krščen Andr ej, 20. 12. 1670 pa d v ojčk a T omaž in Št ef an (pr a v tam, pag. 23 in 142). 144 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, Ind R 1662–1790. 145 Dv or ec Dr agomelj (Hof Dragembel ) v r ok ah Br ank eje vih nedoletnih dediče v je imel v seg a ne - k aj manj k ot štiri podložnišk e hube v petih v aseh, v g la vnem ok oli Domžal, na njih pa naselje - nih de v et podložnik o v . Za v aše, ki ležijo čist o drugje, so po v sem neupr a vičeno administr ati vno po v ezali s P odgo rico pri Črnučah : Podgoriz oder Sauosche . V alentin je samo enkr at na v eden k ot Za v ošnik (Sauoschnig ), sicer pa k ot Za v aš (Sauas ) (SI A S 174 , T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 254 , RD A, L 316, No. 3, 10. 3. 1750; No. 5, s. d., No. 13, 4. 6. 1755). Da gr e za pr a v e Za v aše, potrjuje njiho v a umestit e v v deželsk o sodišče Goričane (pr a v tam, No. 4, s. d.). T udi ge - neza posesti dr agomeljsk eg a d v or ca je ug ank a. Leta 1743 je bil Dr agomelj last t edaj umr leg a Gašperja Br ank eja (Wrankhe ) (Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem , str . 139), ki pa g a v kr anjski imenjski knjigi ne sr ečamo (SI A S 173, Imenjsk a knjig a za Kr anjsk o, indek s h knj. 6). 146 Prv or ojenk a Jer a je bila krščen a 16. 2. 1734, Maruša r ojena in krščena 24. 1. 1735 in Marija r ojena in krščena 29. 8. 1737 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1731–1738, pag. 116 , 166, 29 1) Mat erino klicno ime Maruša je na v edeno pri krstu tr etje hčer k e in ob njeni smrti ( g l. naslednjo opombo). 147 V mr liški matici je na v edena k ot Maruša, žena Janeza P anceta z V iča in br ez star osti (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 1690–1748, pag. 477). 148 V por očni matici je ne v esta Ur šula na v edena k ot hči Matije Hlebeža (Hlebesch ) iz Zgornje Hru - šice (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, P 1715–1745, pag. 355). – Dejansk o se je pisala Hlebše in se je r odila 2. 10. 1725 k ot – tak o k aže – edina hči Matije Hlebšeta (Hleuse ) in Maruše (pr a v tam, R 1725–1731, f ol. 3v; Ind R 1668–1731). 149 Sin Jak ob je bil r ojen in krščen 13. 7. 1743, hči Marija pa r ojena in krščena 13. 7. 1744 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1739–1746, pag. 232, 284). 150 14. 2. 1746 je bil r ojen in krščen naslednik Matija, 25. 11. 1747 r ojen in krščen Andr ej, 27. 9. 17 49 r ojena in krščena Uršula, 30. 10. 1752 r ojena in krščena Mina, 22. 5. 1754 r ojena in krščena Marjeta in 7. 5. 1756 r ojena in krščena Marija (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1739–1746, pag. 232, 284, 371; R 1746–1753, 82, 184, 259). 33 Letnik 42 (2019), št. 1 k o P ancet o vih otr ok, pesnik o vih strice v in t et , je pomr lo v otr oštvu, ne v emo, k er šempetrsk e mr - lišk e matice od leta 1749 do ustano vitv e Ž upnije Marijineg a Oznanjenja leta 1784 iz neznaneg a r azlog a ne pokri v ajo južneg a dela župnije sk upaj z Vičem . 151 T ak o tudi ne v emo, k daj natank o je umr l V odnik o v ded Janez P ance in ali g a je pesnik še pozn al. 152 Janez je bil še ži v ob por oki V odni - k o v e mat er e, hčer e Jer e, 6. 2. 1757, 153 k o pa se je sedem let poz neje v Šentvidu 26. 2. 1764 oženil njego v sin Ma tija iz tr etjeg a zak ona, je označen k ot pok ojni. 154 Njego v o smrt med let oma 1757 in 1763 potrjujejo tudi ur barji šk ofijsk eg a gospostv a. Janeza - Hanžeta sr ečujemo k ot posestnik a po - lo vične hube od leta 1735, k o je nasledil očeta Hanžeta, do 1757. V ur barsk em izv lečk u iz let 1763–64 je na v eden k ot pok ojni, na njego vi po - lo vični hubi pa sta gospodarila sino v a Matija in Andr ej t er nat o Matija sam. 155 P osest družine V odnik o v e mat er e Jer e P an - ce je bila t or ej polo vična huba, podložna šk ofij - sk emu gospostvu. Sr edi 18. st oletja, k o jo je po - sedo v al Jerin oče Janez, jo t er ezijanski k atast er označuje k ot zak upno hubo, k ar so bile sploh v se posestne enot e šk ofijsk eg a gospostv a na Viču. Katast er še r azkri v a, da so tudi očeta Janeza tak o k ot deda klicali Hanže in da je bil t edaj edini pr e - ostali P ance na Viču. Drug a polo vica nek oč cele hube P ancet o vih je medt em že pr ešla na d v a po - sestnik a z drug ačnima priimk oma. 156 O ži v ljenjskih pot eh sor ojence v V odnik o v e mat er e Jer e v emo malo. Prv i r azlog je, k ot r eče - no, pomanjklj i v o v odenje mr liških knjig, tak o da poznamo le zgodnjo smrt eneg a otr ok a. 157 Nobe - 151 Prim. NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 1749–1779, M 1779–1812. 152 Prim. NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 1728–1769. 153 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1745– 1763, pag. 179. 154 Pr a v tam, P 1 710–1769, f ol. 145v . 155 NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 3, 11 /u, ur bar 1736, f ol. 4; 12/u, ur bar 1737 , f ol. 4; šk. 4, 16/u, ur bar 1740, f ol. 4; šk. 5, 17/u, ur bar 1757, No. 19; 17 a/u, ur barski izv leček 1763–1764, No. 19. 156 SI A S 174, T er ezijanski k atas t er za Kr anjsk o, šk. 214, RD A, L 4, Šk ofijsk o gospostv o Ljubljana, No. 24, subr e - particija in ur bar , 28. 4. 1757. 157 Od otr ok je zagot o v o umr l Jak ob, in sicer 9. 12. 1743; r odil se je pet mesece v pr ej, mr lišk a matica pa ne na v aja star osti (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, M 16 90–1748, pag. 477). Pr ecej v erjetno je tudi Maruša P ance z V iča umr la 9. 2. 1742 (pr a v tam, pag. 477), ena od d v eh Janezo vih hčer a z imenom Marija ozir oma Ma - ruša, r ojenih v let ih 1734 in 1735, po logiki stv ari mlajša od njiju. Središče Viča po franciscejski katastrski mapi iz leta 1825; Pancetova domačija stoji na stavbni parceli 46 (SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L 331, k. o. Vič, mapni list II). 34 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers ne od hčer k r azen V odnik o v e mat er e Jer e pozneje ne najdemo med ne v estami v por očnih maticah domače župnije 158 niti med doma umr limi nepor očenimi starimi t etami. 159 Pr a v lahk o bi k at er a odšla služit v Ljubljano ali drug am, tam ostala in se tudi por očila, v endar t o vpr ašanje že pr eseg a okvir e naše obr a vna - v e. Naspr otno v emo, da sta pr eži v ela d v a od tr eh V odnik o vih polstrice v , ki sta oba ostala na domačiji, prvi k ot gospodar , drugi k ot stric. Matija (r oj. 1746), prv or ojenec iz očet o v eg a tr etjeg a zak ona, se je oženil d v akr at , prvič 26. 2. 1764 v Šentvidu z Elizabet o - Špelo Černe iz K osez, sosesk e, v k at er o je spadala tudi Zgornja Šišk a, 160 drugič pa pri s v . P etru 29. 1. 1770 s Heleno Mataj, stanujočo pri Ant onu Jenk u na Jami, nedaleč od V odnik o vih. 161 P omenlji v o je, da mu je šel oba - 158 Prim. NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, Ind P 1635–1 789; ŽA Ljubljana–Marijino Oznanjenje, Ind M 1784–1809; Ind M 1810–1852. 159 Prim. NŠ AL, Ž A Ljubljana–Mar ijino Oznanjenje, Matične knjige, I nd M 1784–1809. 160 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, P 1710–1769, f ol. 145v . – P o por očni matici je bila Elizabeta hči Primoža Černet a. K ot v se k aže, se ni r odila v K os ezah niti ni tam pr ebi v a - la njena družina, ampak je ne v esta prišla služit od nek od drugod. P o ljudsk em št etju je leta 1754 v K osezah sicer ži v ela družina 73-letneg a Andr eja Černeta, ki je imel sina Primoža, a je bil ta t edaj star šele 20 let in samski (Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 388).V d v ajsetih in tridesetih letih 18. st oletja so se r oje v ali otr oci nek emu Primožu Černetu iz Zgornje Šišk e, v endar med njimi ni bilo nobene Elizabet e (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Š entvid, Matične knjige, R 1728–1741, pag. 1, 46, 120 in 24 1). Obstaja možnost , da se je r odila med let oma 1741 in 1743, k o v šentviških maticah zija vrzel. Mlajši Primož Černe si je v isti v asi ustv aril družino v pet desetih letih (pr a v tam, R 1743–1753, pag. 210; R 1753–1766, pag. 21, 70 in 128). 161 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, P 1763–1770. – Helena je v por očni matici ozna - čena k ot hči pok ojneg a Mat e vža Mataja. V šentviških krstnih maticah pogr ešamo tak o Mataje k ot njeno r ojstv o (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, Ind R 1662–1790). Pri krstih otr ok je njen dekliški priimek dosledno na v eden k ot Križaj, v endar ni ne v šentviški ne v šem - petrski župniji najti krsta nobene Helene Križaj (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, Ind R 1662–1790; ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, Ind R 1731–1746, Ind R 1746–1784). Glede na star ost 72 let , ki ji jo ob smrti 27. 9. 1815 prisoja mr lišk a matica, se je r odila ok oli leta 1743 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Martijino Oznanjenje, Matične knjige, M 1803–1825, pag. 163). Del Viča, kjer je stala Pancetova domačija, je danes pozidan s stanovanjskimi bloki (foto B. Golec, september 2018). 35 Letnik 42 (2019), št. 1 kr at za pričo s v ak Jožef V odn ik, V alentino v oče, ki je bil ned v omno tudi vplet en v ženitna pog ajanja. V odnik o vi iz Zgornje Šišk e so t or ej ohr anjali stik e z ženinimi ozir oma mat erinimi sor odniki na Viču. Got o v o ni naključje, da se je pesnik o v a sestr a Marija leta 1788 omožila na Vič k P ancet o vim sos edom Samot or čanom, o čemer bo go v or v nadalje v anju. Matija P ance se je prvič oženil r osno mlad, pri 18 letih, saj je mor al zar adi smrti očeta Janeza pr e vzeti gospodarjenje na P ancet o vi polo vični hubi na Viču, na domačiji, ki je leta 1770 dobila hišno št e vilk o 12. Iz obeh zak ono v je imel de v et otr ok, od k at erih je postal naslednik pr edzadnji Jožef. 162 V odnik o v viški stric Matija je umr l še mlad, 4. 7. 1794 za v odenico, star 48 let . 163 P et let in pol za Matijo se je 3. 1. 1800 poslo vil od t eg a s v eta njego v nepor očeni 52-letni br at Andr ej, ki g a je pobr ala sluzna vr očica. 164 Žena Helena, umr la 27. 9. 1815, star a 72 let , 165 je Matijo pr eži v ela za d v e desetletji. O stikih V alen tina V odnik a z mat erinim viškim sor odstv om ni por očil. P o - menlji v je podat ek, da se je stric Matija P ance poleg kmet o v anja ukv arjal tudi s kr čmarstv om, 166 z deja vnostjo, ki je g lede na hišno ime Birt , izpričano leta 1735 ob smrti njego v eg a deda Janeza, 167 zelo v erjetno k ontinuir ano ži v ela pri P ance - t o vi hiši v saj tri r odo v e. Naslednik V odnik o v eg a strica Matije je postal sin Jožef, ki si je ustv aril družino leta 1805, k o je bil V alentin pr of esor v Ljubljani, in se je ženil d v akr at . 168 Umr l je pri 41-ih leta 1823 , 169 pri čemer je zanimi v o, da je na - slednje let o šel njego vi v do vi za por očno pričo Ant on V odnik, bodisi V alentino v br at bodisi nečak. 170 P ancet o v a domačija na Viču je stala v se v ernem delu v asi, kjer se manjši v aški tr g zoži v pot pr oti vzhodu. P o fr anciscejski k atastrski mapi iz leta 1825 sta domačijo sesta v ljali zidana hiša št . 14 in leseno gospodarsk o poslopje. 171 D o - 162 V prv em zak onu so se mu r odi li trije otr oci: Uršula, r ojena in krščena 21. 10. 1765, Matija, r o - jen 5. 1. 1768 in ist eg a dne tudi krščen (pri njego v em krstu je ime mat er e Elizabet e na v edeno k ot Špela ), in F r anc, r ojen in krščen 1. 10. 1769. V drugem zak onu je imel pet otr ok: Lucijo, r ojeno 12. in krščeno 13. 12. 177 1, Matijo, ki je prišel na s v et 30 . 1. 1774 in je ist eg a dne pr ejel s v eti krst , Jak oba, r ojeneg a in krščeneg a 13. 4. 1776, Ant ona, ki se je r odil in bil krščen 10. 1. 1780, Jožef a, r ojeneg a in krščeneg a 5. 3. 1782, Janeza, ki je prišel na s v et in pr ejel krst 12. 6. 1784, in Mat e vža, r ojeneg a 8. 9. 1787 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, R 1765–1769, f ol. 15v , 62 in 172; R 1770–1775, f ol. 53 in 102; R 1776–1781, pag. 21 in 188; R 1781–1791, f ol.11v in 52v; ŽA Ljubljana–Marijino Oznanjenje, Matične knjige, R 1785–1792, f ol. 34). Jožef a k ot gospodarja prvič zasledimo v nedatir anem subr eparticijsk em ur barju šk o - fijsk eg a gospostv a s k onca 18. st oletja (NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 6, 18a/u, subr eparticijski ur bar ca. 1780–1799, s. p.). 163 Mr lišk a matica mu daje 47 let (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Marijino Oznanjenje, Matične knjige, M 1784–1807, pag. 28). 164 Mr lišk a matica mu pripisuje 50 let (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Marijin o Oznanjenje, Matične knjige, M 1784–1807, pag. 46). 165 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Marijino O znanjenje, Matične knjige, M 180 3–1825, pag. 163. 166 K ot kmeta in kr čmarja (rustic. et cauponem ) g a označuje por očna matica 29. 1. 1776, k o se je oženil njego v hlapec Ur ban Samot or čan (NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , Matične knjige, P 1771–1786, pag. 120). 167 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, M 1690–1748, pag. 475. 168 Jožef je imel za prv o ženo Ano K ok alj, s k at er o se ni por očil v domači župniji (NŠ AL, ŽA Lju - bljana–Marijino Oznanjenje, Ind P 1790–1904). Prvi otr ok se mu je r odil 16. 10. 1805 (pr a v tam, R 1801–1808, f ol. 88). Drugo ženo Marijo Sk odlar je 16. 2. 1814 pripeljal iz K osez v župniji Šentvid; pri t ej por oki je bil priča V alentino v br at Ant on V odnik (pr a v tam, P 1800– 1815, f ol. 78). 169 Pr a v tam, M 1 803–1825, f ol. 303. 170 V do v a Marija - Mica P ance je drugič st opila pr ed oltar 21. 6. 182 4 z Ant onom K umerjem, k o v a - čem z Viča (pr a v tam, P 1816–1845, f ol. 29). 171 SI A S 176, F r anciscejski k atast er za Kr anjsk o, L 331, k. o. Vič, mapni list II, zapisnik sta v bnih par cel, 28. 2. 1826. Domačija s hišno št . 14 je stala na sta v bni par celi št . 46 in bila leta 1825 še v odena na ime Jo žef a P anceta, ki je sicer d v e leti pr ej umr l. V abecednem seznamu gospodar - je v (pr a v tam, abecedni seznam posestnik o v , 28. 2. 1826) je vpisan že njego v naslednik Ant on K umnar (pr a vilno K umer), ki se je leta 1824 priženil k Jožef o vi v do vi ( g l. pr ejšnjo opombo). 36 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers mačija z d v oriščem je bila stisnjena med sosednji d v e, 172 s k at erima je nek oč sesta v ljala eno hubo, r azdeljeno k onec 16. ali v prvi polo vici 17. st oletja v d v e četrtinski in eno polo vično. P anceti so tu gospodarili samo še kr at ek čas po smr - Ist o v etnost posesti potrjuje r ektifik acijsk a št e vilk a 19, ki jo prvič sr ečamo k onec 18. st oletja (NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 6, 18a/u, subr eparticijski ur bar ca. 1780–1799, s. p.). H išno št e vilk o 12 je pozneje zamenjala št . 14, Jožef o v o družino pa sr ečujemo v matičnih knji - g ah tudi na št e vilki 29, in sicer r ojstv a v seh otr ok iz zak ona s Sk odlarje v o med let oma 1815 in 1822 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Marijin o Oznanjenje, Matične knjige, R 1808–1821, f ol. 100, 121, 134, 166 ; R 1821 –1826, f ol. 46). Na t o št e vilk o se v ur barju iz leta 1825 na v ezuje r ektifik a - cijsk a št e vilk a 19 (NŠ AL, NŠ AL 25 , Pf alz, šk. 6, 19/u, ur bar 1815, pag. 19). Jožef je z družino po v sem sodeč pr ebi v al v obeh hišah, od k at erih je drug a stala onstr an Gr adaščice na sta v bni par celi št . 13 in je ut egnila nastati na no v o na delu P ancet o v e posest i (SI A S 176, F r anciscejski k atast er za Kr anjsk o, L 331, k. o. Vič, mapni list II, zapisnik sta v bnih par cel, 28. 2. 1826). P o fr anciscejsk em k atastru je tam gospodaril Janez P ance, bolj v erjetno Jožef o v d v e leti mlajši br at (r oj. 1784) k ak or k omaj r ojeni sin (r oj. 1822). Žal je zemljišk a knjig a ljubljansk eg a šk o - fijsk eg a gospostv a nepopolno ohr anjena, tak o da manjk a r a vno prv a g la vna knjig a z r azvidom lastniških spr ememb (SI A S 336, Zemljišk a knjig a za sodni okr aj Ljubljana-ok olica, Pf alz Lai - bach – šk ofija Ljubljana). Ist o v etnost posesti potrjuje no v a zemljišk a knjig a: hišno št e vilk o 14, r ektifik acijsk o št e vilk o 19 in sta v bno par celo št . 46/1 (Okr ajno sodi šče v Ljubljani, Zemljišk o - knjižni oddelek, k. o. Vič, g l. knj. 1–124, v l. št . 42). SI A S 176, F r anciscejski k atas t er za Kr anjsk o, L 331, k. o. Vič, abecedni seznam posestnik o v , 28. 2. 1826. 172 Pr a v tam, mapni list II, sta v bna par cela 46. – Sosednji domačiji P ancet o v e domačije sta bili v lasti r odbin Belič in Slug a, k ar se ujema tak o s t er ezijanskim k atastr om k ot s subr eparticijskim ur barjem s k onca 18. st oletja (SI A S 174, T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 214, RD A, L 4, Šk ofijsk o gospos tv o Ljubljana, No . 24, subr eparticija in ur bar , 28. 4. 1757; NŠ AL, NŠ AL 25, Pf alz, šk. 6, 18a/u, subr eparticijski ur bar ca. 1780–1799, s. p.). Domovanja prednikov Valentina Vodnika (kartografija Mateja Rihtaršič). 37 Letnik 42 (2019), št. 1 ti V odnik o v eg a mrzleg a br at r anca Jožef a (1782–1823), nat o pa je za njimi ostalo le še hišno ime. 173 Pesnikova ožja družina P o današnjih merilih bi imeli V alentina V odnik a za Ljubljančana. T ak o njego v a r odna in očet o v a domača Zgornja Šišk a k ak or mat erina r odna v as Vič sta namr eč v prvi polo vici 20. st oletja postala del mestne občine in sta danes kljub nek aj skr omnim v aškim element om tr dno v ključena v Ljubljano. Še v eč, tudi trije od štirih V alentino vih starih starše v so izvir ali z območja današnje Mestne občine Ljubljana, ded po očet o vi str ani iz Šentjak oba ob Sa vi, babica po očet o vi str ani s T r at e pri Šentvidu, ded po mat erini str ani z Viča in le mat erina mati z obr obja sosednje občine Med v ode. V V odnik o v em času se v eda nik og ar od njih sk upaj s pesnik om ne bi imeli za Ljubljančana, ampak v se za Gor enj - ce, r ojene v gor enjski četrti ali četrti Zgornja Kr anjsk a, ki jo je deset let pr ed V alentino vim r ojstv om, leta 1748, zamenjalo Gor enjsk o okr ožje s sedežem v Ljubljani. 174 K ot smo videli, je V alentin od s v ojih štirih starih starše v dobr o poznal le deda Jurija V odnik a, umr leg a leta 1774, ki mu je v kr atki a vt obiogr afiji namenil nesor azmerno v elik o besed . Drugeg a deda Janeza P anceta z Viča, pr eminuleg a med let oma 1757 in 1763, se je mor da bežno spominjal, medt em k o sta obe babici umr li že pr ej, mat eri na mati Maruša, r ojena Za v ošnik, k o je bilo mat eri Jeri k omaj sedem let (1741), očet o v a mati Uršula, r ojena Sk alar , pa tri leta pr ed V alentino vim r ojstv om (1755). V odnik o v r odni dom, domačija Žibert o vih na Spodnji Jami v Zgornji Šiški, je, k ot je izpričal pesnik sam, dobil hišno ime Žibert šele z njego vim dedom Juri - jem V od nik om, ki naj bi hišo k upil leta 1730 in hišno ime prinesel s seboj s T r a - t e, domačije s v oje žene. 175 K ot smo videli, je čas nak upa polo vične hube ustr e - zen, ne v emo pa, k do je posest pr odal Juriju. T edaj še ni bila podložna gr of om Lamber gom, t em v eč ljubljan sk emu d v ornemu špitalu, od k at er eg a jo je Leopold Kar el gr of Lamber g leta 1748 pridobil k ot del špitalsk eg a imenja. 176 Malo pr ed let om 1730 je poznejša V odnik o v a polo vična huba na Jami po špitalskih štiftnih r egistrih iz let 1723 in 1724 pripadala »gospe« Ani Kristini Kapus, 177 ki je sk or aj got o v o ži v ela v Ljubljani in imela tu le zak upnik e ali najemnik e. Če ni bilo med Kapuso v o in Jurijem V odnik om k ak šneg a drugeg a kr atk otr ajneg a gospodarja, je t or ej posest pr ešla na Jurija iz r ok gospe Ane Kristine. P o t er ezijansk em k atastru je imel gr of Lamber g ok oli leta 1750 na Jami enajst podložn ik o v , od k at erih je eden posedo v al célo hubo, Jurij V odnik in še d v a kmeta polo vično, v si pr eostali pa naj v eč do ene tr etjine hube. P osest je g le - de na neda vno pridobit e v označena k ot nek danje imenje ljubljansk eg a d v or - neg a špitala. 17 8 V k atastru ni izr ecno na v ed eno, da bi bila V odnik o v a polo vična 173 SI A S 176, F r anciscejski k atas t er za Kr anjsk o, L 331, k. o. Vič, abecedni seznam posestnik o v , 28. 2. 1826. 174 Sedež Gor enjsk eg a okr ožja je bil samo prv o let o, do požar a 174 9, v Kr anju. Žontar: Struktura uprave , str . 57. 175 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 176 Iz kr anjsk e imenjsk e knjige ni r azvidno, k daj je špitalsk o imenje pr ešlo na Lamber ge, k er je bilo v vicedomski prist ojnosti (prim. SI A S 173, Imenjsk a knjig a za kr anjsk o, knj. 6 (1662– 1756), f ol. 48v , 58, 199). Gr of Lamber g g a je k upil leta 1748 od kr anjsk e r epr ezentance in k omor e, naslednice vicedomsk eg a ur ada (Smole: Vicedomski urad , str . 366). 177 V štiftnem r egistru za let o 172 3 je k ot posestnica polo vične hube vpisana gospa Ana Kristina Kapus (Kappusin ), v r egistru iz naslednjeg a leta pa le »gospa Kapus« (Frau Kappusin ). SI A S 1, Vicedomski ur ad za Kr anjsk o, šk. 43, I/23, lit . L L VII–1, štiftni r egist er 1723, pag. 7; lit . L L VII–2, štiftni r egist er 1724, pag. 35. 178 SI A S 174, T er ezijanski k atast er za Kr anjsk o, šk. 240, RD A, L 257 , Ljubljana – c . kr . d v orni špi - 38 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers huba k upnopr a vna, k ar pomeni, da se je dedo v ala in jo je gospodar lahk o pr odal. V endar je iz splošnih na v ed b mogoče po vzeti, da so v si špitalski, zdaj Lamber - go vi podložni ki uži v ali s v ojo posest po k upnem pr a vu, saj so ob posestni me - nja vi plače v ali deseti pf enig (tj. desetino vr ednosti). 179 V alentin v a vt obiogr afiji drug ače v naspr otnem ne bi izr ecno izpričal, da je ded »hišo v Šiški na Jami« k upil. 180 K upnopr a vni status V odnik o v e posesti je sice r prvič izr ecno izpričan šele leta 1792, k o se je ženil V alentino v br at Ant on. 181 V odnik o vi na Jami so t or ej deset let pr ed V alentino vim r ojstv om postali iz r ojenjak o v d v orneg a špitala r ojenjaki gr of a Lamber g a in so k ot tak šni označeni ob ljudsk em št etju 1754. 182 V alentin se je k ot prvi član družine že r odil k ot Lam - ber go v podanik – r ojenjak. Dv or ec gr of o v Lamber go v v današnjem Ti v oliju naj bi bil zgr ajen leta 1720 183 in je po Leopoldu Kar lu gr of u Lamber gu dobil nemšk o ime Leopoldruhe. Kak o so g a sprv a imeno v ali v slo v enščini, ne v emo, nemar a tal, zdaj imenje Leopolda gr of a Lamber g a, No. 3, ur barski izv leček, s. d. (ok oli 1750); šk. 241, RD A, L 260 1/2, Cekino v gr ad, No. 1, r ektificir ani štiftni r egist er , s. d., pr epis 25. 10. 1788. 179 Pr a v tam, šk. 240, RD A, L 257, Ljubljana – c . kr . d v orni špital, zd aj imenje Leopolda gr of a Lam - ber g a, No. 4, 14. 3. 1750. 180 V odnik: Izbrano delo , str . 100. 181 SI A S 336, Zemljišk a knjig a za sodni okr aj Ljubljana-ok olica, Gut Leopoldsruhe – Cekino v gr ad, knj. 3, pr ot ok ol por očnih, odpo v ednih in dolžniških pisem II 1787–1819, pag. 217. 182 Šturm (ur .): Gorenjske družine , str . 392. 183 St opar: Grajske stavbe , str . 27. Žibertova hiša na Spodnji Jami, Vodnikov rodni dom, danes Vodnikova domačija (foto B. Golec, september 2018). 39 Letnik 42 (2019), št. 1 k ar po Lamber gih. P ozneje se g a je prijelo današnje ime Cekino v gr ad, in sicer po priženjenem lastnik u ritmojstru Lo vr encu Szögen yju, ki je bil lastnik k onec 18. st oletja. 184 V lit er aturi lahk o pr eber emo, da so imeli pesnikovi starši deset otrok , da o njih ni k aj dosti znaneg a in pa k at eri trije so ob V alentino vi smrti leta 1819 še ži v eli. 185 Zadnje r azisk a v e so potr dile, da je št e vilo otr ok t očno, in r azkrile še nek aj zanimi vih podr obnosti. Če bi sledili samo šentviškim krstnim maticam, bi nas njiho vi podatki g le - de št e vila otr ok zlahk a za v edli, saj najdemo v njih samo krst e de v etih, krst tr e - tjeg a po vrsti pa je iz neznaneg a r azlog a izostal. Za osem od de v etih sor ojence v je znana tudi ur a r ojstv a. Najstar ejši V alentin je t or ej prišel na s v et 3. 2. 1758 ob 3. uri zjutr aj. 18 6 Čez dobri d v e leti mu je sledil Jurij, prvi s t em imenom, krščen 5. 4. 1760. 187 Ži v el je le deset dni in je v mr liški matici pomot oma vpisan k ot Jožef, sin Jožef a V odnik a, 188 k ot je bilo ime očetu. Med Jurijem in naslednjim vpisanim krščencem Ma tijo je pr et eklo sk or aj štiri leta in medt em je luč s v eta zag ledal Mat e vž. Sr ečamo g a samo ob smrti 4. 5. 1778, k o naj bi mu bilo 17 let . Da gr e za domačeg a sina, potrjuje hišna št e vilk a 17, 189 r odil pa se je naj v erjetneje leta 1761. Ist eg a dne k ot V alentin, samo šest let pozneje, 3. 2. 1764, je prišel na s v et Matija, 190 zadnji, ki so g a od nesli na šentvišk o pok opališče, k o je bil V alentin še doma. Umr l je 31. 8. 1767, v mr liški matici je na v eden k ot Jožef o v sin s t očno star ostjo tri leta in sedem mesece v . 191 Pr eden je desetletni pesnik leta 1768 od - šel k stricu patru Mar celu v No v o mest o, se je najbrž poleg naslednjeg a gospo - darja Žibert o vine br ata Ant ona, r ojeneg a 14. 6. 1766, 192 r odila tudi Marija, ki je prišla na s v et 20. 8. 1768 193 in je umr la k ot mlada žena in mati na Viču, v r odni v asi s v oje mat er e. K o je V al entin odhajal od doma, je bila Marija r a vno r ojena ali pa na poti. P oleg nje je doma pustil d v a br ata, Mat e vža in Ant ona, star a ok oli sedem let in d v e leti. V njego vih gimnazijskih in študijskih letih so prijok ali na s v et še štirje V odnik o vi otr oci, od k at erih je eden umr l še nedolet en. Medt em je Žibert o v a hiša jeseni 1770 dobila hišno št e vilk o Šišk a 17, 194 ki je nat o ostala nespr emenjena v es čas, dokler so tu gospodarili in ži v eli V odniki. K ot prv emu otr ok u so pri krstu vpisali hišno št e vilk o Jeri, r ojeni 5. 3. 1771. 195 Sledil je Jurij, drugi s t em imenom, r ojen pr ed jurje vim, 23. 4. 1774, 196 dobr eg a pol leta pr ed smrtjo deda Jurija V odnik a, pr eminil pa je le nek aj t edno v za dedom soimenja - k om, 10. 1. 17 75, star osem mesece v . 197 T udi najmlajšemu sinu P etru, r ojenemu 27. 6. 1776, 198 je bilo dano ži v eti samo dobri d v e leti in pol, saj je umr l že 23. 2. 1779 . 199 K ot zadnjo so v šentvišk o krstno matico vpisali Uršu lo, r ojeno 17. 9. 1778, sicer ključno priče v alk o o domačih r azmer ah in pesnik o vi mladosti. Čer a vno z br at om ni nik oli ži v ela pod ist o str eho in se g a niti ni mog la spomi - njati, pr eden je postal duho vnik, je pr a v Uršula, por očena Br eceljnik, nek aj let 184 Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem , str . 108. 185 K os in T opori šič: V odnik V alen tin, str . 509; K os: Valentin Vodnik , str . 10. 186 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, R 1753–1766, pag. 98. 187 Pr a v tam, R 1 753–1766, pag. 1 31. 188 Pr a v tam, M 1 754–1772, f ol. 26v . 189 Pr a v tam, M 1 772–1812, pag. 3 0. 190 Pr a v tam, R 1 753–1766, pag. 2 13. 191 Pr a v tam, M 1 754–1771, f ol. 53. 192 Pr a v tam, R 1 753–1766, pag. 2 56. 193 Pr a v tam, R 1 767–1771, f ol. 7v . 194 Ošt e vilčenje je r azvidno iz župnijskih matic, v k at erih so hišne št e vilk e začeli vpiso v ati z no - v embr om 1770 (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, Matične knjige, R 1767–1771). 195 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, R 1767–1771, f ol. 40. 196 Pr a v tam, R 1 772–1796, pag. 1 4. 197 Pr a v tam, M 1 772–1812, pag. 1 5. 198 Pr a v tam, R 1 772–1796, pag. 3 4. 199 Pr a v tam, M 1 772–1812, pag. 3 3. 40 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers pr ed smrtjo po v edala Janezu T r dini o s v ojem znamenit em br atu v eč zanimi vih podatk o v . 200 V alentino vi pr eži v eli sor ojenci in njiho v o pot omstv o pr eseg ajo okvir pri - čujočeg a prisp e v k a in se jih bomo za k onec samo dotaknili. Prv a je zapustila r odni dom ses tr a Marija (r oj. 1768). K o je v d v ajset em letu 25. 1. 1788 v domači župnijski cer kvi st opila pr ed oltar s tri leta star ejšim Andr ejem Samot or čanom z Viča, jo šentvišk a por očna matica imenuje Mica. 201 Pr eminila je dober mesec po r ojstvu mlajšeg a sina, 13. maja 1793 zar adi oslabelosti, k o ji še ni bilo 25 let . 202 Drugi trije sor ojenci so bili ob V alentino vi smrti leta 18 19 v si še ži vi in so postali njego vi dediči. 203 Uršula (r oj. 1778) se je por očila zadnja, in sicer z let o dni mla jšim F r ancem Br ece ljnik om iz Zgornje Hrušice št . 14. Zanimi v o je, da je bila v Šentvidu samooklican a in da se je por ok a 4. 2. 1805 od vila pri S v . P etru v Ljubl jani, čepr a v je ne v es ta sodeč po na v edbi v oklicni knjigi ži v ela doma. 204 Pr eminila je v Br eceljnik o v em mlinu k ot zadnja pesnik o v a sestr a 30. 6. 1853 v star osti 75 let za star ostno oslabelostjo. 205 T a sestr a V alentina V odnik a je bila, k ot že r ečeno, pomembna priče v alk a o s v ojem br atu, čer a vno z d v ajset let sta - r ejšim V alentinom nik oli ni ži v ela pod ist o str eho. Janez T r dina naj bi jo spoznal pr ek njeneg a vnuk a, s v ojeg a sošolca »Br ecelnik a s F užin«. 206 Osem let pr ed Uršulo se je od t eg a s v eta poslo vila njena nepor očena se - stra Jera (r oj. 1771). Umr la je pri 74 letih 23. 9. 1845 k ot pr eužitk arica v domači hiši pri Žibert o vih v Zgornji Šiški 17. Mr lišk a matica na v aja k ot vzr ok smrti osla - belost . 207 Na Žibert o vini je t edaj gospodaril nečak Ant on V odnik, saj je pesnik o v br at Anton (r oj. 1766), naslednik na polo vični hubi v Zgornji Šiški, umr l 9. 9. 1835 za v odenico. 208 Če po vzamemo star osti pesnik o vih odr aslih sor ojence v ob smrti, ugot o vimo, da so r azen 25-letne Mice v si dočak ali za tist e čase zg ledno star ost . Ant on je ži v el dobrih 69 let , v edno bolehna in za delo nezmožna Jer a do - brih 74, mlinarica Uršula, por očena Br eceljnik, pa nek aj manj k ot 75. V alentin, ki se je poslo vil pri malo manj k ot 61 letih in je imel najlažjo t er najhitr ejšo smrt , je za po vpr ečjem zaostal dobr o desetletje. V alentin V odnik je bil v s v oji širši r odbini v sek ak or člo v ek z najuspešnejšo 200 T r dina piše v Spominih , kjer opisuje s v oje gimnazijsk e soš olce, tak ole: »Naj omenim še Fužinca Brecelnika zato, ker je bila njegova stara mati sestra našega očaka Balanta Vodnika. Ta častitlji- va žena je imela okoli devetdeset let, pa je prišla vendar še zmerom peš v Ljubljano, tudi slišala in videla je še dobro. Mnogo smo jo izpraševali za brata. Pravila nam je, kako veselo je skakal po travnikih in po hosti, dokler je še v šolo hodil, da je uganil in napravil marsikatero noro burko, da se mu je moral vsak smejati. Najraje da je jedel žgance in čežano. Tepel da se ni rad, ker je bil bolj slaboten. Učit da se je hodil najraje k tistemu studencu, kamor hodijo študentje še zdaj radi (h Hipokreni). Ko je stopil v klošter, je tako žaloval, da je bil kmalu ves suh in bled in so se bali doma, da bo umrl. – Ko ga je poslal škof na kmete, se je zmerom smejal – bil je ves srečen, pozneje kot profesor v Ljubljani pa ne več. Neizrečeno sem pazil na vsako besedo te starke, da izvem kaj novega o Vodniku. Še pomnim, da je rekla 'rogljač', ne pa kakor pri nas doma: 'štraj- gobel'; – govorila je vse bolj čisto kakor sedanji rod okoli Ljubljane .« (T r dina: Zbrano delo I , str . 207–208). – T r dina je njeno star ost občutno pr ecenil, saj ji je bilo ob njunih sr eče v anjih šele ok oli sedemdeset in ne de v et deset let . 201 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, P 1773–1815, pag. 92. 202 Mr lišk a matica ji pomot oma daje 30 let (NŠ AL, ŽA Ljubljana–Ma rijino Oznanjenje, Matične knjige, M 1784–1807, pag. 24). 203 O t em natanč no: Mal: Doneski k V odnik o v emu ži v ljenjepisu. 204 P o še ntviški oklicni knjigi je bil ženin F r anc sin Janeza Br eceljnik a iz Št epanje v asi v župniji s v . P etr a (dejansk o je tik ob Št epanji v asi stal njego v mlin, ki je ur adno spadal pod Zgornjo Hrušico), ne v esta pa domača župljank a, hči Jožef a V odnik a iz Zgorn je Šišk e v soseski s v . Mar - jet e v K osezah (oklicna knjig a 17 89–1822 v: NŠ AL, ŽA Ljubljana–Š entvid, Matične knjige, R 1772–1796 (nezak onski otr oci), f ol. 52). 205 NŠ AL, ŽA Ljubljana–S v . P et er , M atične knjige, M 1840–1854, f ol. 240. 206 T r dina: Zbrano delo I , str . 207. 207 NŠ AL, ŽA Ljubljana–Šentvid, M atične knjige, M 1829–1848, f ol. 120. 208 Pr a v tam, M 1 829–1848, f ol. 44. 41 Letnik 42 (2019), št. 1 k arier o. Na začetk u poti mu je nudil ključno pomoč stric fr ančišk an, očet o v br at pat er Mar cel V odnik (1734 –1798), poleg pesnik a edin i izobr aženec v V alenti - no v em sor ods tvu. K olik or je bilo mogoče ugot o viti, se namr eč ni šolal nihče od V alentino vih nečak o v s priimki V odnik, Samot or čan in Br eceljnik. RODOVNO DEBLO VALENTINA VODNIKA Po očetovi strani pr apr astarši BLAŽ VODNIK (? – najpozneje 1698) žena N. pr apr astarši ANDREJ ALEŠ (? – 1733, Šentjak ob) ANA vdova LAVT AR (? – 1675–1701, Šentjak ob) por . 1673, Mengeš pr apr astarši PRIMOŽ SKALAR (? – ne pr ed 1673, T r ata) MARUŠA N. (? – ne pr ed 1673, T r ata) por . pr ed 1664 pr apr astarši neznani pr aded JANEZ (MIHA) VODNIK (? – 1733, Šentjak ob) por . 1698, Mengeš pr ababica HELENA ALEŠ (1675, Šentjak ob – 1752, Šentjak ob) pr aded ANDREJ SKALAR (1664, T r ata – 1726–1754, T r ata por . najpozneje 1695 pr ababica MARIJA N.? (? – 1712–1754, T r ata ?) ded JURIJ VODNIK (1700, Šentjak ob – 1774, Zg. Šišk a) por . 1725, Šentvid babica URŠULA SKALAR (ok. 1698, T r ata – 1755, Zg. Šišk a) oče JOŽEF VODNIK (1728, T r ata – 1809, Zg. Šišk a) Po materini strani pr apr astarši JANEZ PANCE (?, Vič – 1705?, Vič) HELENA URBANC (?, T omače v o – ne pr ed 1675, Vič) por . 1653, Ljubljana– S v . P et er pr apr astarši MIHAEL NOVAK (? – ne pr ed 1667) ELIZABET A PETERCA (? – ne pr ed 1667) por . 1662, Ljubljana–S v . P et er pr apr astarši ADAM ZAVOŠNIK (? – ne pr ed 1670, Zá v aše) JERA N. (? – ne pr ed 1670, Zá v aše) por . najpozneje 1663 pr apr astarši neznani pr aded JANEZ PANCE (1672, Vič – 1735, Vič) por . 1698, Ljubljana– S v . pet er pr ababica MARIJA NOVAK (1667, Or le 1752, Šentjak ob) pr aded MATEVŽ ZAVOŠNIK (1666, Zá v aše – 1716–1754, Zá v aše) por . pr ed 1706 pr ababica MARIJA N. (? – 1716–1754, Za v aše) ded JANEZ PANCE (1712, Vič – 1757–63, Vič) por . 1733, Šentvid babica MARIJA ZAVOŠNIK (1709, Zá v aše – 1741, Vič) mati JERA PANCE (1734, Vič – 1791, Zg. Šišk a) 42 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 1, Viced omski ur ad za Kr anjsk o • SI A S 173 , Imenjsk a knji g a za Kr anjsk o • SI A S 174 , T er ezijanski k ata st er za Kr anjsk o • SI A S 176 , F r anciscejski k ata st er za Kr anjsk o • SI A S 336 , Zemljišk a knj ig a za sodni okr aj Ljubljana-ok olica • SI A S 791 , Gospostv o T urn ob Ljubljanici, • SI A S 107 3, Zbir k a r ok opiso v • SI A S 107 4, Zbir k a ur ba rje v NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠ AL 25 , Pf alz • NŠ AL 10 0, Kapit eljski ar hi v Ljubljana • NŠ AL 57 2, Zapuščina F r anc P ok orn • Pr episi m atičnih knjig • ŽA – Ž upnijski ar hi vi • ŽA Dob • ŽA Dol pri Lj ubljani • ŽA Ljublj ana –Marijino Oznanjenje • ŽA Ljublj ana –S v . Nik olaj • ŽA Ljublj ana –S v . P et er • ŽA Ljublj ana –Šentvid • ŽA Meng eš • ŽA P oljan e nad Šk ofjo Lo k o • ŽA Selca • ŽA Smlednik • ŽA Star a Lok a • ŽA Šk ofja Lok a NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani • Zbir k a r ok opiso v , r edkih in starih tisk o v ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center SAZU • ISJ, SZSJ – Inštitut za slo v ens ki jezik F r ana R amo v ša, Sek cija za zgodo vino slo v en - sk eg a jezik a • Slo v ensk o besedišče 16 . st oletja • V odnik o v o besedišče LITERATURA Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz. Band 4. 1711–1765 . Gr az: Ak ademische Druck - u. V er lagsanstalt , Uni v ersitätsbuchdruc k er ei und Uni v ersitäts v er - lag, 2002. Bezlaj, F r ance (ur .): Začasni slovar slovenskih priimkov . Ljublj ana: Slo v ensk a ak a - demija znanosti in umetnosti, 1974. Črni v ec, Ži v k a (ur .): Ljubljanski klasiki 1563–1965 . Ljubljana: Matur anti Klasične gimnazije (1941–1958), 1999. Dodič, Milan: A bsol v enti no v omešk e gimnazije 1746–1971. V : Se v er , Jože (ur .): 225 let Novomeške gimnazije . No v o mest o: Gimnazija, 1971, str . 397–476. Dodič, Milan; K uzem, Olg a: Pr ef ekti in r a vnat elji no v omešk e gimnazije (1746–- VIRI IN LITERA TURA 43 Letnik 42 (2019), št. 1 1996). V : P etak o vič, Natalija (odg. ur .): 250 let Gimnazije Novo mesto: 1746–1996 . No v o mest o: Gimnazija, 1996, str . 209–229. F abjančič, Vladisla v: Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev. IV. Šentpetrsko predmestje . Ljubljana, [1943–1944] (tipk opis). Golec, Boris: Valvasorjeva hiša v Krškem – napačna in prava . Ljubljana: Zgodo vin - ski inštitut Milk a K osa ZR C S AZU , K ulturni dom Kršk o, enota Mestni muzej Kršk o, 2013. Gutsmann, Os w ald: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der ver- deutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann. Auf Sloweniwsch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar. Klagenfurt 1789 . Gr az: Institut für Sla wistik der Uni v ersität Gr az, 1999. K ebe, Janez: Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje . Ljubljana: Družina, 1996. K eber , Janez: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem . Celje: Mohorje v a družba, 1988. K os, Jank o: Valentin Vodnik . Ljubljana: P artizansk a knjig a, 1990 (Znameniti Slo - v enci). K os, Jank o; T oporišič, Jože: V odnik V alentin, geslo v: Munda, Jože (ur .): Slovenski biografski leksikon. Štirinajsti zvezek. Vode–Zdešar . Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija zna - nosti in umetnosti, 1986, str . 509–528. Kr ampač, T one: Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana . Lju - bljana: Nadšk ofija, 2008. Lenar čič, Simon: Vse o imenih v Sloveniji . Ljubljana: Modrijan, 2012. Mal, Josip: Doneski k V odnik o v emu ži v ljenjepisu. Dom in svet 31 (1918), št . 7, str . 174–189. Mlinarič, Jože: Seznam imen iz latinsk e kr onik e. V : T eržan, Josip (ur .): Ruška kro- nika . R uše: Kr aje vna sk upnost , 1985, str . 133–247. R upel, Mir k o: Sk alar A dam, geslo v: Slovenski biografski leksikon. Deseti zvezek . Schmidt–Steklasa . Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti, 1967. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem . Ljubljana: Drža vna založba Slo - v enije, 1982. Smole, Majda: Vicedomski urad za Kranjsko. 13. stol.–1747. 4. del: Cerkvene zadeve Lit. L . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Sl o v enije, 1994 (In v entarji. Seri ja Ar hi vi drža vnih in samoupr a vnih or g ano v in oblast e v 4). St opar , Iv an: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. Četrta knjiga. Ljublja- na, grad in dvorci . Ljubljana: Viharnik, 1999. Špelič, Mir an (ur .): Nekrologij Slovenske frančiškanske province sv. Križa pripra- vljen v letu gospodovem 1995 . Ljubljana: Slo v ensk a fr ančišk ansk a pr o vinca s v . Križa, 1995. Štuhec, Mar k o: O družini v Kr anju sr edi 18. st oletja. Zgodovinski časopis 37 (1983), št . 4, str . 285–294. Šturm, Lo vr o (ur .): Gorenjske družine v 18. stoletju . Celje: Društv o Mohorje v a družba, Celjsk a Mohorje v a družba Ljubljana: Inštitut Kar antanija, Slo v ensk a matica, 2016. T r dina, Janez: Zbrano delo. Prva knjiga . Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 1946. V odnik, V alentin: Izbrano delo . Ljubljana: Mladinsk a knjig a, 1970 (K ondor 116). V olčjak, Jur e: Ordinacijska protokola Goriške nadškofije 1750–1824. 1. del: 1750– 1764. (Viri 31). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2010. V olčjak, Jur e: Ordinacijska protokola Goriške nadškofije 1750–1824. 2. del: 1765– 1825. (Viri 34). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2012. V olčjak, Jur e: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1. del: 1711–1756. (Viri 36). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2013. V olčjak, Jur e: Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 2. del: 1761–1824. (Viri 39). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2016. Žontar , Josip: Zgodovina mesta Kranja . Ljubljana: Muzejsk o društv o za Slo v enijo, 1939. 44 Boris Golec: R od V alentina V odnik a, str . 11–44 Članki in razprave || Articles and Papers Žontar , Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848 . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1998. V ALENTIN V ODNIK’S LINE A GE V alentin V odnik (1758, Zgornja Šišk a pri Ljubljani – 181 9, Ljubljana) w as not onl y the first author of a short aut obiogr aph y in Slo v enian language, but also a pioneer of Slo v enian genealogical t erminology . His lit er ary estat e, ar - chi v ed at the National and Uni v ersity Libr ary in Ljubljana, contains the manu - script Rod ali šlahta. Rodovinsko drevo (F amil y or R elati v es. A Genealogical T r ee) fr om about 1800, w hich mig ht also be consider ed the first genealogical manual writt en in Slo v enian. P art of the bla me f or the ser ious deficiency in prior r esear ch on V odnik’s lineage and e xt ended f amil y r ests with V odnik himself, w ho pr o vided tw o mis - leading pieces of inf ormation in his aut obiogr aph y – r eg ar ding the age of his gr andf ather and the name of his gr eat-gr andf ather . Althoug h the ancest ors of thr ee of his gr andpar ents – the P ance, Sk alar , and Za v ošnik f amilies – ma y be tr aced f ar back, V odnik’s lineage, f or the time being, mer el y pr o vides us with thr ee gener ations leading t o his gr eat-gr andf ather at the end of the se v ent eenth century . On the other hand, the mat ernal line of the P ance f amil y fr om Vič pri Ljubljani has been in v estig at ed as f ar back as the sixt eenth century . T oda y , V odnik w ould be consider ed a Ljubljana r esid ent because both his nat i v e Zgo rnja Šišk a, w her e his f ather spent his childhood, and his moth - er’s nati v e village of Vič became part of the city of Ljubljana in the first half of the tw entieth century . Mor eo v er , thr ee of V odnik’s f our gr andpar ents also originat ed fr om the ar ea of w hat is Ljubljana t oda y: aside fr om his mat ernal gr andmother w ho originat ed fr om the outskirts of the neig hbouring municipal - ity of Med v od e, his pat ernal gr andf ather came fr om the village of Šentjak ob ob Sa vi, his pat ernal gr andmother fr om T r ata, and his mat ernal gr andf ather fr om Vič. In V odnik’s da y s, of course, none of these r elati v es, including the poet him - self, w ould ha v e been r eg ar ded as r esidents of Ljublja na, but simpl y of Upper Carniola. Among all his gr andpar ents, V odnik onl y knew his gr andf ather Jurij V odnik, t o w hom he dedicat ed a dispr oportionat el y gr eat amount of att ention in his short aut obiogr aph y . The “first Slo v enian poet” , the first born of Jožef V od nik and Jer a, née P ance, gr ew up in a subur ban rur al en vir onment and maintained close con - tacts with his home and f amil y w hile pursuing his education. His close f amil y , w hich most lik el y also eng aged in innk eeping, w as r ather w ealth y . The V odnik s w er e subjects of the Counts of Lamber g; that is, their se igniory Cekin Mansion. Apart fr om a half-size f arm in Zgornja Šišk a, w her e the y li v ed, the y also held a half-size f arm at Sr ednja V as near Dobr o v a. His f ather’s br other Matija V odnik (1734–1798) became a F r anciscan friar with the r eligious name Mar cel, serving as a pr of essor at and head of the secondary school in No v o mest o, with none of his r elati v es but V alentin pursuing education. Pr e v od po vzetk a: Manca Gašperšič SUMMAR Y