Poštnina plačana v gotovini __________________VLjuhijmi, dne 2. Oktobra 1930. _Stev.1t LXXL (SoLleto 1930131) XI. (Šol. , , ... . J «I T T ITT D • • v , r • 1 1 ' Uredništvo in uprava; Ljubljana, Frančiškansko alica 6 1 Rokopisov nt vračamo. Ne/ronkiranih pitem Stanovsko politisko glasilo UJU — Foverjemsivo Ljubljana HWiijWL..gi.LLt.iui.ill., wiwii.......r------------- .. — |---------1..] | ■ ■ ■ - r-H--"inm-- .........*......., i umi .jhmij Za ojačenje naseg Udruženja. Nakon sveslranoga opširnog i stvarnog prosudjivanja položaja UJU, koji je nastao iza ovogodišnje glavne skupštine u Beogradu, zaključeno je sledeče: I. Današnje je stanje u organizaciji UJU stvoreno mimo volje večine organizovanih članova i delegata na minuloj skupštini, a ne vodeči na izvesnim važnim mestima u fUdru» ženju dovoljno računa o svim Isavremenim prilikama, od kojih zavisi dobro shvačeni interes staleža i organizacije, i posebno ne« majuči tamo pravoga razumevanja i pažnje prema interesima celine, te prema životu i potrebama svih delova jednako i iskreno. II. Povereništva Ljubljane, Zagreba i Splita žale. što se na 10. glavnoj skupštini u Beo» gradu nisu mogle provesti intencije u nave« denom pravcu onako. kako su ih zastupala ova tri povereništva, i kako je posebno iska« zano u deklaraciji zagrebačkoga Povereni« štva od 22. avgusta o. g., a što je odobravala i spontana večina članova, iz svih krajeva. III. Kod donosenja novih pravila ova pove» reništva su nastojala istinski, da bude omo« gučena saradnja sviju mišljenja i dobrona« mernih vidika iz svih sekcija, kao i to, da ise izvodi razvoj Udruženja i po banovinama kako to zahteva potreba i prilike. IV. Sa zadovoljstvom konstatujemo, da je naše stanovište naišio na opče odobravanje skupštine. Istovremeno konstatujemo, da je spora« zum o odgodi izbora nove uprave UJU, koji je bio prihvačen od delegiranih zastupnika sviju 5 povereništava. desavuiran na skup« štini od zastupništva beogradskoga povereni« štva. Upravo zato bio je onemogučen svaki sporazum i u izboru novoga izvršnog odbora, premda su ova tri povereništva u interesu mira u Udruženju bila spremna pristati i na taj nov izbor — i ako su ga smatrala nepo« trebnim i u toj prilici nezgodnim, pa je kod kasnije povedenih pregovora o tomu svaki predlog sa strane ovih povereništva bio od druge strane a limine odbijen, tako, te je predložena lista bila diktirana od samo jed« noga povereništva. Naročito naglašavamo, da ova tri pove* reništva nisu pri tomu činila nikakvih poseb» nih ličnih pitanja, dok, naprotiv, druga stra« na u tomu nije popustila ni u jednome licu. Tako je došlo do situacije, da je ovaj izbor prvi put u Udruženju izveden s nadgla« savanjem, i to u otsutnosti velike večine de» legata iz različitih krajeva, a bez ikakva uče» šča triju povereništava, koja su pred izbo« rom oficijelno izjavila na skupštini, da pod takim uslovima neče učestovati u izboru, po« što je navedenom intrasigentnošču druge strane bio potpuno onemogučen svaki spo« razum, a neodmerenim ponašanjem nekih elemenata, usled toga, unesena nepotrebna i po naš staleški ugled štetna zabuna i ne« trpeljivost. Van sumnje je, da za današnje teško stanje u Udruženju nosi i odgovornost ona strana, koja je to stanje stvorila, a kod čega se mora naglasiti, kao prirodna posledica, da je tako primljena uprava slaba i bez potreb« noga autoriteta u poslovima Udruženja. V. U današnjim prilikama, gde je učiteljstvo i škola pred rešavanjem važnih aktualnih pi« tanja, smatramo, da je Udruženju potrebna upravo sada jaka ii homogena uprava naje aktivnijih prosvetnih radnika, uz koje če biti čitav učiteljski stalež, a koji če davati punu garanciju za vodjenje Udruženja obzirom na prosvetne i staleške interese u čitavoj zemlji jednako. S toga razloga smatramo neophodnim, da se hitno urede prilike u Udruženju u sle« dečom pravcu, ne želeči ni ukoliko tangirati dobru volju i ličnu vrednost pojedinaca u upravi: 1. Nova uprava, koja je na skupštini izabrana na gorenavedeni način, ima značaj poslovne uprave do potvrde novih pravila, koju potvrdu nova uprava što prije da ishodi u interesu sredjenja prilika u Udruženju. 2. Pošto ova uprava nema potrebnoga oslona u svim delovima staleža i organiza« cije, kao ni nužnoga autoriteta u javnosti, smatramo neophodnim za ojačanje toga ugleda, da svi poverenici udju odmah u iz« vršni odbor Udruženja i da ta uprava deluje u svim poslovima i pitanjima organizacije, u redovitim mesečnim sednicama. 3. Da se ojača autoritet organizacije i putem staleške štampe, i da se pokaže da je list objektivan i informativan organ celokupe noga članstva i za sve delove jednakopTavno, smatramo nemogučim, da glavni urednik li« sta i aktivni predsednik jedne sekcije bude jedno te isto lice. Zato, da gore imenovani forum uprave (s poverenicima), odnosno glavni odbor, preuredi što pre to pitanje i popuni uredništvo novim, neutralnim licima. 4. Ovu svu reorganizaciju treba izvesti odmah, da na taj način ojačana uprava bude u stalnom kontaktu pred merodavnim fakto« rima kao pretstavnik čitavoga u UJU orga« nizovanoga učiteljstva i celoga staleža, kako bi naročito u rešavanju materijalnoga našega pitanja, kao i drugih školskih i staleških po« treba, ta uprava imala i puni ugled. 5. Obzirom na opču želju članstva za ko« načnim sredjenjem prilika u UJU mandat ove uprave ne može ni u komu slučaju da traje dalje od prve naredne skupštine UJU, koja treba d«»se održi u Splitu, kako je to i na redu. Septembra 1930. Za Povereništvo UJU Ljubljana: Andrej Skulj. Josip Kobal. Ivan Dimnik. Za Povereništvo UJU Split: Petar Grego. Bonifacij Kalebič. Ilija Kutlača. Za Povereništvo UJU Zagreb; Jovan Milojevič. Krajačič Ljudevit, Jelisava Vavra. Delo učite! stva za procvit kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. 'DELOVNO OBČESTVO KMETSKO» NADALJEVALNIH ŠOL. Kraljevska banska uprava Dravske banovine 1 Ljubljana. III. iNo. 15.176. Ljubljana, dne 19. septembra 1930. VABILO. V smislu Pravilnika za kmetsko«nadalje« valne šole § 13., 2.3 vabim vse gg. voditelje kmetsko«nadaljevalnih šol \Dravske banovi« ne k delovnemu občestvu, ki bo dne 3. in 4. oktobra 1930. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Mikloši» čeva cesta. Spored: Petek, dne 3. oktobra: Ob XII. uri: Otvoritev, pregledno poročilo o organizaciji in delovanju kmetsko«nadaljevalnih šol v šolskem letu 1929./30. ter razgovor o poro« čilu. Poročal bo g. Krošl Jože. Po poročilu vodstvo po razstavi. Ob 14. uri: Pospeševanje živinoreje po« tom kmetsko«nadaljevalnih šol. Od 15. do 18. ure: Poročila gg. vodite« ljev o delovanju na posameznih kmetsko«na« daljevalnih šolah. Sobota, dne 4. oktobra. Ob 8. uri: Kako zbira učitelj gradivo v domačem kraju za pouk na krajevni kmetsko«nadaljevalni šoli. Govorijo g. Gosak Josip, vodja kmetsko« nadaljevalne šole Teharje. Koreferent g. Žu» kovec Franc, vodja kmetsko»nadaljevalne šole Šmihel pri Novem mestu. Ob 9. uri: Poslovanje in pravilnik za kmetsko«nadaljevalne šole. Poroča g. Krošl Jože. i Od 10. do 12. ure: Poročila gg. vodite« ljev. Ob 14. uri: Razgovor o metodi. Vodi g. Žagar Stanko, vodja kmetijsko«nadaljevalne šole Dobrava pri Kropi. Od 15. do 17. ure: Predlogi. Volitev za« stopnikov. Zaključna beseda. Delovno občestvo je obvezno za vse vo» ditelje kmetsko=nadaljevalnih šol. Z delovnim občestvom bo združena raz« stava učil in učnih pripomočkov za kmetsko» nadaljevalne šole, ki je namenjena samo udeležencem delovnega občestva. Razstava bo nazorno' pokazala, katera učila si more izgotoviti voditelj sam ter katera tu in ino« zemska učila so najprikladnejša za njegovo šolo. Da bo razstava kolikor mogoče prak« tična in da bo prikrojena našim domačim razmeram, zato vabim vse gg. voditelje, da vsaj do 29. septembra uradno vpošljejo na kmetijski oddelek banske uprave v Ljub» ljani: 1. učila, ki so jih sami, oziroma z učen» ci kmetsko » nadaljevalne šole ) izgotovili; 2. učila, ki si jih je šola nabavila in ki so se izkazala kot dobra; 3. učne pripomočke (knjige), ki zelo koristijo učitelju pri pripravi na pouk. Na vsakem učilu bodi pritrjen li» stič z označbo kraja in event. drugimi pri» pombami. Važnejše samostojne predloge glede or» ganizacije, oziroma pouka na kmetsko»nada» Ijevalnih šolah je poslati kmetijskemu od» delku banske uprave vsaj do 26. septembra 1930. Gg. voditelji, ki ne reflektirajo na skup» no stanovanje, oziroma pTehrano naj to do 26. septembra sporočijo kmetijskemu oddel» ku banske uprave v Ljubljani, kjer dobijo sploh vsa nadaljnja pojasnila. DELOVNO OBČESTVO ZA UČITELJICE GOSPODINJSKO*NADALJEVALNIH ŠOL se vrši dne 6. in 7. oktobra 1930. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev s sledečim Sporedom: Ponedeljek, dne 6. oktobra. Ob XII. uri: Otvoritev, pregledno poročilo o organizaciji in delovanju gospodinjsko»nadaljevalnih šol v šolskem leti* 1929./30. ter razgovor o poro» čilu. Poročal bo g. Jože Krošl. Po poročilu vodstvo po razstavi. Ob 14. uri: Kako damo in ohranimo go» spodinjsko nadaljevalni šoli kmetski značaj. Od 15. do 18. ure: Poročila voditeljic o delovanju na posameznih gospodinjsko»na» daljevalnih šolah. ( Torek, dne 7. oktobra. Ob 8. uri: Kako je na gosnodinjsko»nadaljevalnih šolah — teorijo tesno združiti s prakso, da tvori pouk celoto in ostane zanimiv. Govori ga. Ana Mešiček, voditeljica >gospodinjsko4nadalje« valne šole Krčevina pri Mariboru Ob 9. uri: Poslovanje in pravilnik za go» spodinjsko«nadaljevalne šole. Poroča gosp. Krošl Jože. Tovarišice. tovariši! Došla it doba n nafcije noiio« za M mf. Poni ii lete i vsem dani. da imm Casino število, kakor lani. LISTEK. v Se izza našega kongresa. Prav za prav se je to zgodilo pred kon« gresom. Še dokaj težka ladja nas je potegnila v dobri uri po Donavi v raztegnjeno Pančevo. Utrujeni od vročine in razgledovanja smo posedli pred pravoslavno cerkvijo v senco konstanjev in čakali vratarja, da nam raz« kaže pravoslavno hišo božjo. Pred nami se podi kup otrok ob nogo« metu. Kar z glavo butajo v žogo, da je od» skakovala visoko v zrak. Tovariš mi pravi, da to ni baš 'lahka reč! Gledamo, gledamo te male športnike pred seboj ... in čakamo, čakamo ... Pa jim le voščim besedo: — Ej slišite, gotovo ste šolarji. Pa da. nekaj da vas vprašam. Kaj, kdo ve in pozna Maribor. Na primer: v kateri banovini leži Maribor, Celje ali Ljubljana, kaj mislite? Da, da, Maribor pa Celje? ... Pa ,se nikdo prav ne zmeni za vprašanje. Kar naprej brcajo svojo žogo, z glavo kakor obsedeni... Pač samo eden nas fiksira od strani poleg ograje. — ^No, no, ti pa gotovo veš, kaj ne? — vprašam največjega v družbi, pa mi drugi povedo, da obiskuje že pančevsko meščan« sko šolo. (Mislim si pač, da bo ta [gotovo uga« nil, kako ne ... No, pa je odgovoril kar tako brez pre» misleka, spontano: — Ej, pa znate gospodine, pa mi u grad» janskoj školi ne učimo o banovinama, več o Evropi i Aziji! Pa da!... — Kar vsi bruhnemo v smeh brez kraja in si mislimo: — Ej, brate naš. baš si dobro pogodio! Vrlo dobro!... — Pa pravijo, da ise naši fantje dobro ne odrežejo! Živeli naši mladi Pančevčani! Na svidenje še kdaj! 1— — Až. — ALBERT ŽERJAV: Starši proti slikam. (Povodom Fleretove »Naše prve knjige«.) V elementarnem razredu sredi septem» bra. IŽe nekam Jbolj s sigurnimi koraki se gib» Ijejo naši mali po hodnikih in se mešajo med velike ter tako sklepajo svoja prva poznan» stva s tovariši na šoli. (Vesel sem, če gledam to pisano tovarišijo med odmori na dvori» šču, kako se podi, smeji in raste v veselju ves dan, vse dni... Po ,dobrem tednu sem že kazal mojim malim slike iz Fleretove začetnice in v par uricah smo dodobra spoznali vso druži» no: I veka in Anico, pa njune starše in zvestega B e 1 č e t a pri hiši. Kaj kmalu smo seve morali naročiti Fleretove slikanice. Vsak dan smo nestrpno čakali pošte. No... pa smo v ponedeljek vendarle odprli paket in moji mali so kar skočili s klopi in segli po knjigah na mizi. Da.bi ji le videli! Seveda, kdo bi se jezil! Ves dopoldan: obračanje listov, kazanje slik in smešnih pri» zorov, prerisovanje slik in črk, zavijanje knjig, številna povpraševanja o tem in onem... No da, kdo bi se jezil tej radoved» nosti! Vsakega je spravila knjiga do besede in to-je prav. Moram reči, da so sprejeli otroci svojo prvo knjigo prav lepo in z nemalinn vese» ljem. Res, prvo knjigo v svojem življenju! Da bi le ostalo to veselje! Pa starši, ki so šteii denar za njo? Opoldne povem deci, da pokažejo knjigo vsem domačim pri hiši. Naj še odrasli spo» znajo našo začetnico! Naslednji dan seveda razgovori in poro» čila učencev o prvi knjigi. Prav živa anketa z najmlajšimi vso uro dopoldne.--— Da, prav različna tolmačenja o Fleretovi knjigi. V splošnem so jo pregledali vsi do» mači in deloma tudi prečitali tekst v drugem delu. ¡Pa so ¡rekli tudi starši kako besedo o knjigi in moji mali vse ujamejo na svoje tanko uho... Resnično, prav nič se ne čudimo poudar» ku odraslih, da knjiga n i poceni in da je res malo težko najti .v viničarski koči nad klan» cem skoro kar dva kovača za šolski abesed» nik, ko ljudje včasih ne zmorejo niti za sol. Tudi ta očitek naj nas nikar ne preseneti, da pogrešajo starši v Fleretovi knjigi nekdaj ta» ko lepo in čedno zasukanih p i s m e n k, ka« kršnih najdeš vse polno po starih abecedni« kih. Skoro sam tisk brez vzornega rokopisa! Vidite, vse to naj nas ne odvrača od moderne Fleretove (knjige. ITorej ne bodimo malen« kostni. Toda stvar je druga! Naši ljudje mislijo in.pravijo, da je v Fleretovi knjigi preveč s 1 i k in da se učenci ne bodo iz slik kdo ve kaj posebnega naučili. Se vedno mislijo, da se otrok ob slikah in s slikami samo »f l e t« kano igračka« in da s slikami v šoli tra« timo 'čas in resno voljo naših malih. Nemara še ne vedo, da je gledanje in obračanje slik in podobic vedno aktivno duševno delo otroka na tej stopnji razvoja! Vem, nekdanji abecedniki so kar skoparili s slikami, komaj da je kje kaka drobna ilustracija ušla v knji» go in se strahoma stisnila med natrpan tekst v knjigi. Da, da, naši starši pač ne privoščijo otroku dovolj slik, to vemo vsi. Pa tudi ri» sanje otrok jim ni bog ve kako pri srcu, češ: čečkarije, zamuda časa in potrata pa» pirja! Poglejte, naši starši poznajo najrazlič» nejše »nemoralne slike« in jih skrivajo še dokaj spretno pred deco. Treba bi pa seve bilo, da bi ljudje spoznali tudi tako zvane »moralne« slike in jih tudi privoščili na» šemu široko radovednemu otroku ob vsaki priliki. Kaj ne, malo huda obtožba je pač dejstvo, da se naš Ikmetski otrok vse pre» malo igra v svoji mladosti in da bi moral v šoli že kar pozabiti na igro! Zdi se mi, da bi ne bili ravno proti, ko bi mogli že kar deco napotiti v strelske jarke. Da, da, privo» ščimo naši deci kup peska in kamenčkov, pa okroglolično punčko iz porcelana ali cunj, in pa mnogo, mnogo lepih slik, saj je še vedno kaj časa 'in prilike, da zrastejo iz naših ne» bogljenčkov še veliki, pametni in mo» dir o s tn i ljudje kakršni smo pač mi, ki ho» čemo, morda nevede pozabiti na svojo prvo mladost ali pa jo celo uničiti drugim, kar je še najhujše! Ali si sploh še morete misliti človeka brez mladosti in otroškega ognja? Ljudje božji, ne pozabite na deco svojo in na slike, ki !jih ima tako rada, rada!... Mojster Gaspari, daj in še kdaj po» tegni s svojim čudodelnim čopičem po praz» nih straneh naših knjig, ki še pridejo, izidejo. Naša mladina je spoznala svojega pravega mojstra!... IPIF* Vse tov. opozaijamo na navodila za nabiranje naročnikov za „Naš rod" in „Mladinsko Matico"! ^M Od 10. do 12. ure: Poročila voditeljic. Od 14. do 16. ure: Predlogi. Za razstavo in predloge so merodajne iste smernice, kakor za razstavo učil kmet« sko«nadaljevalnih šol. Za bana pomočnik: Dr. Otmar Pirkmajer, s. r. GOSPODARSKO * ZADRUŽNI TEČAJ BELOKRANJSKEGA ¡UČITELJSTVA V KRIŽEVCIH. Gospodarska kriza, to neizogibno zlo sodobnega gospodarskega sistema in nepo« sredni vzrok kulturnega, moralnega in so« cialnega kaosa, je poklicala tudi one faktorje, ki (jim je lizročeno kulturno in prosvetno delo med narodom, da vedno bolj in bolj posegajo v njega gospodarski tok. Če se v življenju prerado pozablja na važnost gospo« darstva in njega fundamentalen značaj v družabnem kulturnem in moralnem razvoju, pa prav gotovo ne more v takih zgodovinskih razdobjih nobeno kulturno, prosvetno, naj« manj pa šolsko reformno delo preko njega. Učitelj, kakor tudi vsak kulturni delavec ne more doumeti, brez dobrega poznanja materijalnih življenskih odnošajev, proiz« vodnje in porazdeljevanja dobrin, skratka gospodarske konstelacije naroda, njegovih kulturnih razmer in potreb. Brez poznanja tega pa ni v stanju sistematično in uspešno vršiti svojo nalogo niti v šoli, niti izven šole, da ne omenim nadaljevalnega šolstva. Da zadosti učiteljstvo tej potrebi, so se vršili v toku letošnjih počitnic v vsej kralje« vini gospodarski tečaji za njegovo nadaljnjo gospodarsko izobrazbo. Med drugimi je tudi Savska banovina organizirala za svoje uči« teljstvo tak tečaj na srednji gospodarski šoli v Križevcih pod vodstvom direktorja Dr. Mohačka. Na iniciativo in po zaslugi BUD je bilo sprejetih v tečaj 10 učiteljev in 1 učiteljica iz Belokrajine. Kraj sam je bil v polni meri posrečen. Naj omenim, da je srednja gospodarska šola v Križevcih zibelka današnje gospodarsko« šumarske fakultete v Zagrebu. Na zavodu samem se nahaja bakteriološki in serološki zavod ter selekcijska postaja. V neposredni bližini zavoda pa je internat z nižjo gospo« dansko šolo, kjer so imeli tečajniki brezplač« no hrano in stanovanje. Internat razpolaga z lepim kompleksom zemljišča, kjer so za« stopane vse panoge poljedelstva. Po zaslugi in neumornem prizadevanju predavateljev so dobili tečajniki v tem krat« kem času vpogled v vse panoge kmetske proizvodnje, od poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva pa do živinoreje in mlekar« stva. Poleg kmetijskega produkcijskega pro« cesa pa so dobili tečajniki temeljitejše zna« nje iz zadružništva, ki je bil glavni predmet tečaja. Teorijo zadružništva je predaval Dr. Kajnik iz Zagreba. Zadružno knjigovodstvo pa je vodil ing. Kovačevič. Teoretični in praktični del tečaja pa so izpopolnile ekskurzije na državno posestvo v Božakovino, fakultetno gospodarstvo v Maksimiru itd. Ob zaključku tečaja pa je banovina podarila vsem udeležencem litera« turo v obliki brošur in knjig gospodarskega značaja. Tako je banovina brezplačno pre« skrbela sredstva za nadaljnje gospodarsko izpopolnjevanje tečajnikov, i Njih praktično delo pa naj pokaže plodove tečaja v tem, morda najbolj siromašnem in gospodarsko najbolj zaostalem delu zemlje. Mj. Mladinska Matica" in „Hai rod i«® •i Nekateri tovariši so se obrnili na upravo obeh mladinskih podjetij z raznimi nasveti. Nasvetovali so nekateri, da je najpraktič« nejše pošiljati nabrani denar le mesečno na upravo, čeprav nekateri otroci plačajo naroč« nino za vse ali za več mesecev naprej. Tem odgovarjamo: 1. Uprava je to nasvetovala, ker je v nje« nem interesu, da zbere nabrani denar v svoji blagajni in ga plodonosno naloži v hranilnici, dočim bi sicer Sežal denar po šolskih miz« nicah. 2. Upravi se je zdelo umestno, da pover« jeniki takoj vpošljejo ves denar; to pa v in« teresu poverjenikov samih, da nimajo z nji« mi nikakih skrbi ali neprilik. — Razume se, da smejo poverjeniki pošiljanje urediti po lastni uvidevnosti in pošiljati oni znesek, ki odgovarja številu naročnikov — tudi meseč« no. S tem se tudi naročanje res poenostavi. Zato nima uprava principielno ničesar proti takemu naročevanju. Ker so pa tudi možni slučaji, da posa« mezni poverjeniki odpošljejo ves nabrani denar upravi, smo se morali pri formularjih položnice ozirati tudi nanje. Od par strani je uprava prejela tudi po« misleke glede zvišanja naročnine na meseč« nih 2'50 Din, češ da to nasprotuje a) sklepu letošnje delegacije in b) da rodi tako visoka naročnina pomisleke, ali bo mogoče vzdržati število naročnikov na doseženi višini. Sklep delegacije ni striktno naložil upra« vi določiti naročnino na 2 Din, ampak je samo izrazil to željo, ki naj se,' če le možno upošteva. Uprava pa ne sme riskirati deficita na podlagi tako nizke naročnine toliko časa, do« kler ne izhaja iz števila naročnikov z vso go« tovostjo, da je vsaka izguba izključena. Kar se pa tiče bojazni, da se bo število naročnikov znižalo, opozarjamo cenjene po« verjenike(ice) le na to dejstvo, da se naroč« nina faktično ni nič zvišala od lanskega leta. Kar je bilo mogoče lansko leto, more biti pri dobri volji tudi letos. »Mladinska Matica« niti najmanje ne dvomi, da bo ostala učiteljska požrtvovalnost na isti višini, kakor doslej. Nasprotno gotovi smo, da dobimo letos v naše vrste še celo vrsto tudi tistih šol, ki so stale ob strani. In takih je v naši banovini še" preko 200. Uprava »Našega roda« in »Mladinske Matice«. Tečaj za učitelje defektne dece, siahonadarjene gluhoneme in slepe. Prosvetni minister je izdal naredbo, s katero razpisuje natečaj za učitelje za de« fektno deco. Sprejetih je 51 kandidatov, ki morejo biti učitelji in učiteljice vseh banovin. Sprejetih je iz poedinih banovin sledeče šte« vilo: Iz vardarske 5, vrbarske 1, dravske 8, drinske 3, dunavske 8, zetske 2, moravske 8, primorske 5, savske 9 in iz Beograda 2. Iz Jagodine je sprejet tudi naš tov. Zvonko Ermenc, Moravska banovina. Tečaj je stav« ljen na zelo široko osnovo in obsega načrt za delo za slepe, gluhoneme in slabonadar« jene otroke. Vodja tečaja je dr. Marko Kr« stič. ravnatelj moškega učiteljišča v Beogra« du. iNa tečaju bodo predavali najboljši stro« kovnjaki, predavanja se prično 8. oktobra na moškem učiteljišču in bodo trajala do 1. ju« lija. Takrat bodo morali polagati kandidati strokovni diplomski izpit, in sicer iz enega glavnega predmeta (slabonadar j enost, siepo« ta, gluhonemost) in enega stranskega pred« meta. Tečaj je osnovan na osnovi čl. 162. za« kona o narodnih šolah in so prejela razpis vsa upraviteljstva za učitelje, ki se hočejo posvetiti pouku in vzgoji gluhoneme, slepe in duševno zaostale dece. Za tečaj se je javilo veliko število kan« didatov, tako da niso mogli biti vsi sprejeti. Iz Dravske banovine so bili sprejeti: Gabrijel Janežič iz Škofje Loke, Andrej Štele iz Ljubljane, Vladimir Erat in Vladimir Korbar iz Maribora, Janez Perenič iz Vodic, Josip Stopar iz Petrove v iPrekmurju, Anto« nija Pungartnik iz Sv. llja pri Slovenjgradcu in Marija Polak s Ponikve. Udeleženci tečaja, ki se bo vršil na mo« škem učiteljišču v Beogradu, bodo za časa posečanja tečaja prejemali vse svoje redne učiteljske prejemke po službenem kraju ter morajo šolski upravitelji vnesti prejemke v plačilni list ter skrbeti za redno nakazovanje na podlagi pooblastila. Posebna strokovna komisija bo razdelila kandidate na posamezne stroke. Vsak kan« didat se bo moral posvetiti eni stroki kot glavni, drugi pa kot postranski. Stroke se dele na pouk gluhonemih, sle« pih in duševno zaostalih. Vsak "kandidat se mora obvezati, da bo redno posečal tečaj, sicer bodo med tečajem odpuščeni, da bo polagal ob zaključku tečaja strokovni, diplomski izpit ter da bo najmanj pet let služboval v svoji stroki v kraju in zavodu, ki ga bo določilo ministrstvo pro« svete. Tečaj bo pričel 8. oktobra. Banska upra« va mora kandidate takoj razrešiti dosedanje službe in jih napotiti v ¡Beograd, kjer se mo« rajo javiti ob 8. uri dne 8. oktobra pri rek« torju tečaja na moškem učiteljišču v Beo« gradu. (Bulevar Oslobodjenja, prej Šumadij« ska ulica). Tečajnikom svetujemo, da si oskrbe le« gitimacije svojega društva, da so člani UJU ter se za prvo silo obrnejo v »Djački dom UJU« (Kralja Milutina 66), kjer dobe čisto in ceno prenočišče. V ostalem jim bo šel na roko referent za defektno deco v ministrstvu prosvete tov. Anton Skala. Na (podlagi odloka ministra prosvete bodo otvorjene v Zagrebu, Novem Sadu, Subotici, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Beogradu nove pomožne šole za duševno zaostalo deco. (Oddelki bodo otvorjeni še letos. Učiteljski pevski zbor UJU. —pev Pevski tečaj za mešani zbor se bo vršil 4. in 5. oktobra v Ljubljani. 4. oktobra od 9. do 11. in lod 16. do 19. ure, 5. oktobra od 8. do 11. ure. Prečitajte natančno okrož« nico, da ne bo nepotrebnih pomislekov. Odbor. Pevke in pevci! Ponovno Vas prosim, da prinesete k prihodnjemu pevskemu tečaju vse note, katere ste si izposodili pri zboru. Takoj ob pričetku tečaja mi mora vsak na« vesti imena skladb, ki si jih je izposodil. To« variši in tovarišice zavedajte se svoje dolž« nos ti! Rupnik. Obleke kemično čisti, barva, plisira !■ lika tovarna JOS. REICH. Našrt tfi?s»pcMi«rs»ka «rgariiiacii« — Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za 220. in 221. smrt« ni slučaj (Anton Lenarčič, Novo mesto in Pavla Zabovnik, Št. (Pavel pri Preboldu) za znesek 11 Din, zakonski pari 21 Din. iZamud« nikom sem k temu znesku prištel še zaosta« nek iz prejšnjih mesecev. Prosim, nakažite takoj! >— Zadnji dve posmrtnini sta znašali 25.000 Din. — U. S .ima 2500 članov. Osebna zadeve. —i Stalnost po § 71. zakona o narodnih šolah je priznana začasnim učiteljem(icam): Iskra Zori iz Trbovelj; Godec Alojziji iz Vel. Doline; Gorjanc Mariji iz Sv. Barbare; Globokar Ivanu iz Stične; Ščurek Angeli iz Bleda; Klun Francu iz Zagorja ob Savi; Kis ferle Danici iz Brusnic; Zupančič Dragotinu iz Št. Vida nad Valdekom; Prelog Avgustu iz Domove; Novak Ani iz Zavrča; Skuber Katarini iz Mežice; Jovčič Bruni pri Sv. Mi« klavžu; Šlibar Tereziji iz Bleda; Stopar Jo« sipu iz Pertoče; Bajde Viktorju iz Luč; štru« kelj Zofiji iz Preddvora; Hari Denešu iz Tišine; Ravbar Frideriki iz Domanjševcev in Gruden Danici iz Sv. Križa pri Ljutomeru; Vreže Juriju iz Šoštanja; Ambrož Martinu iz Vitanja; Japelj Pavlu iz Vrhnike; Konečnik Cirilu iz Radvanj; Rooss ¡Korneliji iz Sen« čurja; Doma=Belovič Jolandi iz Radmožan« cev. —i Imenovanja na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah v Dravski banovini so bile izvršene naslednje premestitve učiteljistva: Na Jesenice Puhr Dragotin; v Krško Med« ved Stane; v Ljutomer Lindtner Alfonz; v Mcžico Domnik Drago, Stanič=Koželj Olga; v Ormož Černut Janko; na Rakek Klinar Te« režija; v Ribnico Rott Gotard, Slapšak Ana, Slapšak Dora; k Sv. Lenartu v Slov. goricah Verovšek Marija; v Šoštanj Theuerschuh Ivan; v Trbovlje Škerjanec Metod, Brand« stetter Marejta, Erbežnik Jožica; na Vič Pe.« hani Milena, Černivec Katarina, Jankovič Bratislav; v Št. Vid nad Ljubljano Vanič La« dislav, Korene Henrik, Hvala Just; v Vojnik Konečnik Milena; v /Zgornjo Šiško Prekuh Jožica; v Novo mesto Štrbenk Karel; v Se« novo Christof Dragotin, Albert Zlata; v Brežice Polaček Dragica; v Tržič Oman Oton; v Slovenj gradeč Jenko Alojzij; v Dol. Len« davo za začasnega ravnatelja Dobernik Si« mon. — V .službovanje meščanskim šolam so dodeljeni: Zupan Marija iz Sarajeva na I. de« kliško meščansko šolo v Celju, Verbič Ivan iz Krškega na I. deško meščansko šolo v Ljubljani, Tavčar Marija iz Krškega na 1. de« ško meščansko šolo v Ljubljani, Štancar An« tonija iz Zgornje Šiške na I. dekliško me« ščansko šolo v Ljubljani, Serajnik Marija iz Celja na 1. dekliško meščansko šolo v Mari« boru, Kromar Julija iz Brežic na L dekliško meščansko šolo v Mariboru, Trost Janko za ravnatelja v Ribnici, Novak Marija iz I. de« kliške meščanske šole v Ljubljani v Zgornjo Šiško, Mervič Anton iz Ribnice za ravnatelja v Novo mesto, Gorišek Josip iz Mežice za ravnatelja v Senovo, Zupančič Ana za ravna« telj ico dekliške meščanske šole v Celju, Vauda Milan iz Ptuja v Vojnik. Spioine vesti. — Prihodnja številka »Učiteljskega To« variša« izide že v sredo ter prosimo društva in dopisnike, da pravočasno pošljejo do« pise. — Opozarjamo na današnje vabilo de« lovnega občestva kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol, ki smo ga naknadno pre« jeli od kraljeve banske uprave. — Prvo poslovno leto za Učiteljsko go« spodarsko poslovalnico konča 31. decembra 1930. — UGP bo tedaj začela pošiljati provi« zijo naročnikom šele po letnem sklepu, in to od poravnanih računov in od one vsote, za ka« tere je UGP sama prejela provizijo. — Zakon o kmetijskih šolah. V ministr« stvu za kmetijstvo so končali delo na zakon« skem predlogu o kmetijskih šolah. Zakonski predlog so poslali vsem kmetijskim šolam in kmetijskim ustanovam, da izrazijo o njem svoje mnenje. — Zasebne šole ne smejo pobirati šol« nine. Po uradnih poročilih kraljevskih ban« skih uprav, zahtevajo privatne šole v kralje« vini plačilo šolnine od staršev učencev, kar je očitno v nasprotju s §§ 4. in 164. zakona o narodnih šolah. Zaradi tega je odredil mi« nister prosvete, da morajo vse privatne šole takoj ukiniti plačevanje šolnine v katerikoli obliki. Načelniki prosvetnih oddelkov in šolske uprave morajo o tem takoj obvestiti starše učencev. Izvzete so samo privatne šole za defektno deco. — UčiteljisSokoli. Na župnem prednja« škem tečaju sokolske župe Ljubljana, ki se je vršil v Narodnem domu od 15. do 27. sep« tembra t. 1., je med drugimi obiskovalo in dovršilo z uspehom, teoretično=praktičen župni prednjaški tečaj, tudi 6 bratov«učite« ljev in 4 sestre«učiteljice: Eržen France, uči« telj v Banjaloki pri Kočevju, Kovič Minka, učiteljica v Moravčah, Kutin Beta, abituri« jentka, Merhar Milan, učitelj v Moravčah, Pizzulin Rudolf, učitelj v Velikih iLaščah, Po« ropat Marica, učiteljica v Kamniku, Remškar France, učitelj v Preserjah, Taufer Venče« slav, učitelj v Litiji, Vaksel Mira, učiteljica telovadbe v Ljubljani, Vidmar Miro, učitelj na Škrilju. — Predložitev prijav po upokojencih za prejemanje draginjskih doklad. Da se kon« trolira pravica, prejemati draginjske dokla« de, morajo po členu 141. pravilnika za delo računovodstvenih oddelkov finančnih direk« cij predložiti vsi upokojenci odseku za raču« novodstvo vsako leto v začetku meseca oktos bra predpisane prijave za prejemanje dra« ginjske doklade. Za otroke, stare preko 16 let, ki se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Vsled tega se vsi v Ljubljani bivajoči upo« kojenci obveščajo, da dobe predpisane tisko« vine za prijavo pri odseku za računovodstvo, referatu za civilne in vojaške mirovine, Kres kov trg, pritličje, soba št. 6 v času od 1. do 10. oktobra 1930., kjer naj se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času, zglase. Izven Ljubljane bivajočim upokojencem se bodo dostavile prijave po pošti. Pravilno izpolnje« ne in po dveh aktivnih ali upokojenih držav« nih uradnikih potrjene prijave se morajo ta« ko j vrniti temu odseku. Upokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bode usta« vilo izplačevanje draginjske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče vsako spremembo bivališča ja« vijo najpozneje do 10. vsakega meseca. ■— Dravska finančna direkcija — odsek za raču« novodstvo. MIROSLAVA mm «lili II HI.......m L J" B L J fl ti A, JURČIČEV 'HG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin, za vezenje in predtisk. — Hvaležnost odličnega učenca. Podpi« sani je prejel od slikarskega umetnika prof. M. Sternena (nekdanjega učenca na krški meščanski šoli) kot odgovor na pismeno če« stitko k 601etnici sledeče vrstice: »Sprejmite mojo najvdanejšo zahvalo za častitko. Sporni« ni šolanja pri Vas in pobuda, ki ste mi jo Vi gospod ravnatelj dali za nadaljnje študije so mi sveti, ker ste mi pokazali pot v svet. — Zato se Vam gospod ravnatelj še enkrat za vse najiskreneje zahvaljujem« ►— Josip Bezlaj. — Članom učiteljskega društva za mari« borski šolski okraj! Kakor ste čitali v prejš« nji številki »Učit. Tovariša«, imamo v so« boto 11. t. m. ob pol 10. uri predpoludne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboiu občni zbor, pri katerem položijo račun svo« jega dela vsi društveni funkcijonarji in pre« tehtamo tudi težo sodelovanja vseh ostalih članov. Pridite točno, da čimprej zvršimo občni zbor, po katerem se imamo v razgo« voru pohvaliti, v še večji meri pa medsebc j« no potožiti o raznih v počitnicah in še danes nerešenih vprašanjih, zlasti o pripadajoči nam stanarini, kurivu itd. Zato pridite točno in polnoštevilno — za marsikaterega bo mar« sika j novega! Ne pozabite zravnati zaostale članarine! Disciplina — povsod, pri sebi — in drugod! — Predsednik. — MLADINSKA MATICA. Na mnoga vprašanja cenj. poverjenikov zaradi položnic za nakazilo denarja, prosimo, da počakajo dotlej, da jim pošljemo navodila in položnice. Zbiranje naj se nadaljuje, denar pa nakaže takoj po prejemu položnic. Zamuda je po« vzročena po poštni hranilnici, ki nam ni mos gel staviti tako veliko število položnic z nos vim računom pravočasno na razpolago. — Razprava o novih učnih načrtih. Glav« ni prosvetni svet v Beogradu je začel z red« nimi sejami. Razpravljal bo o učnem načrtu za srednje šole, ko bo ta gotov pa o učnem načrtu za osnovne šole in končno za učite« ljišče. KOL1MSKA TVORMUA — LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo v soboto, dne 11. oktobra 1930. svoj redni letni občni zbor v osnovni šoli na Ras keku. Pričetek točno ob 9. uri. Udeležba obs vezna! — Odbor. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO VRANSKEGA OKRAJA bo zboros valo v četrtek 9. oktobra 1930. ob 10. uri v Braslovčah. Poleg običajnosti so na dnevnem redu: Poročila o obeh skupščinah. Proračun za leto 1930./31. Predavanja iz vzgojstva. Zas radi obeda se je prijaviti tovarišu Lušinu v Braslovčah dva dni pred zborovanjem. — Jarh Josip, t. č. predsednik. rnT OBLACJLNICA ZA SLOVENIJO LJUBUANA, MlkloSiieva cesta 7 priporoča uvo.jo bogato zalogo manufakturneg-i blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe b ago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij. = SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 11. oktobra 1930. na osnovni šoli pri Sv. Tro* jici v Slov. goricah ob 10. uri. |Ker je it o zbo* rovanje obenem občni zbor, je udeležba za vsakega člana obvezna; vabijo se pa tudi vsi novodošli tovariši in tovarišice. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo zborovalo v soboto, dne 11. okto* bra 1930. v Hrastniku. Pričetek zborovanja ob K>10. uri. Na dnevnem redu je poleg obi* čajnih točk tudi predavanje o Sokolstvu. Udeležba stanovska dolžnost. — Odbor. = ŠMARSKO = ROGAŠKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO. V vabilu k občnemu zboru našega društva je izpuščena 4. točka dnevne* ga reda: Poročilo o državni skupščini (por. tov. Glinšek). Iz poročila je jasno razvidno, da je ta točka izpadla le iz tehniških razlos gov pri stavljenju samem. = OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA UČIT. DRUŠTVA se bo vršil v sredo 8. oktos bra t. 1. od 8. do 12. ure v telovadnici II, mests ne deške osnovne šole s sledečim dnevnim re* dom: 1. Zapisnik lanskega občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev: pred* sednika, tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitve novega odbora. 5. Predavanje o šolski razstavi v Beogradu. Poroča tov. Vek. Mlekuž. 6. Po» ročilo 'o pokrajinski skupščini. Poročevalec tov. Ciril Petrovec. 7. Poročilo o državni skupščini. Poročevalka tov. ga. Mira Engel* man. 8. Slučajnosti. — Od članstva pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe, neorganizirane tovarišice in tovariše pa vabi k udeležbi in pristopu v društvo. Pridite vsi in volite v odbor osebe, katerim se bo posrečilo poživiti društveno življenje in dvigniti ugled društva na isto višino, da bo lahko s sodelovanjem vseh članov zavzelo vodilno mesto med uči* teljskimi društvi. — Odbor. Najbolj priporočljivi so „Pflff" šivalni Jifflii posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk o vedenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust. 5 IGN. V0K, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 Vse potrebščine za ročna dela dobavlja L. Putan CELJE Kranj, Glavni trg 140 Podružnice: Novo mesto Glavni trg Celje, Miklošičeva ulica 2 UČITELJICE DOBIJO 10% popusta. Po sklepu lista. OCENA IZ OSNOVNE ŠOLE IN VPIS UČENCEV V GIMNAZIJE [IN REALKE. Kraljevska banska uprava razveljavlja z od* lokom IV. No. 17.893/4. 1. oktobra 1930. okrožnice IV. No. 17.893 z dne 17. septem* bra 1930., IV. No. 17.893/2. z dne 26. septem* bra 1930. in IV. No. 17.893/3. ter odreja na podlagi brzojavnih odlokov ministrstva prosvete naslednje: Učenci IV. razreda (IV. šolskega leta) osnovnih šol, ki so imeli koncem preteklega šolskega leta v izpričevalu četudi samo v enem predmetu red »slabo« (2), se ne mo* rejo vpisati v gimnazije ali realke. Že vpisane učence je odpustiti iz šole. ODHOD UČITELJEV ZA DEFEKTNO DECO V BEOGRAD. Kakor je javila večina tovarišev, ki so sprejeti v tečaj za defektno deco, odhajajo v Beograd v ponedeljek z večernim brzovlas kom, ki odpelje iz Ljubljane ob 8. uri zvečer. Tov. Janežič bo med potjo skušal dobiti vse tečajnike vkup ter jim dal potrebna navodila. MLADINSKA MATICA. Na mnoga vprašanja cenj. poverjenikov zaradi položnic za nakazilo denarja in sporo* čila števila naročnikov, prosimo, da počakajo vsi poverjeniki, da jim pošljemo navodilo. Zbiranje naj se nadaljuje, denar pa nakaže takoj po prejemu položnic. IZJAVA. »Slovenec« št. 224. z dne 1. oktobra t. 1. prinaša v rubriki »Kaj pravite?« trditev neznanega dopisnika, da na razstavi UJU v Beogradu ni bilo poleg slik drugih slovenskih pisateljev opaziti slike A. M. Slomška. Ker se ta netaktna insinuacija tiče predvsem pris reditvenega odseka, izjavljam sledeče: Poleg Zupančiča, Cankarja, Trubarja, Levstika in drugih je bila tudi slika A. M. Slomška, kar lahko potrdijo vsi člani prireditvenega od* seka in je na poverjeništvu UJU v Ljubljani poleg drugih slik tudi slika Slomškova, ki se ji kot drugim dobro pozna, da je bila nalep* ljena. Da spoštuje vse slovensko učiteljstvo A. M. Slomška kot prvega pisatelja učnih knjig, priča dejstvo, da je razstavni odbor razstavil v istem oddelku tudi njegovo prvo slovensko učno knjigo »Blashe ino Neshiza u nedelski sholi«. Poleg tega pa je pov. UJU v Ljubljani poslalo veliko njegovo sliko Dačkemu domu v Beogradu, kjer so jo obesili na zelo vidnem mestu pri vhodu. Priporočali bi »Slovenčevemu« dopisniku, da si to o priliki ogleda! Preden pa je nekdo napisal, da smo mi »zatajili« A. M. Slomška, naj bi si raje ogledal temeljitejše vso razsta* vo in bi videl, da ne spoštujejo A. M. Slom* ška samo »nekateri« slovenski učitelji, mar* več vsi, ker prav vsi dobro vemo, da je bil ravno on naš prvi slovenski pedagoški pisa* telj. Za take netočne informacije o beograj* ski razstavi se pa v imenu prireditvenega od* seka v bodoče najlepše zahvaljuje Vekoslav Mlekuž, predsednik prireditvenega odseka za pov. Ljubljana, MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. RIM DRODJfl kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana — Stari trg ■ . Avgust Agnola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, S kavarne in bare ter za m S splošno gospodinjstvo. ■ S I.uksu7.iti predmeti. LJUB LJANA s DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN/A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. i : S i j I t } ★ L. M1KUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO il. IS DEŽNIKI Na malo Na veliko. U*tan**lJ»no lets 1839 fa i» fen i te* tJ82 Ugodnost! Damske galoše . . Moške galoše . . . Domski snežni čevlji Moški snežni čevlji , 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din teini trg Z6* Stritarjeva ulica 3 Vloge na knjižice in tekoči račnn obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni ■ odpovedi po 7 V2 °/o, brez odbitka davka na renie. — Stanje vlog okroglo 30,000.000 Din. Rezerve nad 00 000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinienia obrestovania S pncniri a „—„xi„,. „„ °i..:av. ' :____• • OE.VAR NALOŽITE NAJBOLJE IX NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZtVODI I KMETSKi HRANILNI IN POSOJILNI DOM __ ............._................B [ Račun poštne hranilnic« štev. 14 257 re,. zadru, a X n*em. »v. Brzojavke: „Kmetski dom-. / Te,efon 2847 ^ vTdni^h^^^vllrCSe kredltetLt.rS. ffiS®^ = V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. ♦ ♦ PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU ' bi»*.re: mi2*krt)fct'h le.b«.».»lin Mprimkiriimivt s i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! 0200010200005301020100000102534853485302230253535353 m ___ Olje proli prahu, pisalna gj® JP^ I Jp® a9 ¿^ ^B ■ Domači proizvodi: Laneno olje. firnež, od najbolj pre- 'TSSJSS^ £ ' CERTRflLfl I LJOBLJfilil H C U I V ai. ^ il II L LASM FHfiHJD MEDIC • ^S^iJi&^^pSS bavite ugodno pri firmi ■■■■■■■■«■■■Mi TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV ■■——■■■ in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE L J D BL J ANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODKIJ2NICE IN SKLADIŠČA V M A IS I K O K V IN \ O V E M SADU i" KARO industrija it^ije» Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. H ARI BOR Koroika cesta 19. Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik! "V < v < V & ® 'l 0 & Z i » V« * V. % v (T Telefonska štev. 2412 Štev. pošt hran. 11.165 [A V r. z. z o. z MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12. OBLESiE. PEKILO, POVKŠN1HE. KLOBUKE, ČEVLJE, NOGAVICE, KRAVATE itd. 3£Hg£8H nudi ugodno v veliki izbiri Hm KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA * MARIBOR GLAVNI TRG 2. JAKOB LAH >M*t*HtM(tt»IIIM«*»«*tMI**Mt»MtlMtlt«M«t«lll«««tM*IMMMM«*»MltM«UM«HIM) MANUFAKTURNA iN KONFEKCIJSKA TRGOVINA IVAN MASTIiAK CELJE, KRALJA P^TRA CESTA 15. Fine moške suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deSks obleke že za 135 Din •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••i Novosti za aamske plašče oravkat došle/ L k E. Skaberne Ljubljana Pozor lovci! I Za lovsko sezijo nudi puškar-na F. K. Kaiser, Ljubljana : ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Nove vr te lovske patrone znamke„R" basanez nemškim Hasloch b"ezdimnim smodnikom in v zalogi bodo „Geco" patroniz nemškim Rohtwei!skim smodnikom. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■F. M ■ ■ Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni ■ trgovini „PRI SOLNCU Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFEttIK ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dtlrkopp, Styria, Nero .Kayser. — Pletiinl stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viskom; pri takojšnjem plačilu pa 8 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj. e¥a.Njnx m sin LJUBLJANA : Gosposvets