17. številka.
Trst v ponedeljek 21. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
,.£dtnost .. z •»»» ralr>t «m 4«n. ruun	10
pr .zmtoT 00 ft. uri zvećer.
>ar»^Rin)i ihniH:
za wlr» leto........ 24 kron
za pol leta ......... 1- -
za *etrt leta........ € _
za en me*ec........ 2 kroni
Naročnino 'e plačevati naprej. Na nn-o^be bre* o'il« Mrnčnia* ne irjrav« et ozira	_
Po tobakamah v Tratu w prodajajo po-Številke po »» ntotink (3 »ve t: t ven Trnta pa po 8 *totink (4 nv<*.
fHefe« Iti. *7«.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edtaoatt Je av<
Oglasi
se račnnaio po vrstah v petitu. Vi a »efr-crnino naroČilo s primernim popuntoin Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiam »t«l. ne računajo po potro.ib-
Vsi dopici naj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovant flomai se ne *t»reiemafo. Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in otelile sprejema uprnvniStv«. Naročnino in učlane je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tinkarna se tinhaiata v ulici Carintia Siv. 12. I pravniStvo, in sprejemanje iasoratov v ulici Moi;n piccoio Siv. H, II. uaomr.

d^ovomi ire loik P r % n o J u : *
Lastnik konaorcij liata „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lisr.a „KJinust" v Trsta
Za popis ljudstva v Ustri.
Iz r;iznih strani Istre dobivamo pritožbe proti popisu ljudstva, ki se tega ineseea opravlja.
Vse pritožbe so proti temu,da se v
rubriki občevalni jezik ne Ziipisuje tisti jezik, kateri se v naših rodoviuah v resnici govori, namreč slovenski ali hrvatski.
V	raznih naših listih se je že pisalo o tem in poučevalo ljudi, kaj in kako imajo postopati.
Vsi naši ljudje ne čitajo listov, premnogi že zato ne, ker ne znajo ritati. Drugi ne marajo za to. res. naj pišejo, kar hočejo, mi ostanemo, kar smo. Tretji se hoje zamere od strani laške gosjKule, četrti škode itd.
I)a se tudi v takih slučajih prepreči krivičen in lažnjiv popis, dajemo našim zavednim ljudem s led eri nasvet :
V	vsakem našem kraju, mestu ali vasi naj se najdeta vsaj dva moža. ki naj napišeta na polo papirja, ako znata ali vsaj sumita, da se popis krivično in lažnjivo vrši, po priliki te-le bese* le :
<\ kr. okrajno glavarstvo!
Mi podpisani svedočimo. da se v
našem kraju.....govori slovenski (ali
hrvatski, kjer hrvatski) v vseh hišah;
ali:
v v sel 1 hišah, razven s led eri h; (Tukaj naj se navedejo imena hišnih gospodarjev. kjer se morda laški govori.)
ali:
v veliki večini liiš.«
(»ori, kjer so pike, naj se napiše ime kraja.
Tudi na dnu naj se napiše ime kraja, kakor tudi dan. mesec in leto.
To naj vsaj dvojica naših zavednih mož podpise s svojimi imeni in odnese ali pa priporočeno pošlje na res. kr. okrajno glavarstvo ali kapitanat.
Prepis tega naj pošljeta našemu uredništvu na znanje in ravnanje.
Bofloča taktika hrvatskiti in slovenskih poslancev.
1.
Koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca se snide novi državni zbor. V takem hipu je naravno, da se stranke bavijo z vprašanjem bodoče taktike svojih lastnih zastopnikov, Naravno je torej, da se tudi naša slovenska javnost bavi s takim vprašanjem.
Ali to pot si ne nalaga lahkega posla oni, ki hoče res kaj povedali, ki bi hotel podati res dobrih nasvetov, takih namreč, o katerih bi mogel zatrditi, da bodo izvedljivi. To je : nasvetov, o katerih je sam uverjen, da bodo koristni za narod naš in primerni konstelaciji in medsebojnemu razmerju meti posamičnimi skupinami, tlo katerega pridemo v parlamentu dunajskem.
Saj ni kdo niti danes, po dovršenih volitvah. niti ne sluti, kakovo bo to razmerje. Danes smo — v pravem pomenu besede — v temi. Kdor se je nadejal, da nove volitve ščistijo |>oložaj, da prinesejo vsaj nekoliko jasnosti v parlamentarno situvacijo, ta se je prebritko varal. Volitve so le zatem 11 i le situvacijo. Prazna je bila nada, tla volitve prinesejo konsolidacijo našega parlamentarizma. Danes smo na slabšem, nego smo bili pred volitvami. Po vspehu volitev moramo soditi, da bodo — ako se ne dogodi kakov pravi čudež — parlamentarne skupine še bolj raztrgane, nego st> bile v razgnanem parlamentu. Će že prejšnjih parlamentarnih razmer ne moremo primerjati razmeram v drugih parlamentih, če že prejšnji parlament ni bil razvrščen v velike kompaktne skupine, deleče se po stalnih, stabilnih, nepremičnih političnih načelih, ako se že v prešjnjem parlamentu stranke — poti težo nerešenega narodnega vprašanja — žrtvovale svoje politične nazore, bo pa v novem parlamentu še slabše. Nove volitve so še — zlasti se je zgodilo to na nemški strani — temeljito razkosale prejšnje skupine, katere je vsaj narodna ideja za silo tiščala skupaj. Odslej pa ne bomo imeli (zlasti na nemški strani) nobenih večih skupin več, ki bi odgovarjale najprimiti vnejim zahtevam zdravega parlamentarnega življenja, ampak le neštevilo skupinic. To ne bo več parlament, ampak le skupina cele vrste parlamentarnih fragmentov. Će le količkaj umetno pishologijo strankarskega življenja, ne moremo pričakovati drugače, nego tla se bodo te skupine — pa naj so istorodne, kakor hočejo — pobijale meti seboj , izvzemši jedino one slučaje
in prilike, ko jih bo vodilo sovražtvo tlo drugorodca.
Zlasti na nemški strani se nam obljubljajo uprav desoiatne razmere. Poglejmo le na Češko. Tam je zasedaj glavni kot hude ure. Tudi vsi Nemci izvzemši \Volfovce in Schdnererjance — priznavajo, da do miru in in konsolidiranja parlamentarnih razmer ne more priti, dokler ne pride tlo kakega modus vivendi med Nemci in Cehi. Kako si ti ljudje predstavljajo ta modus vivendi in da-li Ćehi sploh morejo vsprejeti njih ponudbe — to je drugo vprašanje, katero hočemo danes pustiti na stran. Ali fakt je ta, tla vsi — izvzemši Schonererjevih in VVolfovih besne- i zev — govore o neizogibni potrebi nekakega 1 sporazum ljenja meti Čehi in Nemci. A pro- j simo, kako naj pridejo na Češkem do kakega sporazumljenja, ko so iz zadnjih volitev samo v nemškem delu Češke izišli kakor triurafa-torji baš oni, ki a priori in v načelu odklanjajo vsako pogajanje in zahtevajo le brezpogojno kapitulacijo ?! S kom naj se sploh pogajajo Čehi, ko so oni, ki b se morda hoteli pogajati, strti v prah, in so gospodarji situvacije oni, ki nočejo ničesar čuti o kakem pogajanju. In zmaga Schonererjeva bo brez dvoma delovala tudi na tlispozicije nemških zastopnikov drugih pokrajin. Bič Scho-nererjev bo vseh neusmiljeno gonil v tabor radikalizma in intransigentstva. Grozeče prokletstvo Schonererjevo bo viselo liki svinčen podplat na vseh nemških zastopnikih.
Takov je efekt novih volitev. Zaključek pa je ta. da zastopniki Slovencev in Hrvatov se nimajo ničesar nadejati od strani Nemcev in morajo odklanjati že misel samo na kakov kontakt s skupinami na levici. Z druge strani pa stoji istotako trdno, da taka mala delegacija, kakor bo hrvatsko-slovenska, ne more in ne sme ostati brez parlamentarnih zvez.
Jedino torej, kar more slovenski politik reči z absolutno gotovostjo preti sestankom novega državnega zbora, je to, ti a si o-v e n s k i i n hrvatski zastopni ki morejo le med skupinami na desni iskati parlamentarnih z a vezni kov!
Tej resnici pritrja tudi list »Suden«, rekši, da nič naravnejega ni, nego je to, tla iščemo mi zaveznikov pri zastopnikih naroda češkega ter tla podpiramo njihove narodne in državnopravne aspiracije. Ali se svojega, rekli bi, o po rtu n i sti škega stališča, pridodaje klavzulo: tla se moremo mi vezati s Cehi le dotlej, dokler ne uberejo [krivih poti in akt) ne bodo nadaljevali — obstrukeije.
Mi smo se večkrat uprli takim predčasnim, prenagljenim obvezam in se jim upiramo tudi danes. Mi bi vprašali spoštovani dunajski list: kedaj so se Čehi načelno izrekli za obstrukcijo ? Kaj pa potem, če se razmere razvijejo tako, da bodo Čehi prisiljeni poseči po tem skrajnem sredstvu ? Je-li pravično, je-li lojalno, ako zahtevamo od prijateljev obveze, na k a ko rš njo se Nemci, naši nasprotniki, nočejo vezati za nobeno ceno. Nemci kriče pač proti češki obstrukeiji, oni kličejo vse skupine v boj proti Cehom, ki tla ubijajo parlamentarizem, a tla bi se sami decidirano izjavili proti nemšk i obstrukeiji, tla bi sami prisegli, tla nikdar več in pod nobenimi okolnostmi ne posežejo več po tem sredstvu — ne, na kaj tacega ne mislijo Nemci ! Oni zahtevajo pač, naj se Čehi odpovedo obstrukeiji, sami pa — o ne, o tem nočejo čuti.
Priznavamo in ne tajimo, tla baš mi Slovenci in Hrvatje krvavo potrebujemo delavnega parlamenta, tako krvavo, kakor morda ne nobeno drugo pleme v državi. Saj je parlament ono jedino mesto, kjer moremo vsaj — tožiti, kjer moremo kazati svetu na gorostasne razmere, ki nas ubijajo, na zistem, ki nas proganja. Zlasti mi primorski* Slovani morami) želeti najiskreneje, tla ne pride do-ohstrukcije. Ali proti takim obveznim izjavam moramo biti, dokler ne dobimo odgovora na vprašanje : kje bomo iskali mi Slovenci in Hrvatje zaveznikov, ako se obrnemo
Od Čehov, zaveznikov namreč, ki ne bodo le radi vsprejemali naše pomoči na glasovanjih, ampak takih, ki bodo hoteli podpirati naše narodne zahteve?! To je tisto usodno vprašanje, na katero si moramo odgovoriti, da ne postanemo zrno meti mnogimi mlinskimi kameni. Ne vežimo si torej rok, pretlno je nastala neizogibna potreba in poČakajmo se svojimi izjavami proti češki obstrukeiji vsaj dotlej, dokler bomo videli, tla so Čehi res po nepotrebnem in iz gole objestnosti zapričeli z obstrukcijo!
Popolnoma pa se strinjamo s »Stidnom«, kt) opominja in svari Cehe, naj ne u mejo slovanske solidarnosti takt), kakor tla zastopniki vseh slovanskih plemen morajo podpirati njih načrte, ne tla bi se oni, Cehi, ozirali na koristi in glasove svojih prijateljev I Ali le ne žugati javno in po listih, pred tem svarimo. Saj si zastopniki obeh plemen lahko z lica v lice in odkrito povedo vse, kar jim je na srcu. Z žuganjem v javnosti pa le slabimo moralno pozicijo onih, pri katerih moramo — kar priznava tudi »Suden« —že po naravi iskati svoje zaveznike.
p o n i* i a t b k *
Notturno.
Spiral: K-arrr Sa n (h t r- (rja I*ki. — Prevel: Radi.
In mrtvo telo - svojo mirnostjo, s svojo gluhos-jo in z lepimi očmi me je uničilo. Lice je bilo še isto, antrelj^ka krasota je počivala na njem — še lep^c in Im»1j nebeško, nego-li za onega mnogega bajnega časa, ko sem jo motril v njenih blaženih sanjah — ah — a vendar za-me — za najino brezkrajno ljubezen ni imelo več poineua. »Ah — mrtva je
—	mrtva, vse je dovršeno!«
II.
Štirje dnevi so minuli. Moja velika žalost ni ftonehala ni za časek. Tiščala me je tako, da mi je bilo, kakor da gledam svojo izmučeno dušo, na kateri leži nekaj velikega
—	strašnega — nekaj težkega, k-ir se ne more meriti z običajnim merilom, a ker je tako silno, tla vedno občutim, kako Imuu mogel le še par trenutkov vzdržati nadčloveško breme, |M>tem pa — ta v hip bo tudi zadnji, najeteričneji del bitja zmlet v nič.
Obupna slika nesrečnega časa je visela z nemilosrdno trdostjo stalno pred mojimi očmi in vedno — vedno sem gledal vsako malenkost. A poslednji njeni besedi — sigurno izgovorjeui : »na svidenje!« - sta tudi neprestano zveneli v moji glavi.
Iz te^-a seje izvila še jačja želja, nada, ki se je izražala v besedah, v molitvi : ako je še kaj j m ) zadnjem vzdihljaju, naj se mi javi --naj se mi prikaže — naj me uveri, da je S{K)min še preko meje snovi, tla so misli, čut-stva, volja — ljubezen!
Začetkoma .-»e vsa logika punta ob takem mišljenju. Celo moje umno bitstvo seje od vrnilo z največim prezirom od teh naivnih — gotovo na pol neu nnih vsklikov, no — srce in še neka j druzega neznanega v srcu se ni tlalo uveriti od pameti, temveč je netilo željo jh) odgovoru in enako lovilo za zagri-njalom, tla bi je za hip odgrnilo in pogledalo v notranje tajnosti.
< >sniega dne skoro nisem mogel več gledati z zla tom popisane hrbte Spencerjevih, Taine-jevih in Hackel-ovih zvezkov, ne da bi se spominjal 0\\v<? y\ nezadovoljstva in neke obupne I
mržnje proti uverjenju, katero čuvajo one knjige v sebi. In obračaje se od njih, sem se začel s silo gubiti v tmini bajk, starih pri-pove<iek in svetih legend ; — spustil sem se v gl -boke in nedogledne jezove večne tajnosti, kjer je od nekdaj jaden človek iskal tolažbe proti misli, zanj pregorostasni, da ni nič druzega, nego-li začasen val v toku reke.
Te stare bajke so me privele v neko mistično vzrujanost. Preti enajsto uro po noči sem setlel samcat — v mrtvaški sobi — pričakuje, da bom kaj slišal, — da kaj opazim, ali vsaj občutim. Poezija, prihajajoča iz teh davnih nad in človeških tolažb, me je obvladala s svojim čarom, s svojim tajnim ugibanjem — in jaz sem skoro gledal in čutil pred svojim duševnim očesom vse one silne slike občega maščevauja, katere je veliki pesnik srednjega veka tako sijajno in čarobno ua-slikal v svoji resnično božanski »Divina co-raedia«. A pokojničini besedi »na snidenje« so se mešale v to razmišljevanje in jaz sem se — skoro nadejal, da ura, katero sem sam vstavil za časa smrti, morda edaj začne tikta kati.
Da bi se ubranil roganja lastne pameti, spominjal sem te vseh onih pripovesti o sličnih zgodbah.
Ali čas je tekel — a okolo mene se ni javilo ničesar, ničesar se ni premaknilo — in duša moja je izgovarjala bolno in obupno Faustov vsklik: »nič — nič!«
Le sence starega pohištva so drhtele v slabem svitu luči. Le neumni ponoćni metuljčki so letali okoli luči. In tiho je bilo — takt) tiho, da sem čul plazenje velikega palka v gornjem sobinem kotu. Slednjič se mi je zdelo, kakor da to ni več mir uspavanega dneva in gluhe noči, temveč, d» je skoro smrtno otrpljenje.
Zastonj sem upiral oči na staro uro, — ona je stala in stala. Zastonj sem lovil sence po usodni postelji, — nič se ni premaknilo s svojega mesta. Koti so bili res črni, ali druzega n»č. Stolice so enako ostale v svoji poziciji odbornikov — okoli mize.
In bolno — bolno sem ponavljal brez prestanka: »Torej nič — nič!«
(Pride še.)
Če pa bi res prišlo do tega, da lii Cehi le iz gole objestnosti in brez opravičenja ubrali j^ta, |m> katerih bi jim naši |>oslanci res ne mogli slediti, [>otem ne !h> težko tem f»ofclednjim opravičiti se pred Hlovensko-hr-vateko javnostjo.
J ><itlej pa je našim zastopnikom v sveto dolžnost, da puščajo na strani vse rekrimi-nacije in Itolj aii manje prikrite grožnje na adreso čeških poslancev in iščejo le tiste točke, na katere bi bilo možno nasloniti trdno zavezništvo rawl ol>ema bratskima narodoma.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 21. januvarja 1901. Načrti Korberjeve vlade. »Neue
Kreie Presse« poroča, da je ministerski svet, sestavši se dne 10. po|*»ludne in ki je trajal do S. in jmiI ure zvečer, bavil s stvarmi, ki s«« v zvezi s sklicanjem državnega zbora. Ta ministerski svet* da je I »i I za cele 3 ure! daljši, nego vsa dosedanja j>osv tovanja mi-' □isterstva Korlierjevega. Že jh> tem treba j sklepati o veliki važnosti tega posvetovanja. Dan sestanka državnega zl*>ra še ni določen, gotovo pa jc, da se parlament snide ali zadnje dni tega meseca, ali v prvem tednu meseca februvarja. Vlada predloži zo|>et zakon o delnicah in investicijsko predlogo. Potem bodo na programu : kontingent novincev, volitve v delegacije, volitve v kvotno deputacijo in druge male stvari. Poleg velikega vprašanja, kako parlament napraviti sftosob-nim za delo, l»o važno tudi vprašanje volitve predsednika.
Proti zof>etni izvolitvi dra. F u c h s a ni le jeden del levice, ampak tudi oni krogi na desni, k« odkrito žele, da parlament postane s|»osoben za delo. Vsekako se Ik» skušalo, <la se to vprašanje reši mirnim |>otom med velikimi strankami samimi. To 1 vprašanje je glavnim predmetom razgovorov med ministerskim predsednikom in poslanci različnih strank, ker l»o njih odločitev v tem vprašanju simptomatična za resnične namene prejšnje desniee. V teh pogovorih se omenjajo še druge, državnega zbora tičoče se stvari, kakor n. pr. nov ključ za sestavo odsekov. I <"im Ih* zlx »rniea konstituirana, lx» se jej baviti z o« govorom na prestol ni govor. Skoro gotovo 1 bodo predloženi 3 načrti adrese, oni nemških ; strank, oni .-.trank bivše desnice brez Čehov, in načrt Cehov.
Istotako je skoro gotovo, da nobeden ! teh načrtov ne dobi jtotrebne večine. Zato se 1 utegne — kakor leta 18*J1 — predložiti le j udanostna adresa brez vsake politične ali strankarske tendence.	'
Stanovi, ki so zastopani v novem parlamentu. V novi zbornici fposlancev je : 61* odtvetnikov in notarjev, 6 zdravnikov in lekarnarjev. x tehnikov, .'iS uradnikov, 24 duhovnikov. 169 posestnikov, f>2 trgovcev in obrtnikov, 2* urednikov in pisateljev in 31 profesorjev in učiteljev.
Kraljica Viktorija. Iz kraljevega grada Osborne na Angleškem prihajajo vele-resne vesti. Veleresnost teh vesti j>otrjuje vzlasii dejstvo, da je tudi nemški cesar V«l-jelm od hitel na Angleško, da obišče svojo — staro mater. Danes so zo}>et oči vsega sveta ob mene na Angleško, kjer se H3-letna kraljica Viktorija l>ori — se smrtjo. Vse : vesti, prihajajoče iz grada Osltome, potrjujejo, da se stanje kraljice rapidno slabša, a 1 neka brzojavka iz Londona trdi celo, da an- ! gleška vladarica že leži v agoniji in da se 1 je sleherni trenotek bati katastrofe.
Nad «»0 let sedi že kraljica Viktorija na angleškem prestolu. 11» let jej je bilo, ko je zasela prestol, in sedaj jih šteje ! Njeno zdravje se je zdelo ne*»orušno in duh jej je bil svež in čvrst tHtli v visoki starosti do — 1 zadnjih časov. Te dni pa, pravijo, je postala duševno grozno |w>trta in razburjena, tako, 1 da ni mogla spati. Z upadanjem duha jej propadajo tudi telesne odporne sile.
Se človeškega stališča moremo le s sočutjem misliti na visoko t>oluico. Ali tudi kraljici, vladarici Viktoriji nimamo ničesa očitati. Vsikdar je bila zavzeta za čast, veličino in blaginjo Anglije. V največo čast pa jej je, tla je vsikdar strogo spoštovala ustavo svoje dežele, da se je vedla vsikdar strogo 1 konstitucijonelno, da je vsikdar sj>oštovaIa skle|»e parlamenta, pa naj so jej bili isti tudi . neprijetni in če tudi ni ljubila mož, ki so i bili istodobno na vladi. Tudi njej gre pisati | v zaslugo, da je Anglija ša danes strogo konstitucijonelna država, kjer krona brezpogojno sj»oštuje voljo naroda, izraženo na volitvah. Iz tega pa sledi tudi, da v Angliji
odgovarja istodobna vlada za vse ukrepe in istotako morajo sedanji vladni možje odgovarjati za — dogodke v južni Afriki. Še več: verodostojna poročila zatrjajo, da je bila kraljica odločno proti tej nesrečni vojni v južni Afriki in da je na posvetovanjih se svojimi svetovalci ojietovano izrekala željo, naj bi se ne prelivala kri, vsaj dokler ona živi. Ali to je bila le želja rahločutne žene — kraljiea Viktorija, konstitucijonelna vladarica, ni mogla in gotovo tudi ui hotela se silo preprečiti, kar sta hotela glavna konstitucijonelna činitelja : vlada parlament. Grdi koristolovci a la Chamberlain morajo torej nositi odgovornost za nedolžno kri, ki se preliva v Afriki, za vso nesrečo, ki jo trpi sedaj mal narod, ki ni zakrivil druzega, nego da ljubi svojo slobodo — trpi zato, ker mu grabežljive hijene hočejo ugrabiti ujegA imetje ! !
Kraljica Viktorija je nedolžna na tej krvi, na tej brezprimerno cinično in brutalni izzvani vojni. A če so jo vendar žalostna poročila iz Afrike tako prestresla, da so potresla nje duševno in telesno zdravje, more to le povišati simpatije sveta tlo nje, ker to priča, da je dobra vladarica in da ni mogla prenašati, vide, kako se ves svet se srdom obrača proti nje narodu! Vse kaže torej, da Chamberlain in vsa ta 1 -pa družba ne bodo imeli na svoji vesti le v Afriki prelite nedolžne krvi, ampak tudi zdravje in bržkone tudi življenje — svoje lastne kraljice!
Tržaške vesti.
( mrla je včeraj na Prošeku gospa Antonija Godina, soproga rodoljuba in posestnika Ivana Godine, sestra našega Ivana viteza Nabergeja. Spoštovani rodbini izrekamo svoje sožalje.
Nečuveno!! To, kar se godi sedaj o ljudskem štetju, se mora zdeti neverjetno vsakomur, ki ne pozna bolj natanjko naših tržaških razmer ! A ne samo nepoznavalcern razmer, ampak celo oni, ki te razmere poznajo, zmajujejo z glavami, če^, to ni mogoče! Ko prinesemo celo vrsto slučajev, (»odprtih z imeni in naslovi osleparjenih, bo še le lahko sodil vsakdo, kaj in kako se dela x našo narodnostjo tu ob Adriji !
Na tisoče družin v mestu, ni niti videlo n i k a k e pole za Ij u da k o štetje! Drugim so sicer pokazali polo, a st) se branili pokazati rubriko o obČevalnem jeziku ! Celo one, ki s<» si dali spisati dotične pole po organih našega političnega društva, so ociganili na ta način, da so jim ali uniči li te pole in napisali druge po svojem ukusu, uli, ako to ni bilo mogoče, so napisane pole vrnili z zahtevo, naj vsakdo spiše pole v laškem ali nemškem jeziku, ker da — slovenskega ne umejo!!! Pol za ljudsko štetje tudi v slovenskem jeziku — ui bilo mogoče udobiti za nobeno ceno in je moral oni, ki je to zahteval, uložiti pismeno ulogo na tu k. e. kr. vlado ! !!
Danes dne 21. januvarja še ni urejeno to uzor-ljudsko štetje in danes še uekater-niki čakajo slovenskih pol !
Kar se pa dogaja po okolici Trsta in tudi v Istri, to že presega vse meje nezakonitosti !
Ako pa res obstoji še zakon o ljudskem štetju, bo moral marsikateri — slepar drago plačati svojo sleparijo, kar pokaže še le, kako *e postopa z Slovani v začetku XX. stoletja ! Mi moramo napeti vse sile, da razkrinkamo ves način, po katerem se udušiti naš živelj na tej zemlji!
Ples trgovcev z jes'vinauii v Trstu. Podpisani odsek je določil, da priredi letos v ilobrodelni namen trgovski ples. Ta ples bo v nedeljo, dne 3. februvarja ob 10. uri zvečer v gledišču »Armonia«. Igral bode celi vojaški orkester c. kr. pešpolka št.	—
Vstopnina 2 K za 1 gospoda (z dvema g.) — Prosi se priti v plesni toileti.
OjMunba. Na razpolago gospodom so vse lože in sicer po 8 K v pritličju, 6 K prvi red, 4 K drugi red, in po 2 K tretji red. I>>že se bodo prodavale od danes naprej v kavarni »Commercio«, ulica Caserma, dokler se vse razprodajo; zategadelj se prosi gospode, kateri se mislijo udeležiti plesa, da si jih preskrbe pravočasno.
Vs^ki od odseka bo imel na razpolago vstopnice.
Ljudsko štetje pri sv. Jakobu. Dne
14. t. m. je prišel magistratni sluga k družini Prelc v ulici del Rivo št. 15.
Ker momentanno nista bila doma ne oče
in ne sin, prašal je oni imenitni gospod s si. magistrata, — seveda v italijanskem jeziku — gospodinjo stanovanja, kake narodnosti da sta dotični oče in sin. Gospodinja je odgovorila: Sono slavi ! Slovenca sta ! Nadalje je vprašal, s katero Btranko da držita ! Ona je odgovorila: Per i slavi! Za Slovence.
On je rekel na to: Jutri pridem zopet in prinesem slovenske pole za ljudsko štetje. To je bilo v sredo dne 15. t. m. A še ga čakamo in mislim, da ga bomo morali čakati, kakor Židje, ki so čakali mesijo in ga čakajo še dandanes.
Na tak način vrše si. mag. slugi ljudsko štetje pri sv. Jakobu, in sicer pri poštenih slovenskih družinah. Pazite torej, da se ne vjamete v nastavljene pasti.
Zinaire tržaške kainore in e. kr. državni uradniki. Pišejo nam : Da je k a mora združila vse svoje človeške in peklenske moči v dosego svojih sramotnih zmag, je na vse zadnje umevno. Saj tiran si niti misliti ne more, da bi tudi drugi ljudje poleg : njega zadovoljno živeli! Ali neumevno je, da, naravnost neverjetno je, kako je kamora inogla zbrati pod svoje peroti malone vse c. kr. državne uradnike italijanske narodnosti! Kakor bi mignil, bile so italijanske ovčice, zajemajoče hrano iz državnih jasli, oddaljene od drugih avstrijsko misi čih, ter- so napravile toli raoČno falango: kamori v prid in proti državni misli avstrijski !
Kričeč dokaz so nam bile volitve za II. kolegij ! Malo več solidarnosti in edinosti in malo več — — — avstrijskega duha, pa bi bila zagotovljeni zmaga avstrijsko čutečemu kandidatu ; tako pa ie državno uradništvo v Trstu zastopano po možu, usiljenem od ljudi, ki kar ne morejo učakati dneva, ki naj bi Trst združil z materjo Italijo!
Ali ne dovolj, da so ti c. kr. — italijanski uradniki glasovali prosluli kamori v prid, ampak dali so istej vse svoje moči na razpolago. Dvojica teh uradnikov sta celo svoji imeni posodila tistemu »comitato nazio-nale«, dočim so drugi direktno in očitno agitirali za kandidate katnore.
Da tudi naša pošta ni zaostala za drugimi c. kr. uradi, to se menda umeje samo po sebi po znanih anticedencijah — Pokornega spomina ! Da, tu vlada menda še vedno duh Pokornega. Ni dovolj, tla uradniki — zlasti v nekaterih oddelkih pošte — smejo kar odkrito na dan se svojo — ultraliberal-nostjo (in uživajo menda za to še potrebne privilegije), dovoljeno jim je tudi za časa volitev pobiranje glasovnic .... kaj ne, go-Hpod .... Accerboni £ ! Nič ne dene, da je temu gospođicu — ki nekoliko prerad bruha svojo jezico na svoje podrejeuce — le malo kalinov selo na limanice . . . volja njegova je bila vsakako »dobra«.
Najznačilneje za duh, ki veje med iz-vestnimi c. kr. poštnimi uradniki, je dejstvo, da so nekateri njih dan po izvolitvi Poldeta Mauronerja — po toliki muki, trudu in prestanem strahu, da bi utegnil zmagati avstrijsko misleč kandidat — dajali duška svoji radosti s tem, <1 a s o s e v uradu objemali in poljubljali!!
Sedaj pa še reči kdo, da ni to diven i sad, ki ga je med državnimi uradniki dozorel — primorski zistem !
Kamenje — narodno orožje Nemcev in Lahov. O volitvi za III. kolegij v Trstu so Nemci nabili plakate, ki so pozivali nemške volilce, naj se v volilnem boju postavijo na stran italijanskega naroda, ki stoji na tisti stopinji kulture, kakor nemški narod. No, mi bi privoščili našim nemškim nasprotnikom prav od srca tisto stopinjo kulture, na kateri stoje naši laški nasprotniki in o kateri pričajo srednjeveške kulturne in socijalne razmere zlasti po istrskih mestih! Če so Nemci zadovoljni s takimi vrstniki na stopinji kulture, ini nimamo nič proti temu in jih ne zavidamo ni malo, z izrečnim pridržkom pa, da že raje ostajamo pri svoji — nekulturi. Iz posebne naklonjenosti pa hočemo še tudi konstatirati, da je tudi narodno orožje Nemcev isto, kakor Italijanov, namreč kamenje. Kakor so Italijani, oziroma njih zvesti učenci in sluge, reete slovenski jani-čarji v Istri, kamenjali slovenske narodne može, tako so Nemci na Koroškem kamenjali slovenske volilce. In sicer se je najnovejši tozadevni slučaj dogodil o občinskih volitvah v Globasnici. Heil in evviva !
Srečna Greta! Za razne cikorije in ci-korijaše je bilo oddanih na Greti celih 1G00 kron, da so mogli pred volitvami, med in po volitvah — piti in kupovati prodane duše! Sedaj, ko se pa kupček bliža koncu, je na-
vstal prepir med tamošnjo smrdljivo mrhovino! En oddelek gretarske cikorije, ki je še le na pol prodana, je šel po volitvah na delo, med tem ko je drugi, čisto gnjili oddelek — pil noč in dan ! Ko je bilo treba porazdeliti ostale Judeže ve groše, je torej navstal prepir, ker so vsi hoteli imeti enake
—	deleže! Med to častito družbo je tudi neki gretarski čevljar, katerega oče je šel v Ameriko iskat sreče !
Kedaj bo že konec J! Pišejo nam : Minoli četrtek je šla naša okolieanka Stru-kel Antonija na tukajšnji c. kr. davkarski urad, da bi jej neko tiskovino (formular D.) dali v slovensko-nemškem jeziku. Odgovorili so jej, naj gre v slovensko društvo — gor pri ljudskem vrtu, da tam udobi take tiskovine! Neki uradnik je še dostavil: O ii, ki vam je rekel, da imamo mi take tiskovine, je _ bedak! !!
To je nečuveno, da celo na c. kr. oblastih brijo norce z našim ljudstvom! Proti takim «bedakom» protestujemo najener-gičnejše, osobito, ko vemo in smo gotovi, da imajo take tiskovine.
Kdaj bo konec takim — nedostojnostim ?! Od «šeavov» živi in «ščave» — prolili uja. Na Belvederju ima svojo drogerijo neki Cumar, ki je baš sedaj za časa volitev stresal svojo 2000-letno — laško jezo nad našim slovenskim ljudstvom. V torek po volitvi je prišel ta mož v bližnjo tobakarno po cigarete in se je izrazil tam : Questi mostri di ščavi i vol venir per forza <jua abbasso!
—	Možu torej ni prav, da prihajajo Slovenci v Trst, da-si živi skoro izključno od Slovencev! To bi gledal ta ultra Italijan, ako bi se ti slovenski kupovalci dogovorili med seboj, da mu podajo — izogibaje se njegove pro-dajalnice — priliko za razmišljanje, kako bi bilo v Trstu v prvi vrsti za gospoda — Cumarja, ako bi res prišlo do tega, tla Slovenci ne bi prihajali v Trst! Mi si že mislimo, kako bi si jih mož nazaj — želel !
Na delu ponesrečil je v soboto 92-1. Alojzij Ca pota r iz ulice Commerciale št. 7. Delal je na kolodvoru južne železnice ter bil nevarno ranjen. Spravili so ga v tukajšnjo dolnišnico.
Dražbe premičnin. V torek, dne 22.
januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Giulia 3, obuvala ; ulica <'uvaženi 4, hišna oprava : ulica Torrente 34, hišna oprava; ulica Ferriera 2G, marmor ter kamenite stopnice; ulica Acqoedotto 9, oprema v zalogi.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 7.G, ob 2. uri popoludne
(jo. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7<j!>.4.
—	Danes plima ob —.— pred p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob—.— popoludne.
»Tržaško podporno in bralno društvo« priredi v soboto poe 20. t. m. v lastni dvorani ulica Stadion št. 19, I. n. prvi in dne 16. februvarja drugi plesni veuček. — Vstopnina za možke 00 st. in za ženske 40 st. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se tem p »tom uljudno vabi na obilno udeležbo.
O D B O U.
Pevsko društvo »Slovan* iz Padriča priredi dne 2. februvarja pri sv. Ivanu v »Narodnem domu« veliko veselico pod vodstvom svojega pevovodje g. H. Ražma. Na vsporedu bo petje, igra, deklamacija in ples ; igral bo dober tržaški kvartet. Razpored naznani se pravočasno.
/a »Božićnico« ženske • podružnice družbe sv. Cirila in Metoda so darovali : g. Mimbelli 50 K, Furlani 2 Iv, Zafred T> K. Hvala prisrčna !
Vesti iz Kranjske.
* Družbi sv. Cirila in Metoda sta od čistega dohodka ob prodaji narodnih užigalic gospoda Per dana v Ljubljani zopet oddala 400 K.
Vesti iz Štajerske.
— Reducirana nemška večin a. V Celju so imeli v zadnji volitvi Nemci celih 83 glasov večine. To število pa bo jako skrčeno po okolnosti, da se je po volitvi zasledilo celo vrsto nemških volilcev, ki ne plačujejo 4 gld. davka, marveč le po par kron in bodo sedaj vsi ti ovrženi kot neveljavni. Potem še-le se pokaže -sramotna večina nemških volilcev.
—	Nemško človekoljubje. »Domovina« j»iše: (iraški občinski svet je dajal d«»se<laj zavodu, kjer dobivajo revni visoko-šolei brezplačno kosilo, jk> 200 kron na leto. V seji dne 10- t. m. je predlagal občinski svetovale«* dr. baron Sternbaeli, naj se ta svota dovoli le jmkI |H»gojemt če ne bodo podpirali izključno le nemški visokosolci. Nemška nestrpnost pa ni |w>mislila. da so v občinskem svetu tudi možje, katerim še niso srca za pravico po|K>lnoma otrpnila. Vzdignil se je soeijalni demokrat obč. svetnik Kesel ter krutega predlagatelja tako le zavrnil.
Mislil sem, da bo g. dr. Sternbaeli mesto 200 kron predlagal 400 kron, toda ne to, temveč on če imeti, naj bi si samo nemški dijaki tolažili glad. ('e bi bil gosp. dr. Sternbaeh predlagal, da je treba samo nemškim prebivalcem v (i rade u plačevati davke, bi temu pritrdili, a takti jemljejo denar od vsakogar. Oni hočejo, da bi revni dijaki, ker niso njihove narodnosti, stradali ter bili zadržani na studiranju, a (>oPem jih imenujejo, »manjvredni narod«. (Re* je!) To pač ni več narodno čustvo, to je na rodna besnost, to ie narodna podivjanost! Slovenci smo jako hvaležni g. Reselu in njegovim tovarišem, ki so tako pošteno osramotili nemško-nacijonalno surovost. Taki in ednaki pojavi nesti|Miosti proti slovenskim dijakom pa nas naj zdrže v geslu : »Proč od Gradca!« Dajte nam slovensko vseučilišče !
—	Nekaznovana nemška nesramnost. Pod tem naslovom piše celjska • Domovina* :
Volitve so tajne. Vkljub temu je listič »Deutsche Waeht» že naprej grozil, da postavi vsakega Slovenca na «pranger», ki si bo drznil voliti slovenskega kandidata. Državno pravdništvo je zatisnilo oko nad tako surovo grožnjo. Po volitvi pa je res prinesel nesramn' listič imenoma vse -slovenske volilce. Državno pravdništvo je zatisnilo obe očesi nad izdano uradno tajnostjo. S kakšnim namenom je prinesla «žaba» ta imenik, jasno je vsakomur; naj bi se nemški Celjani primerno maščevali nad slovenskimi obrtniki itd., ki niso zatajili svoje narodnosti. «Domovina« bi s tako očitnim bojkotom nikdar ne prišla srečno mirno državnega pravdnika. Ker pa je bilo dovoljeno Nemcem izdati volilno tajnost, dovoljeno pač mora biti nam ista imena ponoviti. Seveda storimo to brez — namena.
Nato navaja «Domovina* imena onih slov. obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so volili narodno in dalje imena onih, ki so volili z Nemci, katerih imena so pristno slovenska in ki tudi žive izključno od slovenske okolice. Halje imenuje tudi uradnike slovenske krvi, ki so volili izdajalski. Najbolj značilna na vsej stvari je okolnost, da so Nemci postavili na >pranger» take narodne volilce, ki rut pristni slovenski možje. Ta okolnost uprav kričeče ilustrijje — moralo štajerskih nemških {»olitikov.
Razne vesti.
80-letna dvojčka. HraLa Kuri ii Rudolf
Kristen. lesna trgovca in hišna }>osestnika v Opavi in rojena dvojčka, sta dne 15. t. m. v jM»ini moči duha in telesa praznovala svoj SO. rojstni dan. O tej pnliki sta dobila starčka mnogo če-titk.
Telefon v Srbiji. Minolo soboto so izročili promesu telefonsko zvezo med Bel i gradom in Nišem. To je prvi interubanni telefon v Srbiji. Pristojbina za pogovor |»etih minut znaša 1 dinar.
Zdravniki v Avstriji. Število zdravnikov v Avstriji znaša 10..r>76. In sicer jih odpada na Nižje Avstrijsko :U»f>4, na Zg. Avstrijsko 3*5*. na Solnograško 114. na Štajersko 074, na Koroško 141. na Kranjsko 99, na Tirolsko in Vorarlberško f»4#, na Primorsko 331, na CeŠko iVrtj.i. na Moravsko s*lt na Šlezko --3, na Galicijo 1313, na Bukovino 134, na Dalmacijo 131. Glavna mesta pa imajo zdravnikov : Dunaj 2443, Line .">3, Solno^rad 38 Gradee	Celovec 3."». Ljubljana 34, Trst
185, Inornost <>1, Praga 450, Brno 162, Opava 3r», Lvov 243, Crnovice 51 in Zadr 17.
Brzojavna poročila.
Državni /bor sklican.
DUNAJ 21. (K. B.) .Jutršnja >Wiener Zeitung priobči, da je državni zl»or sklican za 31. januvarja t. 1.
Anirležka kraljica bolna.
OSBORNE 20. (K. B.) Ob uri zvečer.
Kraljica je v agoniji. V^aki čas je pričakovati kata str« >fo.
LONDON 20. (K. B.) Cesar Viljelm in vojvoda Connaught sta prispela zvečer semkaj ; sprejela sta ju princ \Vales, ki se je pripeljal iz Cowes a, iu vojvoda Vork. Cesar se je podal v palačo Buckingham.
LONDON 21. (K. B.) Bulletin, ki so
ga o polnoči izdali o zdravju kralj i ee, pravi : Stanje se je zvečer poslabšalo ; kraljica postaja bolj in bolj slaba ter le težko sprejema . hrano.
COVVES 21. {K. B.) Kraljevska rodo-viua je zbrana v kraljičini spalnici. Vsaki trenotek pričakujejo katastrofo.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Kapstadta: Trije eskadroni jobannes-burških »mounted rittes« so pri Springsu blizu Johannesburga napadli tieko bursko prednjo stražo ter jo ujeli. Pozneje so »mounted rifles» odbili močan napad Burov.
PR ETO RIJ A 19. (K. B.) Reuter javlja : Buri S4i pri Palmoralu zaplenili železniški vlak, na katerem je bilo razno gradivo.
Zadnja ura.
Popoludne se je na tuk. borzi razširila vest, da je An?ležka kraljica umrla
ob 9. uri iu pol predpoludue.
-
Trgovina in promet
Tedensko tržno porodilo.
V Trstu, dne 18. januvarja 1901.
(Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago. Kava. Prošli teden so cene kave kolebale le malo. Brazilski trg je bil prve dni nekoliko medtejši, zaključil pa je s poboljškom enega šilinga, ker se je zboljšal brazilski menjični kurz. Naš trg je bil miren; prometa je bilo malo; cene so <<e nekoliko popravile. 8 trga je bilo vzetih 1000 vreč kave Santos od navadne do fine po 41 do 46 K za 50 kg. Dovoz je znašal od 11. do 17. jan. 11 >01 : iz Adena 55 tardov kave, iz Port Saida 99 vreč. Na javnih skladiščih se je nahajalo 17.926 q kave. Sladkor. Prošli teden je bil na vseh važnih trgih miren o skoro nespremenjenih, a nekoliko nižjih cenah. Isto velja glede našega trga.
Promet je bil nekoliko živahnejši, ker so tovarnarji dovolili uekaj olajšav.
Za gotovo prevozno blago, vožnine prosto v Trstu, s škontom 2°/0 : Centrifugalui pilć . . . 26 */4—27y4 K
Melis-pile...... 27 7,-27% „
Concassč....... 27 3/s—28— ,,
V soleh po 1.80 do 2 kg. 29 % — 29l/s „ Kocke v zabojih po 25
in 50 kg......29-V*— 30— .,
Za naročite januar april : Centrifugalui pilć . . . 26 27l/4 K Melis.......21--27s/s K
Iz notranjosti je došlo od 11. jan. do 17. januvarja po železnici 60 400 q (proti 75.100 v inti dobi lani).
Zaloga je znašala dne 16. t. m. 119.100 q, od katerih 115.804 <j na javnih skladiščih (proti 142.900 in 133.384 q lani). Žito. Trg trden za vse predmete. Prodalo se je 500 «j turščiee levantinsk^ po 1 1 K in 300 c j ogrske po 12 K za q.
Zaloga je znašala: 312 q pšenice (112 q na skladiščih) 1930 <j turščiee (1530 q na skladiščih) in 200 »j ovsa. Bombaž. Položaj trden. Prodalo se je 55 bal
Adane po 102 K za q. Moka. Tri£ sttlen, maio prometa. Sadje. A g r u m e : trg medel. Levantinsko sadje. Kalamatske smokve — malo povpraševanja, vendar položaj trden ; sultauine: položaj dober; cene na izvirnih trgih so poskočile, v ostalih predmetih nobenega prometa. Les. Trg medel; zelo malo prometa. Olje oljkino. Malo dovo a iz Albanije, z (irske in iz levanta ; vsled tega se je položaj na našem trgu zboljšal. Bombažno olje. Tudi minoli teden ni bilo skoro nobenega prometa; cene so nekoliko po kočile. Prodalo se jellOO <j v zvirnih barel i h po 52 do 60 K.
Slovenska trgovska akademija.
Kranjska trgovska in obrtniška zbornica je v soboto dne 12. januvarja na slovesen način praznovala petdesetletnico svojega obstanka in s tem petdesetletnic*) svojega, res blagoslovljenega delovanja v korist trgovine in obrtnosti na Kranjskem.
V proslavo tega jubileja je trgovska in obrtniška zbornica priredila slavnostno sejo, o kateri priobčimo obi« ajno uradno poročilo že v kratkem.
Toda trgovska in obrtniška zbornica se ni zadovoljila 3amo s tem, da je s prireditvijo slavnostne seje poklicala občinstvu v spomin, kaj je tekom minolega polstoletja že storila koristnega za trgovino in obrtnost v deželi, nego |>oskrbela je tudi, da ostane ta dan sam v trajnem spominu celi deželi, da se bo s tem dnevom začela nova doba v go-spodarskem življenju kranjske dežele.
Trgovska in obrtniška zbornica je v proslavo svoje 501etnice storila več Bklepov v povzdigo domaČega gospodarstva, mej katerimi zavzema prvo in najvažnejše mesto sklep, da se ustanovi slovenska trgovska akademija v Ljubljani.
Ta sklep je velevažeu. Ravno vsled nezadostne strokovne izobrazbe pripadnikov tr govskega stanu se doslej trgovina pri nas ni mogla povzdigniti tako, kakor bi bilo pričakovati vsled lege naše dežele in vsled drugih ugodnih okolščin. Naši trgovci so največ le samouki, premnogo jih je, ki še danes niso 1 zmožni urediti si pravilno knjigovodstvo, katerim so tarifne knjige prave knjige skrivnosti, ki časih nimajo niti pojma, kje je kako stvar najbolje kupiti in kje jo je najlaglje prodati, da, ki časih niti kakovost najnavad-nejšega blaga ne poznajo, tako da jih vsak količkaj premeten človek lahko oslepari.
Lg bodimo odkritosrčni in spoznavajmo sami svoje napake: Sami smo krivi, da naša trgovina ne pride na zeleno vejo, ker nismo skrbeli za dobro strokovno naobrazbo, ampak vso vzgojo trgovskega naraščaja prepustili praktičnim trgovcem in pa tisti klaverni Mah rov i trgovski šoli v Ljubljani, v kateri se učenci niti najpotrebnejšega niso naučili.
Ze davno so vsi razumniki v deželi spoznali, da je potrebna višja slovenska trgovska šola, ako se naj naše trgovske razmere na bolje obrnejo. Razni faktorji so se tu Ji že dlje časa resno in temeljito posvetovali o tej zadevi. Zlasti se je »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« mnogo bavilo ž njo ter vsestransko pretresalo, kako bi se najhitreje in najlaglje ustanovila trgovska šola, in kakšne vrste naj bi bila.
Naposled se je tega vprašanja lotila naj poklicanejša korporacija v deželi, to je naša trgovska in obrtniška zbornica. Izvolila je poseben odsek, ki je to zadevo v mnogih sejah temeljito pretresal in se končno zjedinil na to, da se ustauovi v Ljubljani trgovska akademija, kakoršne so v drugih mestih, na Dunaju, v Pragi, v Trstu in v Gradcu.
Slovenska trgovska akademija ee ustanovi še letos. Trgovski zbornici se je namreč posrečilo, pridobiti izvrstnega strokovnjaka, ki prevzame vodstvo in bo učil strokovne predmete ter sestavil tudi potrebne učne knjige.
Učni jezik na trgovski akademiji bo slovenščina. Nekateri predmeti se bodo poučevali tudi v nemškem jeziku, ker je v nas popolno znanje nemškega jezika v trgovskem življenju neizogibno potrebno. Vsled tega se gojenci slovenske trgovske šole v dveh jezikih popolnoma izvežbajo in seveda si pridobe tudi še znanje drugih, v trgovini potrebnih jezikov.
Če se vse izvrši tako, kakor se namerava, se slovenska trgovska akademija lahko še letos s 1. septembrom otvori. Naravno je, tla želimo to iz vsega srca dobro vedoČ, da je s tem storjen velevažeu korak v korist trgovine na Kranjskem.
Po »Novicah« j Brzojavni in telefonski promet ineseu ea decembra 1900. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca decembra 1901 in sicer.
na Primorske ni:
oddanih............ 48114
došlih............. 53831
trauzitujočih.......... 139992
vseh brzojavk 241937 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 32863
došlih . . . /......... 36367
trauzitujočih.......... 129080
vseh brzojavk 198310
na Kranjskem:
oddanih............. 8507
došlih . ... f.........10171
tranzitujočih.......... 15532
vseh brzojavk 34210 Telefonski promet:
V interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu............. 2201
» Opatiji............ 145
» Puiju............. 123
» Ljubljani........... 166
V lokalnem prometu govorilo se jo:
» Trstu............ 300000 krat
» Pulju............ 6794 »
» Gorici............ 5983 »
» Opatiji............ 2062 »
» Ljubljani........... 19500 »
Trgovinske vesti.
Budimpešta 19. Pšenica za april K. 7.55 do 7.56 Pšenica za oktober K. 7.64 do 7.65 K. Rž za oktober K. .— do .— Rž za april K. 7.38 do 7.39 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.98 do 6.— Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.02 do 5.03
Pšenica: ponudbe zadostne,--
povpraševanje močno, ugodneje, trdno YTreme: lepo.
Hamburg 19. Trg za kavo. Santos good average za december 32'—, za maro 32.50 za maj 33.25 za september 33.75 Denar.
Ha vre 19. Santos good average za december po 50 kg. Frcs. 39.—, za apqi po 50 kg Frcs. 39.50
|
Dunajska borza dne 19. januvarja.
TĆenij	(lanen
Državni dolg v papirju 98.30	98.25
„ v srebru 98.15	98.10
Avstrijska renta v zlatu 117.40	117.35
kronah 4°/0 98.30	98.30
Kreditne akcije . . . 660-—	662.—
London 10 Lsr. . . . 240.45	240.57 7«
20 mark..... 23.53	23.53
Napoleoni..... 19.15	19.15
100 italijanshih lir. . . 90.60	90.40
Ciki ni...... 11.34 11.34
Javljam slav. občinstvu, da sem odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani
Ivan Lisjak
,,pri Zvezdi*4 v Sežani.
t
| Pm slov. zaloga pohištva
; iz odlikovanih in svetovnoznanih to-\ varn v Solkanu in Gorici
E Antona Černigoj-a
*	se nahaja
>	v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1.
>	(ua desni strani cerkve sv. Petra).
' Konkurenca nemogoča, ker Je blago
>	iz prve roke.
: Zalop i toma j
M" pohMtva vsake vrat« j
Alessandro Levi Minzi y Trsti j
j Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). 1
' Rorat Izbor ▼ tapet arija h, zrcalih in ( P vlikah. Ilustriran cenik pratiti in franko v j	Tukem na zahtevo.	c
r Cene brez konkurence. I
) Predmeti stavijo se na brod ali lola- ( I znic* brez da bi se za to kaj zaračaaao. C
w OBUVALA!
PEPI KRAČEVEG *
vrl cartri It. Pfitzi (Piazza Koiario pod llidrts Mi)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe In otroke Pofitne naročbo se izvrie v tistem dnem Odpošiljate v je poltnlne prost*.
Prevzema vsako delo na debelo in drobec ter izvršuje iste ■ največjo natanjčnostjo ta točnostjo po konkurenčnih conah.
Za mnogobrojno naročbo m priporoča
Josip ItSBtifi
Ml. —Jstot
Dunajska filjalka
▼loge na knjiiioe 0 4%.
torzno posredovanje, posojila m vred-paplrje, menični eskompt, vinkullranjt in
razvinkuliranje obligacij.
Br.	Pazin. 1 <*». jenara liOl.j
Oglas natječaja.
Živnostensk* banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
p. n. gg. članom „JKatice JCrvatske".
I -mislil zemaljskoga zdravstvenoga zakona od 1*. marca 1*74.. otvara se ovim natječaj na mesto drugoga obćinskoga lječnika u Pazinu.
Za ovo ljecničko mjesto ustanovljena je godišnja plara <>d 24O0 kruna, koje <:e Ijeenik vuei u obroeili i iz zaklada koje ce se ustanoviti u ugovoru koji ee se snjim sklopiti.
Ljeenik <'e biti dužan služiti kano takov i u mjestnoj občini i na jednom dielu državne željeznice, te ljeeiti bez-platno siromašne občinske bolcstnike i Željezničko osoblje : a uz to če morati s drugim občinskim Iječnikom kano zdravstveni organ voditi občinsko zdravstveno uredovanje.
Za pohode bolestnih siromaha izvan Pazijia i za druga osobita občinska poslanstva nadoknadjivati <'e mu občina putne troškove, a na željeznici uživati če pravo bezplatnog putovanja.
Službena j>og<>dba biti če sklopljena za tri godine, a zatim če ostajati valjana samo od godine do godine sve dotle, dok se jedna ili druga stranka neodreče tri mjeseca napried.
Molbe obložene diplomom sveobcega lječnistva i svjedočbama dokazujučim poznavanje hrvatskoga (slovenskoga.) i italijanskoga jezika, stališ, austrijsko državljanstvo, i drugimi eventualnimi dokaznicami, imaju biti podnesene podpisa nomu do d;.na 5. februara li^Ol.
Občinski glavar:
I)r. Šinic Kurelić, v. r.
Dražbeni razglas.
V Povirju sezidala se hode nova šolska zgradba su dvorazredno ljudsko šolo s prevdarjenimi stroški v znesku od 22.5H5 kron.
Na Barki se bode gradilo novo šolsko poslopje z jednorazrndnico s pre-liminiranimi stroški v znesku od 10.139 kron 60 vin.
Stavbeni načrti, prevdarki stroškov in dražbeni pogoji so \ pregled v tukajšnjem uradu ob uradnih urah.
Pismene ponudbe naj se frankirane in postavno kolekovane semkaj pošljejo z f>° M varščino v znesku 1221>'7f> kron za šolsko poslopje v Povirju.
In -V n varščino v znesku ;"»<M>.*i8 kron za šolsko poslopje na Barki do najdalje 7. februvarja liiOl. leta 12 ure dopoludne.
1'stmena dražbena obravnava za ponudbe vrši se potem ravno vmenjenega dne od 2—3 ure popoludne.
Kdor se misli ust mene dražbe vde-ležiti mora tudi pred dražbo položiti 5°/rt varščino za vsako zgrabo posebej.
('kr. okrajni šolski svet.
Sežana 1 .">. januvarja 1^01.
Predsednik.
Dr. Laharnar.
Zastopnik
za, zalogo piva v Sežani in okolici proti varščini I(JOO kron se takoj sprejme.)
P o n u d be naj se pošljejo na g. Simon Kukec, pivovarnar v Laškem | trgu na sjtodnjeni Štajerskem.	j
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice •prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ; tele inih blagajn, po cenah, da se ni hatl konkurence.
Čast mi je da upozorim p. n, yg. poverjenike i članove »Matice Hrvatske«, da će knjige Matičine za godinu 1900. biti doskora gotove i da se iste okusno vezane mogu i ove godine kod mene naručiti.
Vezovi, što -ain ih ove godine pripravio za * Matičine« knjige, vrlo su ukusni i originalni, te odgovaraju svim zahtjevima moderne knjigovežke vještine.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Keservni zaklad nad 7,000.000 2.
Centrala v Pragi. «
Podružaioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcab, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih j cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za : besedo; za večkratno insereijo pa se cena piimerno i zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih | obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Ciene vezova „Matičinih" knjiga:
1.	»Spomen-evieče iz hrvatskih i slovenskih dubrava«..........-	krune	— nlira
HOIĆ: »Slike iz zemljopisa«. Knjiga V. Dio drugi ....	1	40
3.	VALLA: »Poviest novoga vieka« II. (Svjet. povj. IX — X.)	1	.,	20
4.	SENOA: »Sabrane pripoviesti.« Svezak VI.......—	,,	„
f>.	ORZESKO: »Pripoviesti«. (Slav. k nji ž. VIII)......—	,.	80
6.	MULA UDI ( : »Na obali Bosne« ............—	60
7.	CAR: »Pusto ognjište«................—	•>	^
Ukupno 7 kruna 40 tilira
Knjižnica za klasičnu starinu:
MUSI0 : »P«.vješt grčke književnosti«. Dio drugi.....— kruna SO filara
Pošto mi je slavni <.dbor »Matice Hrvatskec i ove godine povjerio odprem u »Matičinih« knjiga, to se vezane knjige mogu	jedino kod mene naručiti
te e'u ih ja zajedno s ostalim knjigama pri posla ti p. n. gg. povjerenicima »Matice Hrvatske«.
Umoljavam najidjudnije ovim putom p. n. gg. članove, <la mi što prije izvole priposlati svoju cienjenu naručbu kao i pripadajuću svotu poštanskom doznačnicom, jer imče neću no ei efektuirati naručbe.
TT Zagrebu, mjeseca siečnja 1901.
Ivan Sehneider
Inženjer Živic
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi našim nasprotnikom, kateri nas ho-
nosili dobičkov čejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp », Trst ulica Zon ta Št. 5. pri novem sv. Antonu.
Krojač,
i i	I " ^ krojač, v ulici Tor rente
AM0n jerib, štev 34, I n, se priporoča
slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Za I osa likerjev v sodčili in buteljkah.
Porhonr lal#nh u,ica Acquedotto 8
rul 114110 JdlVUU Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Ivan Seipulič
T FST - ul. Beledere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
A' zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
H. Stibiel
Pekarne in sladčičarne.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion Št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
N e p regor I j i ve ni rež i ce.
v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I	\J - priporoča slavnemu obČinstu
svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kava rne.
v
Anton Sorli
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje ili jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček posije na poskušnjo s cenikom ter[seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. TMerry-ja tovarna v Pregradi pri Bogatel
1 (Rohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na 7goranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.
priporoča svoji kav arn »Commercio« in »Tedeseo« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Prva slovenska
Ojdje In drva.
Miih^i In^in v uiici (lel Torro 5tev*12
■WIIJII*A JUOI|J priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstn ega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim.a Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12' (zadej c. kr. deželne sodnije.)
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Daniele št. •>.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
.. . w .. vsakemu fcoj razoniiii? C. Kr. pnviHfiram kron
Slovenec
krojiti
n.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10.
pripor« >ča
pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja |>o železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodila od afi litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. I ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
! ------______
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s obilne naročbe se priporoča prečasiiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu-
J. Kopač
Tovarna
zn lesene izdelke na vodno moč v gozdnatem kraju na Kranjskem blizo železniške postaje, se proda pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo pod : .Lesni obrt" Ljubljana, poste restante.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h de Anton Brešeak. Gorica, Gosposke ulice št 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.

Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani T Spitalske ulice it. 2. 1

Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4l/s°/0 obrestovanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eikomjkt menjic najkulantneje Borzna naročila.