PRIMORSKI DNEVNIK
PoStmna plačana » gotovini Abb. postaje I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 265 (6552)
NA SEJI VLADE SPREJET ZAKONSKI ODLOK
500 milijard lir za pomoč poplavljencem Za 10 odst. se zvišajo neposredni davki
Glavni dohodki: 203 milijard davek na bencin, 163 milijard zvišanje neposrednih davkov in 103 milijarde državne obveznice - Izdatki ministrstev: za kmetijstvo 123 milijard, javna dela 196, industrijo 39,3, promet 18 in notranje zadeve 25,6 - Trenja pred zasedanjem
ministrskega sveta - Izjava predsednika vlade Mora
RIM, 16. — Ministrski svet je danes sprejel vrsto ukrepov glede pomoči poplavljencem, ki predvidevajo izdatke v skupni višini približno 500 milijard lir in ki istočasno predvideva način zbiranja sredstev in predvsem uveljavitev dodatka na vse neposredne davke v višini 10 odstotkov.
Kaže, da je šlo v ministrskem svetu vse dokaj gladko, da pa so
Mia predhodna posvetovanja dokaj napeta, saj so se celo pred sejo samo sestali predsednik vlade Moro, Podpredsednik Nenni, vsi trije finančni ministri, prisotni pa so bili tudi guverner Banca d’Italia Carli, generalni ravnatelj državnega knjigovodstva Marzano in predsednik komisije poslanske zbornice za industrijo Giolitti. Prisotnost Giolit-tija priča o trenjih, ki so nastala v vladni koaliciji zlasti glede zbiranja sredstev, saj je bil zlasti Giotti mnenja, da gre za klasične oblike, ki nimajo nobene zveze s socialistično usmerjenostjo. Rezultati pa dokazujejo, da je prevladalo stališče Colomba. ki ga je tokrat Podprl tudi finančni minister Preti, privolili pa so, da ostane petlet-ht gospodarski načrt v bistvu nespremenjen.
Po sestanku vlade je minister Preti obrazložil način zbiranja sredstev in je povedal, da so določili 10-odstotno zvišanje neposrednih davkov in torej predvsem dohodnine, istočasno pa tudi vseh neposrednih občinskih davkov in pokrajinskih davkov. Izjemo predstavljajo samo dohodki od kmetijstva in dohodki, ki pri dohodnini kategorije C 2 ne dosežejo 960 tisoč lir letno
Ta dodatek bo veljal samo za eno "oto in to za dohodke, ki se nanašajo na prijave odposlane do 31. marca 1966 in bodo torej vsebovani v davčnih obvestilih prihodnjega leta.
Minister je pojasnil, da bodo potrebna sredstva, ki znašajo okrog 500 milijard lir zbrali na sledeč način: 295 milijard lir je predvideno, da bo znašal višji dohodek zaradi novega davka na bencin in naftne derivate, 30 milijard lir Predstavljajo spremembe, ki jih je sprejel že prejšnji ministrski svet, ‘65 milijard lir bo predvidoma prineslo 10-odstotno zvišanje neposrednih kavkov, 100 milijard lir znaša izkoriščanje že prej sprejetega posojila, ki so ga razpisali za druge namene, ki pa ga bodo sedaj porabili za pomoč poplavljencem. okupno gre torej za okrog 500 mi-“iard lir, od česar so 45 milijard ze porabili za prvo pomoč.
y uradnem poročilu o zasedanju ministrskega sveta je najprej rečeno, da so sprejeli ukrepe, ki odražajo nujno solidarnost vse dr-zave s poplavljenimi področji. Nato pa navaja uradno poročilo vrsto ukrepov, ki jih bodo predložili parlamentu. Ukrepi so razde-ijeni po pristojnosti raznih ministrstev.
Za javna dela v pristojnosti ministrstva za javna dela je predvidena vsota v višini 173 milijard ‘ir, poleg tega pa bo imela ANAS izdatke v višini 23 milijard lir. Ze prvi zakonski odlok je predvideval izdatke v višini 25 milijard nr in znaša torej celotna vsota ministrstva 198 milijard lir, s čemer bo moralo ministrstvo popra-v>ti ali ponovno zgraditi mostove, eeste, šole, greznice, vodovode, o-Praviti rečna dela in naprave v morju vključno zaščitna dela v Benetkah.
Glede popravil in obnovitev hiš Predvidevajo prispevek v višini 90 odstotkov za hiše z največ tremi stanovanjskimi prostori, odnosno 70 odstotkov z več kot tremi prostori. pri čemer ne sme prispevek Preseči 5 milijonov lir. V dekretu so predvideni hitri postopki, da se dosežejo takojšnji učinki.
V okviru proračuna ministrstva za notranje zadeve je predvideno za integracijo proračunov ECA nadaljnjih 5 milijard lir, štiri milijar. de za javna dela občin, deset milijard za občine in pokrajine v spo-Polnitev njih manjših dohodkov. Poleg tega so predvidene še razne integracije proračuna civilne zaščite, s čemer znaša celotna vsota Y okviru tega ministrstva 25 milijard 650 milijonov lir.
.Podobno so tudi uredili glede civilne zaščite oboroženih sil in glede obnovitve letališča v Grossetu, za kar so predvideli izdatek v višini 7 milijard iir v korist proračuna ministrstva za obrambo.
Za intervencije v kmetijstvu je Predvidenih 125 milijard lir, kot "prva pomoč« in kot pomoč za obnovo proizvodnje. Za kmete, katerih zemljišča so bila v celoti ali delno poplavljena, je predvidena Pomoč v višini 60 tisoč lir za hektar, za obratni kapital zaloge in za živino je predviden prispevek v višini 30 odstotkov odnosno 40 odstotkov za neposredne obdelovalce zemlje. Za nujno obnovo kmetijskih poslopij so možne subvencije do 400 tisoč lir, odnosno 500 tisoč za neposredne obdelovalce zemlje. Ustanovljeni bodo zbirni centri za Živino ,ki so jo morali odpeljati s Kmetij, ki jih, je povodenj hudo poškodovala. Nadaljni stroški so predvideni v okviru izvajanja zakona °d 21. julija 1960 št. 739. Posebne hkrepe so sprejeli v korist zadruž-nih organizacij.
V	okvir naporov za obnovitev Proizvodnje so vključene tudi usta-nove za razvoj.
V	okviru zakladnega ministrstva so predvidene razne oblike pomoči ‘ndustrljsklm, obrtniškim in trgovskim podjetjem. V tem okviru bo
kov vrednosti in iz katerega bodo lahko zelo hitro dobili potrebna sredstva za obnovitev podjetij ob triodstotni obrestni meri in z rokom vračanja do desetih let. Na osnovi potrdil trgovinske zbornice pa bodo prefekture lahko izplačale osebne prispevke manjšim in najhuje oškodovanim podjetjem.
Za ministrstvo za javno vzgojo je predviden izdatek v višini 4 milijard 800 milijonov lir za obnovitev poškodovanih univerz in za potrebe muzejev, poškodovanih umetniških del in knjižnic. Predvidena je tudi graditev novega sedeža državnega arhiva v Firencah, za kar bosta šli iz proračuna tega ministrstva nadaljnji dve milijardi in pol lir.
V	okviru ministrstva za turizem in predstave je predvidenih 500 milijonov lir za obnovitev naprav pokrajinskih turističnih ustanov, mili. jarda lir pa za obnovitev gledališč «La Penice« v Benetkah, «La Pergola« in ((Comunale« v Firencah.
V	okviru ministrstva za delo in javno skrbstvo so že prvi odloki predvidevali vrsto ukrepov. Sedaj so ustanovili posebna delovišča za obnovitev poplavljenih področij ali za pogozdovanje, ki jih bodo u-pravljale občine, brezposelnim pa so priznali prispevek po 1000 lir dnevno. Za kmete, obrtnike in trgovce, ki uživajo socialno zavarovanje, so odpisali štirimesečne pri. spevke V okviru GESCAL bodo izvedli pospešeno zidanje ljudskih stanovanjskih hiš.
Za potrebe ribolova je nakazanih pol milijarde za obnovitev mrež, čolnov in druge opreme, milijarda lir pa za posojila. V okviru ministrstva za sodstvo sta nakazani dve milijardi 300 milijonov lir za popravilo jetnišnic in sodnih uradov, dve milijardi 600 milijonov pa v okviru ministrstva za zdravstvo za obnovitev bolnišnic in za profi-lakso. Končno je v okviru ministrstva za pošte nakazana milijarda za obnovitev poslopij in naprav.
Uradno poročilo nato govori o načinu zbiranja sredstev, o katerem smo že v uvodu objavili izjavo ministra Pretija. Poročilo nato izraža zaskrbljenost, da ne «bi prišlo do nadaljnjih bremen za proizvodnjo v letošnjem letu«, vendar pa govori o nujnosti ponovne preučitve «fiskalizacije socialnih bremen«, kar pa spravlja v zvezo s stanjem zavarovalnih ustanov in z novim zakonom o ureditvi rek. To praktično pomeni, da bodo s prihodnjim letom ukinili fiskalizacijo socialnih prispevkov, ki bodo šla ponovno v breme delodajalca in da bodo tako pridobljena sredstva služila za ureditev primanjkljajev zavarovalnih ustanov in za potrebe načrta za ureditev rek .
Po sestanku ministrskega sveta, ki se je zaključil ob 15. uri, je Preti poleg že omenjenih podatkov, tudi odgovoril na vprašanje, če so bila v vladi različna mnenja. Dejal je, da so vsi ministri privolili njegova predloga o zvišanju cene bencina in o uvedbi dodatka na neposredne davke. Razpravljali so samo o dohodkih parlamentarcev, ki bodo tudi podvrženi davkom, in zaradi česar so vključili v odlok posebno določilo.
Minister Colombo je pojasnirTne. hanizem zbiranja sredstev in zlasti način, kako bodo dobili 100 mi-
lijard lir s pomočjo izdaje obliga-1 tranje zadeve 25,6, javna vzgoja 4,3 cij, mesto izplačil nekaterih izdat-1 Nato so dali krajše izjave še osta-
kov države v korist rotacijskih skladov, javnih ustanov, in kreditnih ustanov. Izplačilo teh sredstev bodo preložili na prihodnje leto. Ta način so izbrali, da dobijo sredstva takoj na razpolago in da ne bremenijo finančnega trga z novimi emisijami.
Minister Colombo je tudi povedal, da na tem zasedanju ministrskega sveta niso razpravljali o splošnem načrtu ureditve voda, vendar pa so to upoštevali, ker so postavili to vprašanje v zvezi s fiskalizacijo socialnih dajatev. Glede razdelitve sredstev pa je Colombo o-menil naslednje številke:	kmetij-
stvo 125 milijard, javna dela 196, industrija 59,5, promet 18, 4, no-
li ministri v okviru svojih pristojnosti.
Predsednik vlade Moro je zvečer obrazložil navedene ukrepe po RAI-TV. Ugotovil je, da je vlada najprej skrbela za takojšnjo pomoč. V tej zvezi je tudi priznal, da so nastale pomanjkljivosti in zamude, ki izhajajo iz obsega katastrofe, da pa meni, da so «v celoti naredili svojo dolžnost«.
Glede globalnih ukrepov pa je Moro ugotovil, da je bil potreben čas, da se reši zelo težka in zapletena naloga, saj so morali najprej oceniti škodo, kar je bilo težavno delo, in ni rečeno, da ne bodo nastala presenečenja. Zato so se večkrat sestali ministrski odbo-
ri in so lahko danes na seji vlade odobrili samo en zakonski odlok, ki je torej zakonski nujni ukrep in ki vsebuje vse številne ukrepe, ki se nanašajo na pristojnost raznih ministrstev.
Glede financiranja pa je Moro dejal, da so najprej prizadeli področje posrednih davkov z zvišanjem cene bencina za deset lir za liter, sedaj pa so zvišali za 10 odstotkov neposredne davke. Nato pa je s podobni argumenti kot Colombo obrazložil nujnost izdaje obligacij za 103 milijarde lir, da bodo imeli takoj razpoložljiva sredstva. Da pa se ne zvišajo v preveliki meri proizvodni stroški, so za leto dni podaljšali maksimalne vsote za diu-žinske doklade, ki bi jih morali pregledati prihodnje leto.
Odkrita zarota v Indoneziji
DŽAKARTA, 16. — V poučenih krogih se je zvedelo, da so v petek odkrili, zaroto proti sedanji indonezijski vladi. Zarotniki so imeli v načrtu ugrabitev številnih indonezijskih osebnosti, med katerimi so general Suharto, predsednik ljudskega kongresa general Nasution, drugi trije generali in več političnih osebnosti. Zatrjuje se, da je zarota imela precejšnji obseg. Aretirali so kakih dvajset višjih častnikov in večje število civilistov, ki so naklonjeni Sukarnu.
Zarotniki so nameravali uporabiti približno 1100 vojakov, ki bi ugrabili veliko število osebnosti.
V Džakarti krožijo govorice, da so bili v Bandungu na zahodnem delu Jave spopadi med številnimi enotami vojske. V policijskih krogih izjavljajo, da so oddelki vojske obkolili Bandung, da preprečijo prihod vojakov, ki so naklonjeni Sukarnu.
Radio Džakarta je danes javil, da bo bivši načelnik glavnega štaba indonezijskega letalstva maršal Dani prišel prihodnji mesec pred posebno vojaško sodišče pod obtožbo sodelovanja pri lanskem državnem udaru.
TRST, četrtek, 17. novembra 1966
«K0R0TAN» ODPRT V NEDELJO NA DUNAJU
Dom slovenskih koroških visokošolcev
Otvoritve so se udeležili tudi kancler Klaus, poslanik Prpič ter Zwitter in Inzko za koroške Slovence, Kornfeld pa za gradiščanske Hrvate
Johnson operiran
VVASHINGTON, 16. — Predsednik Johnson je bil davi operiran v vojaški bolnišnici Bethesda. Operacija je trajala od 12.47 do 13.20. Operirali so ga v grlu in v trebuhu, kjer se je pojavila kila na kraju, kjer je bil oktobra lani operiran.
lUlllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiilllilllllMlllllllIlllllllilllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllltlllllllllllltllltllllllllllllllllllllllllllllllt
POVSOD SE MOČNO ČUTIJO POSLEDICE VELIKE POVODNJI
Ob delti reke Pad se je stanje poslabšalo Prebivalci so morali znova zapustiti domove
Tu je še vedno poplavljenih 10.000 hektarov površine - V Firencah počasi napreduje čiščenje odtočnih kanalov in ulic - V prizadetih krajih severne Italije je zgodnji mraz še bolj prizadel prebivalstvo
Musile di Piave v beneški pokrajini je še vedno poplavljena. Kakor vidimo na sliki, sega voda ponekod skoraj do strehe
ciiiMiiiimiiiiiifiiiMi>*iiiia>iiiiiii>iiiiiiiiiimt>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiKaMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiii>iviiiiiiiiiiiii>>>>in
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Velike ameriške izgube v spopadih z osvobodilnimi silami
Nad Severnim Vietnamom je bilo do sedaj sestreljenih 1557 ameriških letal - Podmornice na atomski pogon ob vietnamski obali
HANOJ, 16. — Radio južnoviet-namske osvobodilne fronte poroča, da so bile v zadnjih dneh uničene v Južnem Vietnamu številne ameriške in južnovietnamske enote med boji na raznih področjih in zlasti med velikim porazom, ki so ga utrpeli Američani 12. novembra v pokrajini Kontum.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija javlja, da so enote osvobodilne vojske uničile petnajst a-meriških helikopterjev pri napadu z možnarji, ki so ga izvršile 11. novembra na ameriške položaje v pokrajini Tai Ninh blizu kamboške meje. Do 14. novembra je bilo sestreljenih nad Severnim Vietnamom skupno 1557 ameriških letal.
Včeraj so enote osvobodilne vojske obstreljevale z možnarji poveljstvo na enem od sektorjev Oa Lak ob delti reke Mekong. Partizani so nadaljevali tudi napade na a-meriške enote v bližini Sajgona. Obstreljevali so z možnarji oddelek prve ameriške divizije, ki je utrpel precejšnje izgube.
Na tako imenovanem «področiu
wv „........ ........ .. C« so se vneli novi hudi boji. Dri
ustanovljen Jposeben sklad, katere- i katerih sodeluje 25.000 ameriških 6a bo jamčila država do 80 odstot- vojakov. Ameriška letala so včeraj
bombardirala skladišča petroleja severno od	Dong	Hoia	in	čolne
blizu Vinha v Severnem Vietnamu. V Sajgonu so partizani izvršili več atentatov.
Vrhovni poveljnik ameriškega ladjevja na Pacifiku admiral Johnson je izjavil, da uporabljajo dve podmornici na jedrski pogon v vietnamskih	vodah,	zato	da	nad-
zorujejo strateška področja« in za druge tajne naloge. Johnson je izjavil, da podmornice niso vrste «Polaris». Prav tako ni povedal, ali delujejo	podmornice ob	sever-
novietnamski obali ali v Tonkin-škem zalivu. Johnson je nato izjavil, da so	vojne	ladje	sedmega
brodovja uničile v zadnjih treh tednih 155 nasprotnikovih čolnov, ki so pluli ob severnovietnamski obali. Trdil je, da so ti čolni prevažali orožje in strelivo na demilitarizirano področje.
Osnovni zakon o notranji upravi SFRJ
BEOGRAD, 16. — Na seji vlade so danes proučili in sprejeli osnov-
ni zakon o notranji upravi. Zakon med drugim točneje določa pooblastila organov notranje uprave pri opravljanju njihovih nalog. Posebno se ureja pravica legitimiranja, zadrževanja, pripore oseb in preiskava stanovanj in podobno. Organi notranje uprave bodo po novih predpisih lahko priprli osebo samo iz razlogov, ki jih predvideva zakon o kazenskem postopku, o-ziroma zakon o prekrških, in sicer samo za 24 ur. Po poteku tega roka bodo morali organi osebo ali izpustiti oziroma izročiti preiskovalnemu sodniku za prekrške. Uporaba orožja bo dovoljena samo, da bi se preprečil beg izvršilca hudega zločina.
Služba državne varnosti ne bo v bodoče imela nobenih izvršnih funkcij v odnosu do državljanov, delovnih in drugih organizacij, temveč bo njena naloga samo zbirati
FIRENCE, 16. — Nekaj pred poldne je začelo v Firencah deževati. V kratkem času so bile nekatere ulice polne blata. Deževalo je ves popoldan in začel je pihati veter. Nocoj so nekateri manjši pritoki reke Arno narasli.
Čiščenje ulic in odtočnih ka-f------------
nalov je mnogo težavnejše, kakor se je zdelo, in napreduje zelo počasi. Prav tako niso še povsod počistili naplavin z ulic.
V odtočnih kanalih so našli vse mogoče stvari: žimnice, omarice, čevlje in ogromne količine drugih naplavin. Pri čiščenju odtočnih kanalov sodelujejo tudi potapljači, ki delajo noč in dan.
Zelo hudo je še vedno stanje se-vemozahodno od Firenc, kjer je več vasi. Tu je še vedno poplavljene področje več tisoč hektarov, kjer je poginilo na tisoče živali. Uničen je bil pridelek koruze, vina, žita, ki je bilo pripravljeno za mletje, in seniki. Zelo veliko število ljudi je brez strehe. Mnogi od rvuh so se le začasno namestili.
Pokrajinski zdravnik je nocoj zno. va pozval prebivalce, naj se cepijo proti tifusu. Zadnje dni se kaže med prebivalstvom glede tega brezbrižnost. Zdravnik opozarja, da je še vedno nevarno, čeprav do sedaj ni bilo primerov okuženja.
Tudi v Grossetu še dalje čistijo ceste in ulice, ki so še vedno polne naplavin in blata, še vedno niso zadelali treh velikih razpok v nasipu reke Ombrone. V mestu bodo nadaljevali čiščenje ulic tudi ponoči še nadaljnjih petnajst dni. Na poljih okoli mesta so na delu potapljači in iščejo v poplavljenih hlevih živino, ki je utonila.
Danes je obiskal Benetke, zatem pa Piso in Firence ameriški senator Edward Kennedy, ki je član odbora za pomoč poplavljenim področjem. V ZDA so ustanovili dva odbora. Enemu predseduje Jacqueli-ne Kennedy in njegov namen je skrbeti za rešitev vseh pokvarjenih umetnin. Drugemu pa predseduje Robert Kennedy; njegov namen je iskati sredstva za ohranitev vseh italijanskih umetnin, ki so bile poškodovane.
Ob delti reke Pad se je stanje zopet poslabšalo. Od davi neprestano dežuje na vsem področju in piha tudi močan veter, morje pa je zelo razburkano. Zaradi slabega vremena je zelo otežkočeno delo za zadelavo razpoke na nasipu pri Scardovari. Zaradi razburkanega morja pa je še narastla voda v poplavljenem bazenu otoka DonzeUa. Tu je poplavljenih še 10.000 hektarov. Na trgu v Porto Tolle je \vda še poldrugi meter visoko. V .Scardovari je stanje zelo kritično, številne skupine so neprestano na delu in utrjujejo nasip v upanju, da bo vzdržal pred naraščajočim pritiskom vode iz poplavljenega bazena. Danes so pozvali prebivalce, naj znova zapustijo ogrožena področja, kamor so se bili vrnili. V zbirnih centrih za begunce je še vedno dva tisoč ljudi. V kraju Donzella se je porušilo 18 hiš.
BELLUNO, 16. — V dolinah ob Dolomitih, ki jih je prizadela po-vodenj, je pritisnil mraz, ki ovira delo za odstranitev najvidnejših posledic povodnji. Povsod je skoraj štiri ali pet pod ničlo. V občinah področja Zoldano je vse prebivalstvo sodelovalo pri graditvi mostov
podatke in druge informacije o or- in brvi, sedaj pa čistijo ceste j va-
.• l. •___ _i„i...n-------------norlnn mfmika. Glok-
ganiziranem in tajnem delovanju usmerjenem na spodkopavanje in rušenje z ustavo zajamčene družbene ureditve.
si. Ponekod še vedno manjka elok trični tok. V te kraje so prišli ‘udi številni študentje z univerze v Fa-dovi in Trevisu, ki pomagajo pri-
zadetemu prebivalstvu pri čiščenju hiš in cest. .
Na vsem področju Feltre je davi zapadel sneg v višini nad 1500 metrov. Prebivalstvo je zaskrbljeno, ker je samo zasilno nameščeno.
Davi je privatno odpotoval iz Rima predsednik republike Saragat, ki bo v četrtek, petek in soboto obiskal nekatera področja na Tridentinskem in v Venetu.
VIDEM, 16. — Na vseh opusto-šenih področjih v Furlaniji nadaljujejo odstranjevanje ruševin in naplavin. Pri tem pomagajo tudi odredi vojakov. V Karniji je še več cest neuporabnih.
Po prvih računih znaša škoda v videmski pokrajini 72 milijard lir, ki so takole razdeljene: 27 milijard in pol v kmetijstvu; 675 milijonov v obrtništvu; 5 milijard in 250 milijonov v industriji; milijardo in 435 milijonov v trgovini; 3 milijarde zaradi porušenih cest; 35 milijard pri javnih delih. Zaradi povodnji je moralo pet tisoč ljudi zapustiti stanovanja, 20 tisoč pa je utrpelo veliko škodo. Mrtvih je bilo 12.
Državna cesta Trst - Benetke je še vedno prekinjena na podrolju Latisane. Za potovanje v Benetke iz Trsta je treba še vedno iti skozi Videm, Pordenon, Sacile, Cone-gliano in Treviso. Železniška proga Trst-Benetke pa redno deluje, in sicer vozijo samo potniški vlaki; tovorni vlaki vozijo skozi Videm.
Predsedstvo vlade je nocoj javilo, da je bilo doslej položenih na tekoči račun za pomoč poplavljencem 445.996.788 lir.
LJUBLJANA, 16. — Včeraj popoldne so na intimni slovesnosti izročili namenu prvi slovenski visokošolski dom na Dunaju ‘(Korotanu. Kot poroča Slavko Fras, dopisnik ljubljanskega «Dela», so se otvoritve udeležili avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus, zastopnik prosvetnega ministra, ministrski svetnik dr. Johann Reisenberger, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. podpredsednik kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov dr. Alfons Kornfeld, direktor celovške Mohorjeve družbe dr. Janko Hombocg in številni drugi predstavniki koroških Slovencev in dunajskega kulturnega življenja. Prisotni so bili tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prpič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja mednarodne zveze pri GO SZDL Slovenije Bojan Lubej ter kulturni ataše na jugoslovanskem veleposlaništvu Jože Snoj.
Dr. Inzko se je v svojem govoru kot predstavnik Mohorjeve družbe in narodnega sveta zahvalil vsem, ki so omogočili gradnjo tega doma — dunajski občini, prosvetnemu ministrstvu, dunajskemu nadškofijskemu uradu, ljubljanski univerzi in številnim posameznikom — predvsem pa pobudniku in izvršitelju idej patru Ivanu Tomažiču, ki je zdaj rektor ((Korotana«. Poudaril je, naj ta dom služi študiju in narodnemu delovanju vseh slovenskih koroških študentov na Dunaju in i-deji bratstva med narodi.
Zvezni kancler dr. Klaus je s prisrčnimi besedami čestital koroškim študentom k lepemu domu, ki obsega devet sob in v svojem kratkem govoru ponovil svojo znano misel, da je Koroška stičišče treh velikih evropskih kultur in da torej koroški Slovenci nosijo posebej veliko odgovornost za sporazumevanje med evropskimi narodi.
Govorili so še dr. Franci Zwit-ter, predsednik kluba slovenskih koroških študentov na Dunaju Lojze Popič in ministrski svetnik dr. Reisenberger.
in v kakšnem obsegu področja, kjer živi civilno prebivalstvo. 4. Ali so bili ujetniki in civilisti mučeni. 5. Ali so bila izvršena dejanja rodomora.
Russell je pojasnil, da bodo pri preiskavi uporabljali številne dokumente, ki jih niso dale na razpolago žrtve, temveč informacijski viri. ki so naklonjeni ameriški politiki.
SKLEP VLADE SFRJ
Sto milijonov din za poplavljene« v Italiji
BEOGRAD, 16. — Zvezni izvršni svet je na sinočnji seji sprejel sklep, da pošlje Italiji za odstranjevanje posledic katastrofalne poplave pomoč vzne sku 100 milijonov starih dinarjev.
Jean Paul Sartre bo posredoval Russcllovemu sodišču
LONDON, 16. — Ustanova Ber-trand Russell javlja, da je bil francoski pisatelj Jean Paul Sartre imenovan za predsednika mednarodnega sodišča za vojne zločince, ki se bo marca prihodnjega leta sestalo v Parizu.
Italijanski pisatelj Danilo Dolci, ki je med dvanajstimi člani sodišča, je sklenil odpovedati se temu mestu. To je Dolci sporočil v Londonu na tiskovni konferenci, ni pa hotel povedati razlogov za svojo odložitev. Njegov tajnik je izjavil, da bo Dolci preveč zaposlen s svojim delom na Siciliji.
Organizatorji procesa so na današnji tiskovni konferenci v Londonu sporočili, da bo Russell častni predsednik sodišča. Ustanovili bodo pet komisij, ki bodo proučile: 1. Ali so ZDA in njihovi zavezniki zakrivili napad na podlagi mednarodnega prava. 2. Ali so ZDA preizkušale orožje ali uporabljale tako orožje, ki ga vojno pravo prepoveduje. 3. Ali so bombardirali
■■■iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiaiHiiiiiuimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsedržavna stavka kovinarjev zasebnih podjetij
Pogovori med Italijo in ZAR - Saragat sprejel predstavnike časnikarjev
RIM, 16. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel v Kvi-rinalu predstavnike vsedržavne federacije novinarjev (FNSI), številne odgovorne urednike dnevnikov in člane razsodišča nagrade «Saint Vincent« ter dobitnike te nagrade. Predsednika republike je pozdravil predsednik FNSI Missiroli, ki je v svojem govoru omenil vlogo tiska in časnikarjev v javnem življenju. Nato je tudi napovedal bližnja pogajanja za obnovitev delovne pogodbe časnikarjev, glede česar časnikarji želijo, da ne «bi bil potreben niti en dan stavke«. Saragat je v svojem odgovoru poudaril visoko, težavno in važno poslanstvo časnikarskega poklica, saj se od časnikarja ne zahteva samo znanje in priprava, temveč tudi človeška zavest.
Danes so se pričeli razgovori med zunanjim ministrom ZAR Riadom in italijanskim zunanjim ministrom Fanfanijem. Razpravljali so o vseh vprašanjih miru in zlasti o vprašanjih, ki zanimajo tako imenovani «tretji svet«. V tej zvezi je Riad obvestil Fanfanija o zadnji tristranski konferenci med Indijo, Jugoslavijo in ZAR. Riad je obrazložil stališča treh držav zlasti v zvezi z
napori, da preneha spopad v jugovzhodni Aziji in tudi o številnih diplomatskih stikih ZAR v tej zvezi. Razgovori so se danes zaključili z obravnavo razorožitvenih vprašanj in se bodo jutri nadaljevali. Zunanjega ministra ZAR je danes sprejel tudi predsednik republike Saragat.
Danes je bila po vsej Italiji 24 urna stavka kovinarjev zasebnih podjetij. Kot smo včeraj že poročali, so sprejeli s kovinarji državnih podjetij ugodno delovno pogodbo, medtem ko še nič ne kaže za rešitev spora tudi glede kovinarjev privatnih podjetij. Zato so sindikalne organizacije za ta teden že napovedale novo stavko, ki bo trajala 12 delovnih ur po navodilih pokrajinskih sindikatov.
PARIZ, 16. — Avstrijski zunanji minister Tončič bo prišel pojutrišnjem v Pariz na pogovor z de Murvillom. Govorila bosta o
janjih za pridružitev Avstrije IT* evropskemu skupnemu tržišču. V petek in soboto bosta prišla v Pa-
riz predsednik belgijske vlade in zunanji minister. Pogovarjala se bosta z de Gaullom, Pompidoujem in de Murvillom.
Atentat
na Ju/nem Tirolskem
BOČEN, 16. — Davi ob 6.20 je v Freienfeldu (Trens) eksplodirala bomba v poslopju, kjer so bila svoj čas stanovanja železničarjev, sedaj pa stanujejo delavci, ki delajo na avto cesti. Poleg tega je tudi skladišče družbe, ki gradi ceste. Ni bilo ne mrtvih ne ranjenih.
Strokovnjaki so mnenja, da je bil eksplozivni naboj zelo močan, ker je škoda, ki jo je povzročil v poslopju, zelo velika.
Domnevajo, da so atentatorji u-porabili pet kilogramov eksploziva. Do 5. novembra je bilo v poslopju šest delavcev, ki pa so zapustili delo ter so odšli na svoje domove, da pomagajo družinam, ki jih je prizadela povodenj. Vsi so namreč s Tridentinskega. Danes bi se morali vrniti na delo. V zadnjih 15 dneh ni bilo v poslopju nikogar, zato so atentatorji lahko nemoteno pripravili atentat.
Protesti
zaradi naftovoda
BONN, 16. — Vprašanje naftovodov v zvezi z nevarnostjo onesnaženja vode je znova pereče v Zahodni Nemčiji. Skupina bavarskih županov obalnih občin ob jezera Chiem se je zbrala na skupno posvetovanje. Razpravljali so o vprašanjih, ki so povezana z naftovodom, ki bo vezal Trst z Ingolstad-tom. Župani so izjavili, da naspro-tujejo nadaljevanju dela, dokler se ne sprejmejo vsestranski varnostni ukrepi za primer, da počijo cevi, ki so napeljane v bližini jezera.
Ministrski svet je včeraj sprejel en sam zakonski odlok, ki predvideva vrsto ukrepov v korist poplavljenih področij in ki predvidevajo skupen izdatek 500 milijard lir ter hkrati tudi način zbiranja sredstev. Pri tem gre za dva nova ukrepa: zvišanje vseh neposrednih davkov in to tudi občinskih ter po-krajinskih za 10 odstotkov in odložitev nekaterih plačil ter izdanje obligacij v višini 103 milijard lir. Na seji vlade je šlo po izjavi ministra Pretija sprejemanje teh u-krepov dokaj «gladko», prej pa so nastala dokaj ostra nasprotja v okviru vladne koalicije, o čemer tudi priča poseben sestanek, ki je bil pred sejo in na katerem je bil prisoten tudi predstavnik levice v PSI-PSDI znani poslanec Giolitti.
Medtem pa se je začelo stanje v Florenci slabšati zaradi dežja, tako da so pritoki Arna narastli, mestne ulice pa so bile zopet polne blata. Zelo hudo je stanje tudi v nekaterih vaseh severnozahodno od mesta, kjer je mnogo ljudi brez strehe, medtem ko pokrajinski zdravnik poziva na cepljenje proti tifusu. Tudi na področju delte Pada se je stanje poslabšalo in voda je tam še poldrugi meter visoko. Zaradi deževja so pozvali prebivalstvo, naj se ponovno preseli. Škodo v videmski pokrajini pa ocenjujejo na 72 milijard lir.
• • *
Na Južnem Tirolskem je eksplodiral zelo močan nahoj v stanovanjskem poslopju železničarjev, kjer pa v zadnjih dneh nihče ne stanuje. Toda ni bilo ne mrtvih ne ranjenih.
Na včerajšnji seji varnostnega sveta je U Tant poročal o nedeljskem napadu izraelskih vojakov na jordansko ozemlje. Delegat Jordanije, ki je nestalna članica VS, je zahteval mednarodne sankcije proti Izraelu, ki se sploh ne ozira na varnostni svet.
Za predsednika mednarodnega sodišča za vojne zločine ZDA v Vietnamu je bil imenovan francoski pi-satelj Sartre. V Južnem Vietnamu se spopadi nadaljujejo, v Sajgonu pa atentati. Medtem se je zvedelo, da uporabljajo Američani dve podmornici na jedrski pogon v vietnamskih vodah. V ZDA so študentje zmerjali med nekim govorom predsednika zbora ameriških štabov z vzkliki: »Morilec« in «Ii-dajalec«.
V Džakarti so v petek odkrili zaroto proti sedanji indonezijski vladi. Hoteli so ugrabiti generala Su-harta, Nasuntiona in druge ter nekatere politične osebnosti. Policija je aretirala okrog dvajset višjih
častnikov in večje število civilistov, ki so naklonjeni Sukarnu. V Bandungu pa so bili baje spopadi med številnimi enotami vojske.
MLSONOVA POLITIKA V_ZAGATI
V se manj izrazite razlike med laburisti in thorvjevci
Claudia Cardinal« iPR- horst schumann je prispel z letalom v Frankfurt
v minikrilu
Čeprav so na nedavnih letnih konferencah laburistične stranke ln kongresa tradeunfonov Izrekli resne pripombe na račun uradne vladne politike, Je premier Wllson vendarle na njih nesporno zmagal. Popolnoma nedvoumno so namreč potrdili njegovo politiko nad cenami in mezdami ln vrsto drugih ukrepov, ki naj stabilizirajo britansko gospodarstvo, dalje podporo amerlčkl akciji v Vietnamu in britansko navzočnost »vzhodno od Sueza«.
Notranja strankarska opozicija, ki Jo poosebljajo voditelji močnega sindikata transportnih delavcev Frank Couslns, znani levičar Michael Foot in Clive Jenkis, se Je morala zadovoljiti z nepomembnimi potezami, ki ne ogrožajo u-resnlčitve Wllsonovega načrta. Sicer pa Je sam njen program veliko manj radikalen, kot Je bil v preteklosti. Zdi se, da so za vedno minili časi, ko laburistična levica na letnih konferencah ni podpirala strankine večine v tako važnih vprašanjih, kot sta nacionalizacija ali enostranska odpoved Velike Britanije atomskemu orožju. Ko Je laburistična stranka prišla leta 1964 po trinajstih letih opozicije znova na oblast, si ni mogla več dovoljevati notranjih strankarskih nesoglasij v poglavitnih vprašanjih državne politike, ki so svoje-časno pripeljala stranko na rob razpada. To še toliko bolj, ker Je neznatna laburistična večina v parlamentu stalno ogrožala stabilnost Wllsonove vlade in oteževala njeno akcijo. Notranja podpora W!lsonu se je nadaljevala tudi potem, ko so laburisti letos poleti na ponovnih volitvah v spodnji dom dobili večino skoraj 100 poslancev. Cousinov izstop iz vlade Je bdi bolj znamenje nesoglasja posameznika kot pa organiziranega odpora dela gibanja ali stranke proti večinski politiki.
Lahko bi navedli več razlogov, ki pojasnjujejo tak razvoj dogodkov v laburistični stranki. Dva sta vsekakor neizpodbitna, čeprav sodita bolj med »subjektivne«. Prvič, da po Bevanovi smrti na levi strani ni bilo več tako avtoritativne osebnosti, ki bi lahko združevala in usmerjala njene poglavitne tokove, kot Je to zelo uspešno delal ta bivši rudar iz Walesa In drugič, da so po hudih notranjih spopadih ln resnem zmanjšanju ugieda laburistične stranke za časa Oaitskellovega vodstva, vse strankine struje sprejele Wil-sona kot kompromisno osebnost, čeprav je nagibal k radikalnejšim nazorom. Taka rešitev Je načeloma omogočala nezadovoljnežem v sirankt, da se desolidarizlrajo s posameznimi njegovimi ukrepi, ko je bila za to priložnost. Toda letošnji konferenci stranke ln sindikatov sta pokazali, da Je Wllsonu končno uspelo, da je postal nesporni vodja gibanja, pri tem ni dovolil, da bi prišlo do večjih nesoglasij z njegovo politično zamislijo.
Spričo vrste problemov, podedovanih od prejšnje thoryJevske vlade — ti posegajo bolj na področje strukturnih odnosov — si je v zadnjem letu prizadeval koncipirati t»se rešitve, ki ne bi zadevale na čelni odpor posameznih skup.n bodisi, da so le te v Transporthausu ali City.u, saj Je njihov vpliv na ustvarjanje in uresničevanje britanske politike še naprej važen. To Je nujno povzročilo, da se Je zmanjšalo število problemov, s katerimi se želi laburistična vlada ukvarjati, In da se iščejo rešitve zanje v konvencionalnih okvirih. Številni kritiki WlIsonove politike zato upravičeno poudarjajo, da postajajo razlike med laburističnimi ln thoryjevsklml rešitvami vse manj Izrazite. To Je po njihovem mnenju poglavitni vzrok stagna clje.
Poskus, da bi laburistično stranko prikazali kot »stranko spre memb«, ki računa z vsemi novost mi v Britaniji ln na svetu v zad njem ali dveh desetletjih, velja samo za tehnološki, ne pa tudi za
tha, ki prav tako preživlja krizo, tega ne dovoljujejo. Ako prištejemo k temu še močan pritisk ameriškega kapitala na britanski trg in zmanjšano konkurenčno sposobnost njenega gospodarstva, potem približno razumemo nekatere izmed nagibov, ki silijo laburistično vlado, da razmišlja o ustvarjanju »nove britanske evropske politike«.
Jasno Je, da se pri tem vsdljuje tudi vrsta «čistih» političnih vprašanj, ki posegajo na področje dvostranskih odnosov s posameznimi evropskimi državami, predvsem s Francijo ln Zvezno republiko Nemčijo. Prav tako se vsiljujejo tudi vprašanja širšega pomena, ki so dljo v okvir kompleksnejše politike ln strategije Zahoda. Na prvem mestu je vsekakor vprašanje, koliko mora in more Velika Britanija sprejeti, podpreti in spremeniti v del lastnih hotenj in pobud tiste progresivne premike pri pomirjanju mednarodne zaostreno-std, ki se vse močneje uveljavljajo v Evropi. To še toliko bolj, ker se moramo zavedati zvestobe Velike Britanije «atlantski politiki« ln njene podpore velikemu atlantskemu sosedu.
Spričo vseh teh problemov Je
Wilson do zdaj sklepal umetne kompromise, saj ni radikalno rešil nobenega izmed perečih britanskih problemov, ni pa tudi tvegal možnosti, da sproži odpor, ki bi mu utegnil vzeti položaj premiera. Skoraj ni verjetno, da bi tudi zdaj, ko si Je ustvaril trden položaj tako v parlamentu kot v stranki, zahteval odločnejše rešitve, pa čeprav to zahtevajo notranje in mednarodne razmere. Nestalnost funta, brezposelnost, rodezijska zadeva in drugi podobni pojavi ln dogodki so pretežko breme, ki ga mora nositi Britanija. Zato se tudi lahko vprašamo, ali ni odvisno Wilsonovo oklevanje, da se Izreče za odločnejše posege še do česa drugega in ne le od njegove volje ali razmerja sil v parlamentu. Mar ne bi morali Iskati vzrokov tudi v Idejnem profilu stranke same? Saj ne smemo pozabiti, da so po svojih zamislih laburisti vendarle del, ln to zelo važen del, tistih prevladujočih sli v evropski socialni demokraciji, ki se žele popolnoma vključiti v sedanji sistem na Zahodu ter izvesti le tiste reforme, ki ne presegajo njegovih okvirov.
MARKO KOZMAN
Italijanska filmska igralka je odšla na počitnice v Ženevo. Pozneje bo šla v Montecarlo, kjer bo prisostvovala premieri svojega filma «1 professionisti«
............................i..........................n....
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA V BRAZILIJI
Več kot 30 zaradi trčenja dveh
mrtvih
vlakov
Strojevodjo vlaka, ki je prihajal iz Ria de Janeira, niso pravočasno opozorili na prihod drugege vlaka
RIO DE JANEIRO, 16. - Na postaji Olinda, kakih 40 km. od Rio de Janeira, se je zgodila davi huda železniška nesreča. Nabito poln vlak potnikov je trčil v neki drug potniški vlak Po prvih vesteh je zgubilo življenje vsaj 30 potnikov, več kot 200 pa je bilo ranjenih.
Neki železniški funkcionar je povedal, da sta trčila dva potniška vlaka, od katerih eden vozi na krajevni progi. Na tem vlaku je bilo vsaj 2500 ljudi. Krajevni vlak je prihajal iz Nova Igaucu ter je bil namenjen v Rio de Janeiro. Drugi vlak pa. ki je bil skoraj popolnoma prazen je peljal v nasprotni smeri. Vsi jutranji vlaki, ki vozijo proti največjemu mestu Brazilije, so zjutraj navadno nabito polni. Dogaja se celo, da ljudje, ki ne dobijo več prostora v notra njosti, potujejo stoječ na stopnicah.
Davi je med postajo Nova Igaucu in Rio de Janeirom obratovala ena sama proga, ker je bila druga hudo poškodovana zaradi sjlnega dežja v prejšnjih dneh. Potniški vlak. ki je prihajal iz Rio de Janeira bi se moral ustaviti na postaji Anchieta, ki je tik pred Olin-do ter počakati na prihod krajevnega vlaka. Zdi pa se, da niso obvestili strojevodje ter je ta na-dalieval pot do Olinde, kjer je prišlo do katastrofe.
Po Tetin1”! vesteh niha število mrtvih med 34 in 38, ranjenih pa je baje 301. Od teh jih je 261 v hudem stanju Zdravniki menijo, da jih Je 19 v življenjski nevarnosti.
«Michelangelo» prvič v Lizboni
LIZBONA, 16. - Na svojem križarjenju od Genove do New Yorka in spet do Genove z vmesnimi postanki v Cannesu, Neaplju, Gibraltarju, Funchalu, Lizboni, Gibraltarju, Palmi de Maiorca in Palermu e nred dnevi transat'antik »Michelangelo« prvič prispel v Lizbo-k**	no. Za Pr'hod ladje plovne družbe
družbeni vidik problema Razen če »Italia« je vladalo v Lizboni veliko s tem ne razumemo njenega pri bllževanja in podrejanja psi ho'.o g'.ji in interesom srednjih plasti, ki v Veliki Britaniji zares posta JaJo vedno številnejši del družbe ln pomembna volilna sila.
Razen z nazadovanjem vrednosti funta, tehnološkim zastojem gospodarstva m izgubo pozicij na območju bivšega imperija se mora Velika Britanija močneje kot kdaj ukvarjati s problemi, ki zadevajo njeno stališče do združene Evrope Ker se ni mogla že v začetku pridružiti državam onstran preliva ter skupno z njimi določiti razvojne smer! evropskega trga. se Je znašla v razmerah, ko mora resno razmišljati o primernosti, da spremeni tako svoje stališče. In to ne samo zaradi vedno odločnejših zahtev njenih soudeležencev v EFTA, da bi našli poti združevanja ln sodelovanja s skupnim trgom, marveč tudi zaradi razmer v lastni Industriji. Britanski tisk namreč poudarja, da vedno več industrijskih panog ugotavlja, da potrebne domače gospodarstvo veliko tržišče brez carin ne samo zato, da bi dosegli velike ln cenejše serije, temveč tudi zato, da bi ustvarili sredstva za raziskovalno delo ih modernizacijo tehnologije proizvodnje. Vse to koristi tezi, da Je treba Iskati skupno politiko razvoja znanosti ln tehnike zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v posameznih državah, prav tako pa tudi tezi, da je Velika Britanija vedno imela odlično mesto v »Industriji velike tehnike«, ki se mu ne bi smela odreči. Sedanje gospodarske možnosti, usmeritev Velike Britanije k EFTA in sodelovanju med državami Commonweal-
šoli, kjer je bilo 655 otrok. 24 dečkov in dva učitelja so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jih šest pridržali.
Ruševine stolpa so padle na poslopje ter hudo poškodovale strop v dveh sobah. Omet in drugi predmeti so padli na šolarje. Na srečo so njihove poškodbe le lahkega značaja.
Zračni vrtinec, ki je divjal nad mestom, je poškodoval kakih 30 poslopij.
Star 100 let se je poročil s snaho
BERLIN, 16. \m Paul Staecker, star 100 let, se je poročil v vzhodnem Berlinu s svojo snaho, ki je stara 70 let. Do sedaj se je Staecker poročil že dvakrat.
Njegova snaha Magdalena je postala vdova pred petimi leti. Starček je praznoval stoletnico svojega rojstva prejšnji mesec. Po poroki je izjavil: »S snaho sva živela skupaj toliko let ter sva nazadnje sklenila, da se poročiva.«
Pobegli zapornik se je javil karabinjerjem
PALERMO, 16. — Karabinjerjem postaje Termini Imerese se je javil eden izmed zapornikov, ki so ušli iz zapora Murate v Firencah. Gre zg 23-letnega Giuseppa Morite-faiconeja, ki je ušel iz zapora skupaj z drugimi štirimi zaporniki.
Rockefellerjeva hči se je ločila od moža
NEW YORK, 16. — Gospa Ann Rockefeller Pierson, najstarejša hčerka guvernerja Nelsona Rockefellerja, se je ločila od svojega moža. V razsodbi je rečeno, da zakonca nista mogla več živeti sku-
paj zaradi neskladnosti značajev. Ann Rockefeller se je pred petimi leti poročila z Robertom L. Piersonom, ki je po poklicu pastor v neki protestantski cerkvi. V zakonu so se jima rodili štirje o-troci, katerih vzgojo je sodišče zaupalo materi.
Rojeni v Santiagu dve siamski sestri
SANTIAGO, 16. — V osrednji bolnišnici v Santiagu sta se rodili dve siamski sestrici, ki sta povezani z glavo in želodcem. Novorojenki tehtata skupaj 3 kg in pol.
RIM, 16. — Iz krogov ministrstva za industrijo se je zvedelo, da so posVli osnutek zakona, ki predvideva uvedbo obveznega zavarovanja motornih vozil državnemu svetu za gospodarstvo in delo. Ta svet bo moral namreč povedati svoje mnenje o zakonskem osnutku
Ganske oblasti so izročile Bonnu zloglasnega zdravnika v Auschwitzu
Nacistični vojni zločinec, ki se je v povojnih letih skrival po Afriki, je obtožen, da je ubil tisoče in tisoče oseb - Proees proti dr. Bohneju bo prihodnje leto?
BONN, 16. — Bivši zdravnik v taborišču smrti v Auschvvitzu, dr. Horst Schuman je prispel davi na letališče v Frankfurtu. Nacistični vojni zločinec je prišel v Zahodno Nemčijo v spremstvu dveh policistov, ki sta ga pripeljala iz Akre v Afriki.
Dr. Schuman, ki je star 60 let, je bil proglašen za vojnega zločinca leta 1947, ko je sodišče v Urachu izdalo zadevno zaporno povelje. Pred nemškim sodiščem se bo moral zagovarjati, ker je obtožen, da je umoril tisoče oseb v taborišču v Auschwitzu ter številne duševne bolnike v zdravstvenih zavodih v Grafenecku in Sonnesteinu.
Zaporno povelje, ki ga je izdalo sodišče v Urachu, je ostalo neuspešno, kajti zločinskemu zdravniku se je ponesrečilo, da je zbežal najprej v Sudan, potem v Nigerijo in končno v Gano. Tu je živel nekaj let, ne da bi ga kdo nadlegoval. Sedaj se je Zapadni Nemčiji posrečilo, da so ga ji ganske oblasti izročile.
Na letališču v Frankfurtu, kamor se je pripeljal nacistični zločinec, so policijske oblasti v trenutku pristanka letala uvedle zelo stroge varnostne mere.
Pred preiskovalnim sodnikom v Akri je Schuman izjavil, da je prisostvoval smrti 12.000 oseb. Trdil pa je, da je šlo za politični zločin, ker je evtanazija predstavljala bistveni del nacističnega načrta za očiščenje arijske rase.
Zahodnonemške sodnijske oblasti še niso določile, kdaj se bo začela obravnava proti zloglasnemu hitlerjevskemu zdravniku dr. Bohneju, ki je obtožen, da je sodeloval pri umoru najmanj 15.000 ljudi, ki so bili duševno bolni ali pa so bolehali zaradi drugih telesnih hib. 64-letni Bohne se je zagovarjal že leta 1963 na sodišču v Limburgu. Tedaj pa so obravnavo prekinili zaradi njegovega slabega zdravja. Potem je Bohne šel v Argentino, kjer je preživel nekaj časa pri svoji sestri in zadnjih 15 mesecev v zaporu. Da bi se izognil procesu, je nacistični zločinec uporabil vse mogoče pravne pretveze, a nazadnje so ga argentinske oblasti le izročile nemškim.
Bohne je sedaj v zaporu v Butza-chu blizu Frankfurta. Zaporniški pazniki ga strogo nadzorujejo, ker se bojijo, da ne bi poskusil napraviti samomora, kot se je zgodilo primerih prof. Hedeja in Friedricha Tillmanna, ki bi se morala leta 1963 zagovarjati skupaj z njim. Državno tožilstvo zahteva, da bi se začel proces proti Bohneju prihodnje leto v Limburgu (v bližini se nahaja hadamarska bolnišnica, kjer so za časa nacistične strahovlade umorili na desettisoče ljudi z duševnimi in telesnimi hibami).
Zločinčev odvetnik pa zahteva, da bi ga spustili na začasno svobodo, ker je baje bolan in bi ga morali operirati.
MiiiiiiiiimtifiiiiMiiiMMiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiirniii
ZAKRINKANA ZLIKOVCA STA UDRLA V URAD
Roparski napad v Torre del Greco
Pri napadu je bil poškodovan kurir - Plen znaša pol milijona lir
op:
Ni
NEAPELJ, 16. — Dva zakrinkana roparja sta sinoči vdrla v mestu Torre del Greco v urade nekega krajevnega prevozniškega podjetja. Roparja sta imela na obrazih najlonske nogavice ter sta bila oborožena s pištolami. V trenutku napada je bil v uradu blagajnik Vanorio, ki je bil pravkar izročil kurirju nekaj dokumentov. 23-letni kurir Ciro Ascione je hotel oditi iz urada, toda v tistem
zanimanje in organiziranih je bilo več slovesnosti za to priložnost. Medtem ko se sicer ladje v Lizboni ne ustavijo kaj več kot nekaj ur, so imeli potniki tokrat 24 ur na razpolago za ogled mesta ali za izlete.
Predsednic družbe »Italia« admiral Ernesto Giuriati je nalašč za to priložnost prispel v Lizbono ter na ladji sprejel predstavnike tiska in televizije. Bilo je pa še več stikov predstavnikov plovne družne »Italia« ter pove1 j riškega osebja ladje s predstavniki portugalskih oblasti in vodilnih osebnosti mornarice. Iz Lizbone je ladja odplula v Gibraltar.
Tudi v Maršali nepravilnosti pri gradnjah
TRAPANl, 16. — Maršalski župan je preklical 20 gradbenih dovoljenj. ker so baje ugotovili nekaj nepravilnosti. Pravijo, da pri do delitvi dovoljenj niso upoštevali obnovitvenega načrta in gradbenega pravilnika. Vseh 20 gradbišč so že zaprli.
Zračni vrtinec podri šolski stolp
LONDON, 16. — Samo čudovitemu naključju se je treba zahvaliti, j da se v osnovni šoli v mestu Lei-cester ni ponovila podobna trage | dija kot v Aberfanu. Med hudimj neurjem je nastal silen zračni vr- j tinec, ki je porušil stolp pri neki
Dva tedna sta že minila od strahovite povodnji v Firencah, toda pogled na Ponte Vecchio je še vedno žalosten: kupi naplavin in blatv ter zaprte trgovine
trenutku sta stopila v sobo roparja, ki sta ga podrla na tla. Nato pa sta ukazala Vanoriu, naj jima izroči denar, ki je bil na mizi in v predalih. Ascone je tedaj poskušal vstati ter se zagnati proti roparjema, toda eden od zlikovcev ga je brcnil v trebuh.
Vanorio je nato prepeljal kurirja v bolnico ter obvestil o dogodku karabinjerje, katerim pa se še ni posrečilo, da bi izsledili roparja, ki sta odnesla pol milijona lir.
Bulajič bo režiral za UNESCO
UNESCO je povabila jugoslovanskega režiserja Veljka Bulaji-ča, da prevzame režijo dolgome-tražnega filma o borbi proti nepismenosti na svetu. Bulajič je ponudbo sprejel in bo v kratkem odpotoval v Pariz, kjer je sedež organizacije, da bi pričel s pripravami za film. Bulajič je tretji ugledni režiser, ki mu UNESCO poverja režiranje filma. Kot je znano je italijanski režiser Roberto Rosellini snemal film o zgodovinski uporabi grozdja na svetu, francoski režiser Jean Rush pa o borbi proti kugi.
Rivista di letterature
moderne e comparate
V 4. snopiču 18. letnika in v 1. snopiču 19. letnika časopisa Rivista di letterature moderne e comparate, ki izhaja pri založbi Šansoni v Firencah, imajo svoje daljše prispevke: Edmun.'. Kostka (Heinrich Mann and Fyodor So-logub), Albert Maquet (Analgse teituelle d’une page de Flaubert), Giorgetto Giorgi (Barocco ed im-pressionismo in Proust), Piergiu-seppe Scardigli (Sulla filologia germanica in Italia), Norbert Jo-nard (Parini, Voltaire et le pro-blčme du bonheur), Ruggero Ste-fanini (Su aleune liriche di E. Dickinson), Jacgues Body (Le premier sejour de Jean Giraudoux a Munich). M. Fancelli, Sergio Zop-pi, Alfred J. Bingham, Alessan-dro Martinengo ter C. Cordič so napisali recenzije raznih del. Cordič je tudi prispeval številne manjše beležke.
Prodajali so margarino za prvovrstno maslo
RIM, 16. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo je sporočil, da so karabinjerji posebnega oddelka NAS v Milanu aretirali štiri osebe, ki so obtožene, da so med drugim proizvajale in prodajale kot «prvovrstno maslo« industrij-
sko margarino. Aretirani so bili | 1500 tonami nosilnosti, ki se je po-
Filomena Pievani (Bergamo), Giuseppe Zenon (Bergamo), Dalmazio Milani (Rovigo), Antonio Dal Moro (Padova). Karabinjerji so zaplenili 400 kg industrijske margarine.
Brodolom pri Benetkah
BENETKE, 16. — Ladja «Marina di Sapri« s 150 tonami nosilnosti se je potopija v prekopu, ki pelje do pristanišča Lido. Nesreča se je pripetila, ker je ladja trčila ob potopljene ostanke parnika «Ada» s
topil 5. novembra zaradi trčenja z jugoslovansko ladjo «Bosna».
«Marina di Sapri« je prevažala 200 ton lesa. Kapitan se je pravkar pripravljal, da zapelje v pristanišče, ko so mu prišle nasproti tri ladje. Posrečilo se mu je, da se je izognil prvi, toda žarometi druge in tretje so ga baje oslepil* ter je zavil preveč v stran. Pri tem pa ni opazil zelenih luči, ki so na potopljenem parniku. Tako je prišlo do trčenja in potem do brodoloma. «Marina di Sapri« se je potopila v nekaj mriiutah. Vseh šest mornarjev se je rešilo.
Želim si pralni stroj, ki bi opravil vse sam, ki bi pral perfektno kar koli...
ki bi bil zelo nežen
z mojim perilom
in ki bi trajal vse življenje!
zahtevam
mar
preveč?
Pojavil se je novi ZOPPAS 570, prvi nadvse avtomatičen, ki pere vse.
Nov po svoji liniji, tako eleganten in funkcionalen, najnovejši po tehnični popolnosti in stopnji svojih storitev! Samo podjetje z izkušnjami, kakršne ima ZOPPAS, vam je moglo dati tak nadvse avtomatičen, nadvse natančen, nadvse moderen! skratka pralni stroj, ki pere nadvse!
3°PP as

— 3 —
17. novembra 196S
ŽIVLJENJSKI GOSPODARSKI PROBLEMI OBČIN ČEDADSKEGA OKRAJA
Predvsem je treba okrepiti kmetijstvo
NE SAMO GRADBENA
POKLICNA KVALIFIKACIJA
špetrski župan je pokazal problem, ki ga občutijo vse občine v Nadiških dolinah in ki smo ga ponovno načenjali tudi mi v našem listu. V Spetru dela že vrsto let državni poklicni inštitut (Istituto professionale di Stato), ki je ustrezal potrebam mladih ljudi v Nadiških dolinah, ki niso imeli poleg strašno revne obvezne srednje šole prav nobene kvalifikacije za zaposlitev ali kje v Furlaniji ali pa v emigraciji. Državni inštitut jim je dajal kvalifikacijo v gradbeni stroki, ki je takrat cvetela, ko se je na vse strani gradilo po vojnih pustošenjih in po fašističnem zastoju. Medtem je zadnja leta nastopila kriza v gradbeništvu, ki nikakor noče nehati in se je pojavila še obvezna srednja šola, ki tudi daje neke vrste kvalifikacije, vsaj nekaj šolskega znanja, ki ga ni mogla dajati bedna osnovna šola. Z državnim inštitutom za poklicno kvalifikacijo zidarjev, tesarjev In pomožnih gradbenih tehnikov si mladi ljudje ne morejo pomagati kot si na primer ne morejo več pomagati z diplomo učiteljišča v Spetru in so zato že pred leti začeli izostajati moški študenti na učiteljišču, v zadnjih letih pa celo ženske študentke, ki niso mogle dobiti služb za učiteljice ali pa so izgubljale preveč let v čakanju ali pa v začasnem poučevanju samo po nekaj ur. Isto se sedaj dogaja z državnim profesionalnim inštitutom za gradbeno stroko, da mu pada obisk, medtem ko pošiljajo starši svoje otroke rajši na razne strokovne šole v Čedad ali pa, kdor nima sredstev za vožnje, knjige in drugo, pa nikamor. Zato je prav prišel predlog špetrskega župana, da bi pridružili gradbenim tečajem m šolam na strokovni šoli v Spetru še tečaje in šole za mehanike. Verjetno bo to zadostovalo za nekaj let, kasneje pa bo treba odpreti še druge stroke, ki jih terja delo doma v videmski Pokrajini in pa v emigraciji.
Zupan pasivne male furlanske občine Moimacco na ravnini bli-*u Čedada se je zavzemal za poti znotraj občine, ki naj bi mu Jih pomagala s svojim prispevkom graditi dežela, ker nima Moi-macco spričo neurejenih razmer v občinskih financah, potrebnih finančnih sredstev,
G. Celledoni, župan občine Pojde, se je zavzemal za pogozdovanje, saj kažejo hribovska pobočja nad Fojdo, kjer se raztezajo slovenske vasi Podklap, Cenebola, Podcerkev, Pderoza, Gradišče, Gr-muščica, Ravne in druga majhna naselja, gola rebra, poraščena z zanikrnim grmovjem, ki jih pre-Prezajo drče in melišča. Tudi živinorejo bi bilo treba oživiti. Nastaja problem, kdo bo to delal, ker je že sedaj velik del prebivalcev pobegnil v emigracijo in nekaj v samo Fojdo in druga naselja v ravnini. Res krepka bi morala biti ne samo deželna, ampak tudi državna podpora za moderne hleve, izboljšane pašnike in nakup plemenske živine, da bi se ustvarili tako visoki dohodki,
M bi zadrževali doma vsaj del kmečke mladine.
TEŽIŠČE ŽUPANSKEGA
SESTANKA NA KMETIJSTVU
Iz zaključnega referata deželnega kmetijskega odbornika Comel-lija Je razvidno, da je bilo težišče sestanka pravzaprav na kmetijstvu oziroma na lastnih sredstvih, na samopomaganju, da se vsaj ustavi nadaljnje razkrojevanje kmečkega ozemlja v čedadskem okraju, ker še ni moč predvideti, da bi se hitro, že v roku dveh ali treh let začele graditi nekje v bližini Čedada, podhribovske cone Tavorjana-Ahten ali pa na ravnini med Spetrom in Sv. Lenartom infrastrukture za krajevne industrijske cone, ki bi privabile zasebno ali pa Irijevo industrijo. Zato je deželni odbornik Comelli odobraval osnovne misli Pelizzo-vega govora, da je treba v pasivnih občinah čedadskega okraja, pri katerih so po pisanju videmskih listov in izjav odgovornih furlanskih politikov slovenske občine prav na najspodnejšem krogu pasivnega pekla, predvsem okrepiti kmetijstvo in sicer njegovo najpomembnejšo panogo v teh krajih, živinorejo, privabiti industrije in še pospeševati turizem in omejevati emigracijo. Skratka, delati pri sedanjih razmerah vsakega nekaj, ker ne bo nihče prinesel na krožniku velike industrije, ki bi že same od sebe zadušile emigri-ranje. Odbornik Comelli je seveda razvil program delavnosti na kmetijskem področju, kar je bilo že napravljeno glede zadružnih hlevov, plemenske živine in nekaj malega glede same izboljšave hribovskih zemljišč. Kot realen človek ni mogel zamolčati, kako zelo je padla zaposlitev v kmetijstvu in kako prav zaradi tega nastajajo težave, a je treba za bodočnost rešiti celo to ozemlje in njegovo prebivalstvo tudi s pomočjo donosnega dela v sodobnem preustrojenem kmetijstvu, ki mu morata postaviti temelje le dežela in država, ker mu prebivalstvo, ki je povečini že v emigraciji, ne more več samo pomagati.
Dežela razvija, kakor je zaključil vsa izvajanja dr. Berzantl, razne dejavnosti, prav take kakor jih je navajal senator Peliz-zo, ki morejo vsaka zase prispevati, da se olajša sedanje strahotno pasivno stanje in se začne obnova. Seveda Je s svojo izkušenostjo ip poznavaniem .^finančnih zmogljivosti in 'kompetence zakonskega območja dežele razčlenil vse posamezne drol^predlo-ge podane najprej po Pelizzu in nato po posameznih Županih in tudi naznačil, katere so ostvarlji-ve brez večjih težav po učinkoviti izvršljivosti ali od strani dežele ali drugih ustanov. V bistvu gre, kot smo omenili pri vsakem predlogu, za razmeroma lahko ostvar-ljive tekoče probleme. Cisto pravilno Je pa dr. Berzantl natočil čistega vina glede sanacije občinskih financ, ki je vsedržavni problem in ki ga more in mora rešiti le država.
Naša dolžnost pa Je, da povemo prebivalstvu s slovenskim materinim jezikom kaj pomeni zanje oktobrski sestanek vseh županov čedadskega okraja in kaj si lahko obetajo od njega v neposredni bližnji prihodnosti.
A. REJEC
jest rečem, de tudi
— Si vidu a, kašna stias-na povodenj? Jn pravejo, de še nikoli se ni kej lasnega zgodilo. De so ble povod-nji, ja, ma ne na tašen način.
— E, dragi moj Jakec,
tu more bet zastran tisteh šperimentov sez a-tomskemi bombami. Morbet je glih zastran tiste ta zadne kitajske eksplozije.
— Bejži, bejži. Tu so bale. Je res, de je biu velek dež, ma vselih ni blo treba, de gre prou vse pod uado. Jn jest ti rečem, jn tu pravejo tudi inženirji jn učenjaki, de je narbol krivo tu, ke so Apenini brez gozdov. Zato ke gozd je forte vazen jn povsod tudi računajo ses tem. Samo ne u ltalji jn posebno ne politiki jn ministri, zatu ke uani jemajo druge reči po glavi. Jn skuzi tolko let so taljanske hribe popolnoma očisteli gozdov. Jn kamer ni gozdov se uada ne ustaula jn nečko teče hitro dol. Jn pole se nabere prou hitro celo murje. Ma kamer so gozdovi se uada ustaula u gozdi jn u zemli jn teče hitro proč. Kej nisi zamerkau, da u gozdi je zmiram namalo fajhtno? Zde j povsod pišejo, de doline jn ravnine se brane u hribah. De je treba poskrbet, de bo u hribah več gozda. Ni smet mislet, da je gozd jn drevje samo za sekat drva.
— Ma ja, ma povodni so ble tude tle gor, kamer ke so u Alpah še gozdovi!
— Tle je pej spet drugo. Tle jemamo opra-vet sez velikemi ravninami kamer morejo je-met reke nasipe. J n inženirji jn tehniki vre leta jn leta pravejo, de je treba te nasipe rin-forcirat jn vzdignet. Ma jeh niso neč poslušali jn vse vlade so mislele, de lahko kej dnarja pršparajo za druge reči, če še namalo poča-
kujo ses tistemi nasipi. Jn zdej bo pej vlada špendala dosti več.	Videš, tu je pej
politična ekonomija. J n za falerje	od	odgovorneh čini-
teljev bomo pej benzino pla-
čavali bol drago.
— Sej prouzaprou regirat ni taku težko. Je dosti bol težko regirat, denmo reč, domači, družinski	proračun.	Ma če si	na	vladi lahko špen-
davaš	na	levo	jn	desno,	za	raprezentanco jn
vse sorte jn kar ti u glavo pade. Jn če ti zman-ka al pride kašna nesreča, deneš gor nove ta-še, pej je. Tu be znou tudi jest. Ma doma, ku privatna peršona, pej moreš gledat, de deneš kej na stran za kašno bolezen, za kašno nesrečo jn moreš gledat, de prideš skuzi ses tistem ke jemaš. Če si pej minister, teh skrbi nimaš, špendavaš dokler je in če zmanka — sej so tle držaulani, ke kumei čakajo na nove taše
— Ja, ja, vse prou Ma premisli, kolko se politiki martrajo, za prit do komande! Jn če so se prej tolko ponižavali. morejo pole od tega tudi nekej jemet. Vidi, jest gledam zdej te volilne shode. Greš lepu po cesti jn kar naenkrat najdeš na kašnem kantoni kašnega, ke jema pred sabo tisti mikrofon na prtički. Jn krči jn prose jn šimfa jv noben hudič ga nanka ne badira jn vsak gre po svoji poti. ku de ni neč. Me skori spominjajo na tiste petlerje, ke so včasih stali glih tako po kantoneh jn vrteli ni eh organeto jn vsako tolko vzdihnu: pooovero čeko.
— Ja, ma danes ti govorniki nimajo organeta'
. ~~. Ne, zatu ke tehnika je šla naprej Danes jemajo magnetofon sez zvočnikom, de ti vsako tolko kašno zagodejo. Zatu ke tudi politiki so vse pogruntali. de jemajo ledje radi muziko jn taku si shoda skori ne moreš mislet brez muzike.
— E, muzika!
DANES PREMIERA V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
Gospoda v pasti se lahko pogovarjata samo o svobodi
Kako je to, se sprašuje avtor «Strip-Teasa», da nespravljiva sila doseže in pokori prav tako tistega, ki se aktivno proti vi terorju in diktaturi, in tudi tistega, ki se predaja najučinkovitejšemu konformizmu? Tu tiči življenjska «eksperimentalnost» Mrožkove dramatike. Mrožkova satira je nekoliko strupena in z njo diha nepomirljiva klima poljskega lite-rarno-zgodovinskega značaja. V nekaterih delih govore Mrožkove osebe v satiričnem smislu današnjemu času z verzi Slovvackega in Mickievvicza, druge zopet v jeziku Zapolske in Fredra. Mrožek si brez vprašanja prisvaja poljske in tudi tuje literarne stile in vsebine, da bi z njimi in skozi nje pokazal brez kompromisa določen čas in dogajanja v njem. Tako nam ni težko časovno opredeliti n.pr. enodejanko «Strip-Tease», kajti to delo je rentgensko posneta resničnost, segajoča v obdobje 1949-53, ko je kruta stalinska epo-ha doživljala svojo poslednjo agonijo. Iz tega zornega kota naj bi tudi razumeli «čarobno noč», čeprav se nam dozdeva, da je manj konkretno napisana.
Zahodna kritika je želela in še hoče Mrožkovo dramatiko spra-
(Nadaljevanje sledi)
......-''"'■■■"'»'»'»'»"'»■■"■»»•■•»•"■'"•■•"■"mn,.....m,....................
Y PARIZU MEDNARODNA RAZSTAVA ŽENSKE MODNE KONFEKCIJE
' “ —------------------------------
oblačiti po motil
i'bv Zt>iibhv»
V
Zenska moda postaja nekako vseevropska - Danes gledajo ženske bolj ra to, kakšen je splošen vtis oblačila
Komplet iz čistega Pašim-kašmira: hlače iz ročno tkanega shetlanda, naravne beige barve, linije «sIonova taca»: majica iz jerseya beige barve z ogromno arabesko v modrem, rumenem, zelenem in češnjevo rdečem. Slika L. Rolanda. Čevlji iz rdečega telečjega usnja TAVERNE
(Fotografska služba Ente Italiano della Moda, Turin)
Pred dnevi se je v Parizu zaključila 12. mednarodna razstava ženske modne konfekcije, na kateri je razstavljalo svoje modele okrog 350 modnih hiš in to varn ženske konfekcije, med temi tudi kakih 40 italijanskih modnih ekspertov.
Modni dopisniki in novinarji, kot tudi številni kupci, ki so si razstavo ogledali, so mnenja, da je bila tokratna razstava tako imenovane mode «pret š porter*, ali kakor jo na kratko imenujejo «pap», odkrita tekmica visoki ženski modi tako po številu zanimivih novosti kot tudi po številu sklenjenih kupčij. Te izjave potrjujejo predvidevanja številnih modnih ekspertov, ki so že pred časom napovedali ženski modni konfekciji velik uspeh in uveljavitev na vseh področjih mode.
Danes je zenska modna konfekcija tako v Italiji, kot v Franciji, pa tudi drugod po svetu, ena najbolj rentabilnih industrijskih panog. Tega so se zavedli tudi ustvarjalci visoke ženske mode, ki so že začeli prilagajati svoje modne kolekcije tej novi tendenci ter se tako približevati v cenah in v izbiri modelov okusu najširših ženskih množic. »Želim oblačiti po modi vse ženske in ne samo tiste, ki lahko plačajo za en sam kostum tudi pol miliiona frankov, ali celo več* je izjavil
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii, minul, miniimiiiii m iimminniiiHiiiniiumiiiiiuiiMimimuinuuiu
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila • 7.00 Koledar - 11.30 Šopek slovenskih pesmi - 11.45 Trije glasovi, trije slogi 12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Igra skupina »Le Tigris iz Gorice - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.35 Glasba za vaš transistornik 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Sandro Fuga: Concertino za oboo in godala 18.50 Guerra Peixe in njegovi glasbeniki - 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše - 19.30 Najnovejši uspehi -20.00 šport 20.35 «Novembrski dan», radijska drama - 22.10 Harmonija zvokov in glasov - 22.40 Slovenski solisti - 23.00 Glasba za lahko noč.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Mali ansambli - 13.30 Simfonične skladbe - 14.15 Orkester Casamassima.
Koper
0.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki 10.35 Vesela glasba - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Orkester Morton Gould - 14.00 Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta • 15.45 Slovenske narodne pesmi -16.20 H. Eisenreich: »Od česa živimo, od česa umremo* - 17.40 Italijanske narodne pesmi - 18.00 Prenos RL - 19.00 Klarinetist A. Bilk - 19.30 Prenos RL - 22.15 Ritmi - 22.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 9.00 Glasbene komedije - 9.20 Strani iz
ČETRTEK, 17. NOVEMBRA 1966
albuma - 9.55 Zdravnikovo mnenje - 10.05 Operna antologija 11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Do-menico Modugno - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Ansambel The Fives P.
-	16.00 Spored za najmlajše - 17.35 Orkester H. Montenegro - 18.50 Spored z onstran Atlantika - 19.20 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 Nove pesmi - 21.00 Politična tribuna - 22.15 Koncert nagrajencev klavirskega natečaja v Trevisu.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Poje Paola Berto-ni - 9.20 Dva glasova, dva stila -
9.40	Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba - 10.20 Ansambel Esperia 10.35 Glasbeno-govorni spored
11.40	Skladbe za orkester 12.00 Romantično potovanje - 14.05 Pevci - 15.00 Nove pesmi 15.15 Kolesa in motorji - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija Glasbena fantazija 17.00 . peljska pesem - 17.35 Oddaja avtomobiliste - 17.35 Poljudna ciklopedija - 17.45 Benito Perez Galdos: «Usmiljenje» 18.35 E-notni razred 18.50 Vaši izbranci
-	20.00 Filmske in gledališke novosti - 21.00 Nove nemške plošče.
III.	program
18.30 Domenico Dragonetti — koncert 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vsakovečerni koncert -
20.40	Carl Philipp Emanuel Bach
-	21.25 Poje Harry Belafonte 22.15 Znanstvena oddaja - 22.45 Glasba danes.
16.38
Nea-
za
en-
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.30, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola 9.25 Narodne pesmi iz črne gore -9.40 Pet minut za novo pesmico -10.15 Popularen operni spored z
našimi solisti - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri - 12.05 Ansambel Vilija Petriča in trio Avgusta Stanka - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Igra pianist Colin Horsley -13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncertirajo godala in pihala - 14.45 «Me-hurčki» (lirika za otroke) - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Orkestralna glasba današnjih dni -
16.00	Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Umetniki na opernem odru - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - 22.10 Schumannove klavirske skladbe - 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za najmlajše - 18.30 Nikoli ni prepozno -18.45 Odkrivanje Afrike 19.45 Športne vesti in italijanske kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - PSIUP 22.00 Glasbena prireditev 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 »Gli uomi-ni della prateria* - 22.05 Kulturne aktualnosti.
Jug. televizija
940, 14.50 in 16.10 TV v šoli -
11.00	Angleščina 11.30 Glasbeni
pouk 16.35 V Ljubljani živi opica - 17.35 Poročila 17.40 Tisočkrat zakaj — za otroke 18.25 Obzornik 18.45 Rdeči signal 19.10 Glasbeni četrtek 20.00 Dnevnik -20.30 Poročilo s III. seje glavnega odbora SZDL Slovenije - 21.15 V smeri kažipota:	Kotor - 22.15
Dnevnik.
V GALERIJI TORBANDENA
Fiorenzo Tomea prvič v Trstu (s posmrtno razstavo)
Da bi počastila šestletnico smrti Fiorenza Tomea, prireja galerija Torbandena, prvič v Trstu, razstavo njegovih olj. V gorski vasi Zoppč pokrajine Cadore, ki je dala velikega Tiziana, rojeni Tomea je umrl v Milanu 16.XI.1960 teden dni po slavju svoje petdesetletnice življenja. Do danes smo imeli pri nas priliko javno videti le eno sliko tega mojstra in to na razstavi «Veliki slikarji Italije 20. stoletja*, ki jo je priredil mesečnik »Grazia*.
Fiorenzo Tomea je bil eden izmed redkih slikarjev svoje generacije, ki ni sledil po vojni tako silnim tokovom informalno-ab-straktne umetnosti. Ni bilo pač v značaju tega gorjanca zatajiti lepoto planin, ki so mu dale prve umetniške navdihe ter ustvarjati nov likovni svet iz notranjosti lastne umetniške občutljivosti. Kljub temu pa je 00 svoje izpol nil bistveno poslanstvo umetnosti: gledati svoje okolje z »novimi očmi* tako v globino njegove sestave kot v igro njegovih zuna njih obrisov. Tomea je sčasoma izoblikoval zelo svojstvene zasnove slik, zlasti tihožitij, ki jih je slikal iz neobičajno nizko pri tleh postavljenih zornih kotov. So to zanj tako značilna olja, kjer tvori ozadje ozek pas morja z vi-
soko pod rob slike pomaknjenim obzorjem, na katerem izginjajo ladje, medtem ko izstopajo v ospredju peščenega proda razni predmeti. Takih slik je na razstavi več. Tu so olja z zelenimi figami, maskami in ugaslimi svečami, po katerih je zaslovel. Pa spet one s človeškimi lobanjami poleg učinkovitega nasprotstva sočnih hrušk. Iz vseh teh slik pa veje neko tajinstveno občutje temnih slutenj ladjam grozečega brodoloma, ki plovejo na daljnem obzorju že kot sence njih lastne resničnosti. Sicer pa belo ženo Smrt tudi dejansko srečamo tu na sliki, kako v preprosti ženski delovni obleki sedi slikarju za model.
Navedli smo le nekaj za To-meovo slikarstvo značilnejših primerov, čeprav ga je vedno vleklo slikati planine nad svojo rojstno vasjo, kjer se kmetje potijo na skopih njivah in poljih. Izmed teh slik na razstavi izstopata posebno olje zasnežene vasi v bledem jutranjem soncu in pa slika senožeti s ptičjim strašilom. Fiorenzo Tomea je ljubil podajati veličastni mir prirode in našel ga je povsod, v veliki sliki zeleno obraščenih skladov rjavih skal, kot v sliki treh tankih stebelc rumenih cvetk na belem ozadju, ki pa dehte sveže pristno in ne kot list iz herbarija.
MILKO BAMBIČ
pariški modni ustvarjalec Sain Laurent in Parižanke so bile baje s to njegovo izjavo zelo zadovoljne. Še posebno so bile te nove preusmeritve ženske mode zadovoljne tiste, ki so se morale do sedaj, zaradi pomanjkanja denarja, zadovoljiti s cenenimi izdelki, ki st /eda niso bili vedno po zadnji modi, dostikrat pa niti okusni.
Tokratna razstava in navdušenje, s katerim so jo ženske pozdravile, je pokazala, da so se časi In tudi okust’spremenili!1 Danes ženske ne g:eoajo toliko na to, kako so modeli izdelani, temveč kakšen je splošen vtis novega oblačila, če šivi niso vedno simetrični, če je kakšna napaka v kroju, jih danes več toliko ne moti. Važno je, da ima novo oblačilo v glavnih obrisih in potezah značilnosti nove mode, da je primerno postavi in starosti ter o-kusu klientke, pa je že z veseljem pozdravljeno.
No, kaj je ta razstava v Parizu novega prikazala? Nekaj zelo važnega in sicer to, da postaja ženska moda nekako vseevropska, to se pravi, da se pariška moda ne razločuje več od italijansae aii kakšne druge ter da se tendence nove mode prilagajajo okusu žensk vseh evropskih držav. K tej novi preusmeritvi so brez dvoma pripomogle vse bolj pogoste izmenjave modnih ekspertov, ki so prenesli svoje ideje drugim državam, od teh so pa uporaoili njinove zamisli. S to novo modno tendenco so tudi odpadle vse tiste ekstravagantnosti in originalnosti, ki so se odražale v razni n vsemirskih tutah, oblekah iz plastike in v močnih barvnih kombinacijah, ki so napravile toliko zmede v ženskem svetu.
In prav ta povratek k večji u-merjenosti in treznosti je na najbolj konkreten način prikazala prav angleška modna risarka in ustvarjalka Mary Quin, «mati mini kril*, za katero so vsi pričakovali, da bo prišla na dan z novimi revolucionarnimi idejami. Mary Quin, ki so jo imenovali «kraljico blazno drznih idej in zamisli*, je prikazala prav na tej razstavi vrsto tako umerjenih in diskretnih modelov, da je začudila ne samo kupce, temveč tudi svoje kolege. Vsi njeni modeli so bili v plavi ali beige barvi ter so bili krojeni ali v vojaškem stilu (visoki ovratniki, oglata ramena in dolge hlače) ali pa v povsem romantičnem stilu, ki se je odražal v rožastih vzorcih, v mehkih naborkih in pastelnih barvah.
Njenemu zgledu so sledili seveda tudi drugi in tako je na razstavi prevladoval vojaški stil, ki se ni odražal le v kroju športnih oblačil in jopičev, temveč tudi v kroju plaščev, kostumov in tudi oblek. Poleg vojaško krojenih oblačil je bila vrsta oblačil stila li-berty, ki je tudi naletela na velik odziv, medtem ko so bile prikazane popoldanske in večerne obleke vse iz svetlikajočih se tkanin toda zelo resnih in zadržanih krojev. Pri vseh modelih so prevladovali vsi odtenki modre, vijoličaste, tirkizne, beige, rumene, oranžne in rožnate barve, med vzorci pa liberty ter folklorni motivi raznih južnoameriških ali a-friških narodov.
Kot vidimo, gre za novo modo, ki daje možnost največje izbire, saj dopušča vse modne tendence in zamisli, kar pomeni, da se lahko vsaka oblači po svojem okusu, pa zaradi tega ne bo iz mode. Nekaterih glavnih pravil pa se bo treba seveda tudi pri vsej svobodi vendarle držati.
1 viti v isti koš z zahodno avantgardno literaturo. Ob njenih ana-| lizah Mrožkovega ustvarjanja sre-I čujemo naslove kot »Surrealistič-I ni črni humor*, »Poljski Ionesco*, »Novi Beckett na Poljskem*. Spravljajo ga v sorodstvo s Kafko, Jarryjem, pa tudi s Cervantesom in Gogoljem. Toda, to je vse odveč. Mrožkov iracionalni svet in njegovo grotesko moramo soditi s povsem realnimi merili. Mrožkov junak je mali človek — ta je junak v vseh njegovih delih — ki ga moramo gledati kot branilca ljudskih pravic in eksistence, vendar povsem osvobojenega od zahodne absurdne teorije o svobodi človeka. Mrožkov glas v filozofski diskusiji o situaciji človekove eksistence in svobode v sodobnem svetu, je glas velikega humanista in tako ga moramo tudi razumeti. Tako so ga tudi v veliki večini razumevali v vseh razdobjih poljskega političnega razvoja. Manjšina, ki je njegovo delo motrila zgolj s politične plati, in ga tudi tako ocenjevala, pa je potrjevala svojo plahost in slabost. Ob njegovih uspehih doma in v svetu pa je ta manjšina ostala skoraj nezapažena.
Če si ogledamo enodejanko «Strip-Tease», ki je bolj »eksperimentalna* kot «čarobna noč*, vidimo, da je Mrožek postavil na sceno dve osebi, ki pa ju lahko ob začetku in koncu razumemo kot eno osebo. Dozdeva se nam, da sta na začetku in na koncu oba gospoda združena v eno osebo. Dogajanje se odvija v nekakšni pasti, žrtvi te pasti pa sta dva gospoda. Partner teh «žrtev» pa je nadrealistična Roka. Simbol diktature. Žrtvi sta v oblasti Roke brez možnosti za dialog z njo. O čem se lahko pogovarjata ta dva gospoda v tej pasti? Mrožek je ubral pravo pot — pogovarjata se lahko samo o svobodi!
Poglejmo, kako postavljata to vprašanje oba gospoda, ki se v tej pasti še obesiti ne moreta, potem ko so jima odvzeli «pas, vezalke in naramnice*.
Gospod I..........Najina pogla-
vitna naloga je zdaj: ohraniti mir in osebno dostojanstvo. Po mojem mnenju sva gospodarja položaja. Najina svoboda v bistvu ni z ničemer omejena.
Gospod H: Pravite svoboda temu, da še zmeraj sediva tukaj?
Gospod I: Saj lahko odideva, kadar se nama zljubi. Vrata so odprta.
Gospod II; No, pa pojdiva. Že tako in tako sva izgubila preveč časa. (Spet je slišati čudne zmedene zvoke kot na začetku).
Gospod I: Kaj? Taj pa je to? Kaj?
Gospod II: Pravim, da bi bilo dobro oditi.
Gospod I: Kar tako...
Gospod II: Se bojite?
Gospod I: Še malo ne.
Gospod II: Najprej trdite, da je treba s svobodo ohraniti osebno dostojanstvo, od tod pa nočete, dokler je še čas.
Gospod I: če bi zdajle kar ta-
ko odšel, bi pravzaprav omejil idejo svobode.
Gaspod II: Kako naj pa to razumem?
Gospod I: To je čisto jasno. Kaj pa je svoboda? Svoboda je možnost izbire. Dokler sedim tukaj in vera, da lahko odidem skozi tale vrata, sem svoboden. Po drugi plati, pa bom tisti trenutek, ko bom vstal in odšel, že izbral, se pravi, omejil svoje možnosti ravnanja, torej bom izgubil. Postal bom suženj svojega odhajanja.
Gospod II: Pa se takole dobro počutite?
Gospod I: Čudovito. Popolna notranja svoboda — to je moj odgovor na skrivnostne dogodke. —
Mrožek razveže dialog v višku v drugi polovici dejanja, ko se pojavi fatalna Roka •' dirigira* strip-tease. Mrožek \ dlje od zapadnih avantgardistov, zato kar brez strahu »rentgenizira* preteklost in odpira sedanjosti pravo pot v prihodnost.
Gospod II: Bolje bo, da greva. Že spet nekaj hoče.
Gospod I: Prav, pa pojdiva. Takoj se bo izkazalo, kdo je boljši. (Se približa Roki, ki jima natakne lisice, in sicer na eno roko Gospoda I in eno roko Gospoda II. Takoj zatem Roka izgine in vrata se zapro. Gospod II vleče za sabo Gospoda I, ki je priklenjen k njegovi roki, se težko sesede in molči).
Gospod I: Kaj se je zgodilo? (vznemirjen). Vam je slabo? Ali mislite, da je tokrat stvar resna? Govorite, prosim.
Gospod II: Bojim se...
Gospod I: Česa?
Gospod II: Doslej nama je Roka omejila možnost gibanja po prostem, kdo nama jamči, da ni prišla zdaj na vrsto omejitev v kakšni mnogo bolj bistveni stvari?
Gospod I: V čem?
Gospod II: V času. V najinem trajanju.
(Premor)
In zaključek? Dialog se odvija v grotesknem kontrastu z resničnostjo. Slačenje je pravzaprav drugi partner tega dialoga.
Skupaj pomenita gledališko funkcionalnost z ostro zahtevo — prizor ne sme izzveneti banalno.
P.s. Osebni podatki o Slawomi-ru Mrožku.
Prvič: — poljski državljan — Krakovčan — živi v zadnjem času v Italiji.
Drugič; — duhovit pisatelj — satirik. Teh je menda malo na svetu, zato bi ga bilo treba zaščititi s posebno odredbo, pred napadi kakršnekoli policije, staro-kopitnežev in političnih zaplankar-jev vseh vrst.
Tretjič: — to je vse, kar vemo o Mrožku. V nobenem leksikonu še ni najti njegovega imena. To pomeni, da kroži po evropskih gledališčih brez brade, zato ga velja tudi na našem Malem odru uprizoriti.
BRANKO GOMBAČ
(Konec)
Prizora iz dveh Mrožkovih enodejank, ki jih bo Slovensko gledališč danes zvečer uprizorilo v Mali dvorani Kulturnega doma. Na gomj sliki sta igralca Stane Starešinič in Lojze Milič, na spodnji pa iat dva in Lidija Kozlovičeva
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.4, najnižja 6.7, ob 19, uri 6.9; zračni tlak 999.9 pada, vlaga 90 odst., veter severovzhodnik 20 km na uro s sunki 45 km, nebo oblačno, 5,2 mim dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.8 sto. oinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 17. novembra Ljuba
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33, Dolžina dneva 9 26. Luna vzide ob 12,16 tn zatone ob 20.39
Jutri, PETEK, 18. novembra
Milko
OGORČEN PROTEST DEMOKRATIČNIH ŠTUDENTOV PROTI FAŠISTIČNEMU NASILSTVU
nezaslišano orotideimo ravnanje resorja z demohraiiOno izvoljenim predslauniKom šiudeniov
Tribuna, ki je hotel pri njem protestirati zaradi nasilstva zakamufliranih fašističnih študentov nad «bruti», je enostavno izgnal iz univerze, fašističnim študentom pa je dajal dobrohotno pobudo Poskus fizičnega napada fašistov na tribuna in njegovega namestnika - Zasedba filozofske fakultete
da zaničuje demokratične institucije tržaških visokošolcev in hkrati svojo dobrohotnost nasproti prena-petežem, ki se izdajajo za ctgoliar-de». Združena socialistična stranka izraža v sporočilu svojo solidarnost z demokratičnimi študenti ter vso podporo njihovim upravičenim zahtevam.
Daljše poročilo o dogodkih je izdala tudi reprezentančna organizacija študentov tržaške univerze, ki je v njem obširno razložila potek dogodkov in poudarila protest demokratičnih študentov proti izgredom desničarskih študentov (ti so zlivali vodo in metali smrdeče bombe na zbrane visokošolce, in podobno) ter proti nezaslišanemu vedenju rektorja Origonea.
V večernih urah so vlsokošolci, ki pripadajo demokratičnim študentovskim organizacijam Intesi, UGI,
Rinnovamento Cattolico, Neodvisnim in Adrii zasedli prostore ftlo-
. (HimiliiliiillllliMllinii.lili.......III... lil ■ f m.........................i    
zofske fakultete v Ul. delTUniver-sitš. Študentje, ki so imeli s seboj odeje, knjige in hrano, so zasedli učilnice ter pripravili vse potrebno za prvi bivak. Iz svoje srede so izbrali zastopnike, ki bodo skrbeli za redno dobavljanje vseh potrebščin, vključno učne knjige, saj ni mogoče zaenkrat vedeti, koliko časa bo trajala zasedba univerze; visokošol-ci so namreč sklenili obdržati prostore univerze do trenutka, ko bodo njihove upravičene zahteve u-slišane.
Med deveto in deseto uro zvečer je v vežo filozofske fakultete vdrla večja skupina desničarskih študentov in njihovih pajdašev, ki so pri tem razbili več šip. Med vi-sokošolci se je v veži razvil živahen besedni spopad, kateremu so prisostvovali tudi številni agenti političnega oddelka tržaške kvesture pod vodstvom dr. Ambrogija. Kljub razgretim duhovom med študenti
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Raztegnitev pristojnosti odseka za zemljiški kredit na vso deželo
Na podlagi odobrenega zakonskega osnutka bo pripadala ta naloga Goriški hranilnici
Včeraj je deželni svet razpravljal naj bi zakonski osnutek umaknili. 1 bralo in včeraj izročilo na tekoči
fv.i lr	nlr rt«v\ rtrtV\l»Mnl	lrrt t rt V*1 Wrt r, /rt	T	1	TV /T	„ i ..	-3- i. 1	.. I_X __ _ , -	__ _ _ .	'4
V zadnjih letih se ob vsakem novem akademskem letu stopnjuje izsiljevanje in celo nasilje nad bruci, ki ga izvajajo starejši univerzitetni študenti desničarskih in fašističnih študentovskih organizacij.
Letos je «lov na bruce* presegel vsako mero dostojnosti, kar je vzbudilo v veliki večini tržaških univerzitetnih študentov odločen odpor proti preganjanju in včasih celo proti fizičnim napadom na mlade študente.
Zato je reprezentativni organ tržaških univerzitetnih študentov pooblastil tribuna, naj pismeno posreduje pri rektorju univerze prof.
Origoneju. Tribun Lucio Bonifazi, ki pripada skupini «Intesa Catto-lica», je poslal rektorju pismo, v katerem ga opozarja na omenjene dogodke in pravi, da gre predvsem za nedisciplino, ki bi jo moralo pristojno osebje v notranjosti univerze preprečiti tudi z odvzemom izkaznic in s prijavo krivcev disciplinskemu svetu. V pismu tribun ostro kritizira posredno priznanje, ki ga rektor daje predstavnikom študentovskih skupin, s tem, da jih postavlja ob uradnih svečanostih otvoritve akademskih let na raven zakonitega in demokratičnega predstavnika univerzitetnih študentov.
V pismu tribun nadalje poudarja, da so pojavi, ki so imeli morda svojčas ob drugačnem političnem, socialnem in kulturnem položaju kak pomen, danes povsem anahronistični, saj univerza ne predstavlja več neke elite, marveč med-razredno množico mladih ljudi, od katerih se velika večina posveča študiju in raziskavam ter se skoraj v celoti ne zanima za male nepomembne in bedne manifestacije »študentovske folklore*.
Tribun poziva nato rektorja v imenu univerzitetnega reprezentativnega organa, naj v svojstvu osebnosti, ki je poverjeno za vzdrževa nje reda in svobode študentov v notranjosti univerze prepreči katero koli študentovsko manifestacijo, ki žali svobodo in ponos brucev in študentov sploh.
Hkrati pa je namestnik tribuna Gino Bandelii poslal kvesturi in poveljstvu mestnih redarjev pismo, v katerem ju poziva, naj se potrudita, da zatreta omenjena nasilstva izven univerze.
Včeraj se je na univerzi sestal reprezentativni organ, da bi razpravljal o tem vprašanju. Ob tej priložnosti je skupina fašistovskih in drugih desničarskih študentov povzročila resne incidente, ki so se sprevrgli v spopade med študenti, med katerimi je bil napaden tudi tribun Bonifazi. Tudi ob tej priložnosti je rektor, kot poročajo demokratični študenti, zavzel pristransko stališče. Na proteste, ki sta jih izrazila rektorju tribun in njegov namestnik proti izzivanju fašističnih razgrajačev, se je rektor postavil na stran izzivalne skupine in ni hotel podvzeti nobenega ukrepa proti študentom, ki so povzročili nerede v popoldanskih u-rah, marveč jih je le posvaril, naj bi se na univerzi ne igrali s politiko. Nato se je obrnil proti tribunu in ga pozval, naj izgine lz univerze in naj se več ne pokaže. To njegovo gesto so seveda desničarski študenti hrupno pozdravili.
Akademska lista Adria nam je v tej zvezi poslala noto, v kateri ostro obsoja nerede in nerazumljivo ravnanje tržaškega rektorja Origone-ja, ki je včeraj po seji univerzitetnega reprezentativnega organa žalil ln izgnal iz univerze tribuna Bo-nifazija, ter zagovarjal stališče «go-liardičnih skupin*. Zaradi včerajšnjih dogodkov se bo danes sestal odbor akademske liste «Adria» na izredni seji, da se izreče o tem vprašanju in zavzame do njega primerno stališče
Krajevno tajništvo združenih socialističnih strank PSI in PSDI je pozno popoldne izdalo krajše poročilo, v katerem izraža svojo ogorčenje spričo dogodkov, ki jih je povzročila skupina neofašistov, kamu-fliranih v visokošolce. Tajništvo stranke izraža svoje ogorčenje tudi spričo stališča, ki ga je zavzel do celotne zadeve rektor Origone, ki je izgnal iz univerze demokratično izvoljenega tribuna, ko ga je ta vabil, naj bi znotraj vseučilišča vzpostavil tisti mir in strpnost med dijaštvom o katerem je govora v posebni okrožnici, ki so jo prav včeraj nabili na univerzitetni oglasni deski. S tem je rektor pokazal,
•iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuimuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOLILNA ZBOROVANJA KLJUB DEŽJU IN BURJI
Predsednik vlade Moro bo jutri govoril v kinu Nazionale za KD
Še prej se bo sestal z vodilnimi krajevnimi in deželnimi predstavniki KD - Pittoni in Apih na Trgu Garibaldi, dr. Pincherle na Trgu Peru gino ■ Pismo KPI tajništvu PSI-PSDI
ni prišlo do ostrejših spopadov. Stanje je bilo delj časa ustaljeno na nekakšnem ravnovesju, ko se je proti eni uri ponoči pripeljal s taksijem na univerzo rektor Origo-ne, ki je študente «povabil», naj se umaknejo z univerze, da bi se tako izognili velikim odgovornostim. Des. ničarski razgrajači so jo res kmalu odkurili, rektor pa je stopil k demokratičnim študentom na razgovor. Izid tega razgovora nam do zaključka redakcije še ni bil znan.
Slavka v bombažni tovarni
V tržaškem obratu «Cotonificio Triestino S. Giusto* je delavstvo včeraj stopilo v stavko, da bi tako podprlo svoje zahteve nasproti vodstvu podjetja. Po poročilih prizadetih sindikalnih organizacij, se stavke udeležuje vse osebje brez izjeme.
o zakonskem osnutku, s katerim se razteguje ozemeljska pristojnost odseka za zemljiški kredit Goriške hranilnice na vso deželo, ter ga odobril. Zanj so 'glasovali vsi navzoči svetovalci razen komunistov in psiupovca, ki so glasovali proti, kakor se dogaja z večino zakonskih osnutkov.
Prvi je spregovoril poročevalec o osnutku goriški demokristjan Co-cianni, ki se je skliceval na svoje pismeno poročilo, katero spremlja osnutek, nakar se je pričela razprava, v katero so posegli številni svetovalci.
Komunist Bergomas je kritiziral zakonski osnutek in dejal med drugim, da je ves upravni svet Goriške hranilnice sestavljen iz samih demokristjanov, kakor je demokristjan tudi ravnatelj, kateremu nameravajo izplačati kar 189 milijonov odpravnine, kar je prava sramota. In to še ni dovolj. Sedaj ga bodo še za dve leti sprejeli v službo kot upokojenca, tako da mu bo ta odpravnina še narasla. Bergomas je omenil tudi milijardo lir, katero je potrošila dežela za nakup novih 5-odstotnih obveznic omenjenega odseka. Ta denar je res služil za posojila za zidanje hiš, toda ne ljudskih marveč razkošnih.
Vprašanje v zvez; s tem nakupom sta svoj čas že postavila v deželnem svetu Bergomas ln Jarc in jima je odgovoril predvčerajšnjim nanj odbornik za finance Trlpani.
Mlsovec Gefter-Wondrich je spregovoril zelo na kratko ln dejal, da bo njegova skupina glasovala za osnutek. Demokristjan Ginaldi je zavračal Bergomasove trditve in rekel, da se vprašanje vodstva Goriške hranilnice ne tiče tega osnutka.
Zelo oster Je bil v svojem govoru psioupovec Bettoli, ki je dejal, čemu naj bi bila samo Goriška hranilnica glede zemljiških kreditov pristojna za vso deželo, ko gre za zavod, ki ni nič bolj pomemben kot katerakoli ljudska banka v Pur laniji. Ožigosal je delovanje uprav nega sveta zlasti v zvezi z orne njeno odpravnino ravnatelju. V zve zi z nekaterimi Ginaldijevimi ugo tovitvami glede visokih odpravnin in odgovornosti sindikatov zanj je Bettoli, ki je tudi znan sindikalist, dejal, da ne spadajo funkcionarji pod vsedržavne sindikalne zveze, marveč da imajo svoj sindikat CI DA, katerega predsednik je ravno demokristjan Togni. Upravni svet ni po mnenju Bettolija vreden, da bi upravljal zemljiški kredit za vso deželo, ko pa je določil ravnatelju hranilnice omenjeno ogromno odpravnino. Tudi on je kritiziral način uporabe milijard lir obveznic, ki jih je kupila dežela, in rekel, da so s tem denarjem zidali le takšna stanovanja, ki niso delav- torek vloženih skupno 1.986.530 lir. cem niti zdaleč dostopna. Rekel je,' Tržaško vodstvo RAI-TV je na-
Liberalec Morpurgo je dejal, da | račun skupno 22.323.300 lir, od teh
bo glasoval za osnutek ter da nimajo dolgotrajne razprave o tem nobenega haska.
Socialist Moro Je rekel, da bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek, ker je prepričana, da bodo kmalu izšle določbe o izvajanju deželnega statuta tudi glede nadzorstva nad kreditnimi zavodi, tako da bo dežela lahko nadzirala njihovo delovanje. Kar se pristojnosti Goriške posojilnice tiče, pa ne bo edina, saj bosta pri tem prišli v poštev tudi Tržaška in Videmska hranilnica. Socialisti ne bi glasovali za osnutek, če ne bi jim bilo zagotovljeno, da bo dežela nadzorovala delovanje n posojilnic.
Razpravljavcem Je odgovoril poročevalec Cocianni, ki Je zavračal trditev, da je zakonski osnutek «par-tlkularističen* ukrep, marveč da pomeni prvi korak na poti k smotrni kreditni politiki. Zatem je obravnaval še neka vprašanja, ki so se Izcimila iz razprave, ter rekel, da ta zakon ne pomeni za deželo denarnih zadolžitev, marveč polaga temelje za sodelovanje med deželnimi kreditnimi zavodi, posebno pa med hranilnicami, kar bo končno privedlo do ustanovitve zavoda, ki bo lahko deloval na področju kreditiranja javnih del v vsej deželi.
V imenu odbora je spregovoril odbornik Tripani, ki je dejal, da bodo pri izvajanju kreditne politike v gradbene namene sodelovale vse glavne hranilnice v deželi.
Glasovalno izjavo o zakonskem osnutku je podal samo komunist Bosari, ki je seveda kritiziral zakonski osnutek ln napovedal nasprotni glas komunistov. Sledilo Je glasovanje z že omenjenim rezultatom.
Prihodnja seja deželnega sveta bo v torek in bodo na njej razpravljali o spremembah in dodatnih postavkah k proračunu za leto 1967 v zvezi z ukrepi za blažitev posledic zadnjih poplav.
AKCIJA ZA POPLAVLJENCE
Skupno doslej zbranih nad 20,5 milijona lir
Na Tržaškem se nadaljuje akcija za zbiranje pomoči poplavljencem. Na zbirnih bazah Rdečega križa so do včeraj nabrali skupno 5 milijonov 553.475 lir. Med večjimi prispevki so; SocietA vinicola europea (vodstvo) 300.000 Ur, uradniki in delavci 48.500; Klub tržaških lovcev 20.000 lir. Včeraj dopoldne so z dvema tovornjakoma odpeljali razna oblačila v Videm in sicer za poplavljence v Karniji.
Pa poštni tekoči račun je bdio v
je izročilo vodstvo Asslcurazioni Generali 20 milijonov lir.
V vseh cerkvah tržaške škofije so do včeraj nabrali skupno 13 milijonov 200.000 lir. Tržaški nadškof je poslal 8,8 milijona lir nadškofu v Vidmu, 4,4 milijona lir pa škofu v Bellunu za pomoč poplavljencem.
Kakor firenški župan in nato beneški župan ter prefekturni komisar v Latisani, sta tudi župana iz Tridenta in Gradeža poslala tržaškemu županu dr. Franzilu zahvalo za izraze solidarnosti prizadetemu prebivalstvu zaradi poplav.
Kljub splošni prepovedi, da v ne-dej,j,ah pe smejo voziti tovornjaki, je,zdaj Zaradi zadnje povodnji do-voljena vožnja ob nedeljah in praznikih tovornjakom, ki so namenjeni v poplavljene kraje.
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA
V nedeljo otvoritev nove šole v naselju S. Sergio
Župan je odpotoval v Rim na sestanek komisije za področje severnega Jadrana
Na sinočnji seji občinskega odbora je župan dr. Franzil sporočil odbornikom, da bo danes odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil sestanka komisije za področje severnega Jadrana, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za zunanjo trgovino z dekretom od 4. julija letos in katere je član tudi tržaški župan.
Na seji je odbor sprejel ostavko dr. GiuUa Chicca na mesto svetnika pri občinski podporni ustanovi ECA, ker kandidira za občinskega svetovalca. Odbor je izrazil dr. Chic-cu zahvalo za njegovo dosedanje dvajsetletno delo v upravi ECA, kjer je bil najprej svetnik, nato pa zadnja štiri leta njen predsednik.
Nato je župan dr. Franzil sporočil, da bodo prihodnjo nedeljo, ob prisotnosti podtajnika za javna dela Danila de’ Coccija, odprli novo šolo v naselju S. Sergio. Novo šolo sestavljajo štiri zgradbe, medsebojno povezane s pokritimi hodniki. V prvih treh stavbah je 15 učilnic z raznimi pritiklinami in rekreacijskimi dvoranami; v četrti stavbi so telovadnica, razne druge pritikline in stanovanje šolskega sluge.
Novo šolo so začeli graditi v avgustu leta 1965. Vsaka učilnica, ki meri 42 kv. m, ima svojo slačilnico ter neposredni izhod na teraso, kjer bo ob lepem vremenu poučevanje ne prostem. Telovadnica pa meri 300 kv. metrov.
Skupni stroški nove šole znašajo 256 milijonov lir, od katerih je 75 milijonov v breme občine, ostalo pa je plačala državna uprava iz Sklada za Trst.
DANAŠNJA ZBOROVANJA
PSIUP: ob 10.30 Trg Riborgo (Pincherle), ob 12. Trg Stare mitnice (Pinchefle), ob 16. Trg Peru-gino (Monfalcon), ob 17. Trg Goldoni (Martone), ob 18.30 most v Ul. Pončana (Franco).
KPI: ob 10.30 Trg Bonomea (Su-pancich), ob 11. Milje, na trgu (Ju-risevich), ob 11. Trg Venezia (Muslin), ob 11.30 Ul. Carmelitani (Su-pancich), ob 12. industrijsko prista. nišče, gostilna Senizza (Tonel), 12.30 pred tovarno Stock (Supan-cich), ob 16.45 Kolonkovec (Jole Burlo), ob 17.30 Stara mitnica (Ros-setti), ob 18. Domus Civica (Šema), ob 19.30 v kinu Verdi v Miljah mladinsko zborovanje (Manacorda Giorgio, član osrednjega odbora FGCI). Na koncu bo predvajanje filma o Vietnamu «Nebo in zemlja*.
PSI-PSDI:	ob 10. Trg Giuliani
(Pierandrei), ob 10.30 Trg Goldoni (Česare), ob 10.30 Ponteroš (Bonic-cioli), ob 11.15 Trg Bonomea (Pie-
tom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni.
Jutri pride v Trst predsednik vlade Aldo Moro, ki se bo sestal z deželnimi in pokrajinskimi voditelji Krščanske demokracije. Z njimi bo razpravljal o najbolj važnih aktualnih vprašanjih. Moro bo imel ob 19. uri politični govor v kinu Nazionale. V soboto pojde v Benetke, kjer se bo sestal s predsednikom Saragatom po obisku na področjih, ki so utrpela škodo zaradi povodnji in visoke plime.
Na Trgu Garibaldi sta včeraj govorila nositelja liste PSI na občini in pokrajini Arnaldo Pittoni in F.lio Apih. Apih je orisal važnost, ki jo bo imela nova združena stranka v Trstu, Omenil je tudi prve uspehe, ki so jih dosegli socialisti s svojo «politiko za Trsti). Pittoni pa Je izjavil, da je treba za gospodarski napredek Trsta čimprej ustanoviti pristaniško ustanovo. Dodal pa
Je, da ni sedanji vladni osnutek zadovoljiv.
Na drugih zborovanjih so govorili Cesare, Boniccioli, Catanzaro ln Pierandrei.
Za PSIUP je govoril na trgu Pe-rugino dr. Bruno Pincherle in dejal, da ni prejšnja občinska uprava ničesar storila v borbi proti ponarejevanju živil in proti tako imenovani «mafiji zelenjave*. Prav tako je obsodil monopol mesnic, zaradi česar pošiljajo Trstu slabo meso.
KPI Je poslala včeraj tajništvu tržaške federacije PSI in PSDI pis-smo, v katerem omenja vest lista «11 Piccolo* o izjavi prof. Lonze na nekem zborovanju, češ da se KPI izogiba primerjanju svojih tez s socialisti in se raje spopada s KD, kar ne pomeni razširitve enotnosti delavskega razreda.
Pismo pravi nadalje, da smatra
tajništvo KPI to izjavo za izredno vabilo na javno debato, katero rado sprejme in Je pripravljeno, da se sporazumejo o načinu debate in o temah, da se pokaže primerjava med stališči federacije KPI in združene PSI-PSDI.
Tiskovni urad KD sporoča, da je priredila stranka včeraj več zborovanj. Pri tem Je bil najbolj važen govor, ki ga je imela v Miljah dr. Tina Anselmi, ki je vsedržavni svetnik stranke. Zvečer pa je dr. Anselmi kot vsedržavna delegatka ženskega gibanja KD govorila na skupščini žensk KD v palači Diana. Pri tem je obsodila zakonski osnutek za razporoko, rekla pa je, da je treba reformirati civilni in kazenski zakonik glede družinskega prava. Včeraj so govorili tudi kandidati L. Ceschia, dr. Dasso-vich, Vigini, Visentini, Sai
randrei), 11.30 Stara mitnica (Bo-
IIIUHIIIIimil IMIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiitiiiiiiin fliliiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiin liiillllilliiilllllllllllltlllllllllMlIlllllllIIIII
VČERAJ VRSTA PROMETNIH NESREČ
Avto hudo povozil pešca ki je prečkal Ul. Udine
Nesrečnika so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi verjetnega prebitja senca
Sinoči se je v Ul. Udine blizu stavbe št. 19-e pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 79-letni trgovec Giovanni Brac-ci iz Ul. Pauliana 6, ki je tedaj bil namenjen domov. Bracci je izven zebrastega prehoda prečkal cesto ne da bi se prej prepričal, če prihajajo avtomobili. To je bilo zanj usodno. Ko se je znašel sredi cestišča, je proti središču z avtom fiat 600 «multipla» TS 80039 privozil 21-letni Adriano Štolfa iz Ulice San Giusto 3. Avtomobilist ni pravočasno opazil pešca, da bi utegnil ustaviti avto. Z vso silo se je zaletel vanj ter ga podrl.
Priletni moški je padel in hudo ranjen obležal na cestišču. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri nesreči se je Bracci pobil po glavi, se ranil po zatilju in si verjetno prebil desno sence.
Agenti cestne policije so opravili vse formalnosti na kraju nesreče.
Ko je sinoči 69-letni upokojenec Attilio Minutillo iz Ul. Crispi 35 prečkal Obrežje Tre Novembre, ga je z avtom TS 71941 podrl 52-letni Domenico Predanzoni iz Ul. D’An-geli 34, ki je vozil proti Korzu Cavour. Minutillo se je pobil po glavi in zatilju ter se bo moral zdraviti 8 dni na nevrokirurškem oddelku.
Na Trgu Ulpiano je sinoči 21-letni Cosimo Di Levrano iz Ul. Za-netti 2, ki je s parkirnega prostora privozil svoj avto TS 75746, namenjen proti Ul. Fabio Severo, podrl 47-letno šiviljo Marcello Bradi vd.
Bonetti iz Ul. Monte San Gabriele 42, ki je nenadoma prečkala trg izza ustavljenega avtobusa. Pri nesreči si je ženska poškodovala desno ramo in si verjetno povzročila kostne poškodbe ter se pobila po kolenih. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku morala zdraviti 20 dni.
ZOPET NA OBALNI CESTI
Z avtom v zid pri «Tendi rossi»
Agenti cestne policije so včeraj zjutraj morali odhiteti na obalno cesto, kjer se je v bližini gostišča «Tenda rossa* pripetila prometna nesreča. Okrog 9.30 ure je 34-letni frizer Giulio Cianci iz Tržiča, Ul. S. Giovanni Bosco 2 vozil proti Sesljanu svoj avto fiat 850 GO 29409. Deževalo je in asfalt je bil spolzek. Ko je Cianci privozil na ovinek, je avto zdrsel po mokri cesti in vsi šoferjevi poskusi, da bi ga obdržal na cestišču, so bili zaman. Avto je zavozil na desno in z vso silo treščil v oporni zid. Pri trčenju se je Cianci ranil po zatilju in se verjetno pobil po desni roki.
Ponesrečenca so z zasebnim av-
Predavanje prof. Pdrillija
Danes zvečer ob 18. uri bo v kongresni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolč št. 5 napovedana konferenca predsednika Italijanskega zavoda za industrijsko ebnovo prof. G. Petrillija. Na poba-vilo tržaške zbornice bo prof. Pe-trilli razvil temo; «Druga faza industrializacije v Italiji; novi cilji, ki jih razvijajoči se tehnološki proces postavlja pred italijansko industrijo.*
Pozneje bo profesor Petrilli' govoril tudi za tržaški Rotary club, in sicer bo tokrat povedal nekaj misli v zvezi z gledišči in konkretnimi prizadevanji Zavoda za industrijsko obnovo pri splošni državni gospodarski politiki in pri sestavljanju petletnega gospodarskega načrta.
Včeraj je hladni komisar prisostvoval imenovanju nove srednje šole v Drevoredu XX. septembra, ki je dobila ima «Dlvlsione Julia*.
Vladni komisar je včeraj sprejel predsednika in podpredsednika krožka «Nazario Sauro* poveljnika Crepaza in kapitana Richardsona, nato predsednika in dva podpredsednika Panathlon Cluba ing. Ules-sija ter dr. De Faventa in dr. Arma-nija, ob 19. pa je vrnil obisk polk. Slataperju.
Izjjubljeno-najdeno
Občinski oddelek za ekonomat tržaške občine hrani naslednje predmete, ki so -bili v oktobru najdeni na javnih ulicah in ki jih zakoniti lastniki lahko dobijo nazaj ob delavnikih od 9. do 12. ure: italijanska in tuja valuta, torbice, denarnice, torba, kovinska zapestnica, zlat prstan, zapestna ura, budilka, radio transistor, ženska bluza, moška srajca, moški čevlji in športni čevlji, dežniki, zavoj pleničk za novorojenčka.
Obvestilo šolskega skrbnika
Šolski skrbnik sporoča, da je bil 7. t.m. objavljen natečaj za učiteljska stalna mesta in nadštevilčna mesta.
Rok za predložitev prošenj zapade 9. januarja 1967.
Pl “
niccioli), ob 17. Reška cesta (Lon-za), 17. Trg Sv. Jakoba (Balzano-Cesare), ob 18.30 Zgonik (Hreščak), ob 19. Gabrovec (Hreščak), ob 19. Padriče (N. Pahor).
Obvestilo KZ in ZMP vinogradnikom
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po novem zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 mil. lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ in ZMP, da jim izpolni in vloži prijavo.
Tajništvo KZ in ZMP
Oddana javna dela
V	teh dneh so bile pri glavnem tajništvu občine dražbe za dela in
nabave: marmornate plošče za napise mestnih ulic in trgov bo dobavila tvrdka Mario Gotti za 410.000 lir; razširitev športnega igrišča na Kolonji bo opravilo podjetje inž. G. Canarutto za 10.805.000 lir; za ureditev dvoran konservatorija «Tar-tini» v Ul. Ghega 12 bo poskrbelo podjetje C. Bertoli za 1.000.000 lir.
Pevski zbor iz Trbovelj v Križu
in Kulturnem domu
V	zadnjem, času so gostovanja pevskih zborov pri nas vedno bolj pogosta in treba je dati vse priznanje tistim organizacijam in društvom, ki ta gostovanja prirejajo, saj s tem prispevajo k vzdrževanju živih stikov z matičnim narodom in predvsem s prosvetnim in kulturnim življenjem v matični domovini.
V	Ljudskem domu v Križu bo v soboto, 19. t.m. ob 20.30 in nato v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu ob 16. uri gostoval,, mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društva «Svoboda II.» iz Trbovelj.
Trboveljski zbor spada med najbolj znane slovenske zbore, že kmalu po svojem nastanku je l. 1%5 požel na tekmovanju rudarskih pevskih zborov v Jugoslaviji veliko pri. znanje z osvojitvijo prvega mesta. Od takrat do danes je zbor žel že veliko uspehov na raznih nastopih, tekmovanjih in festivalih zborovskega petja po Jugoslaviji in Sloveniji.
V	Križu in v Trstu se bo zbor predstavil s pesmimi Gallusa, Foersterja, Simonitija, Srebotnjaka in drugih, poleg tega pa tudi z odlomki iz opernih del Verdija, Bizeta, Puccinija, Gotovca in drugih.
MLADINSKI KROŽEK OPČINE
vabi ljubitelje športa, da se udeleže predavanja, ki ga bo imel Bruno Križman danes, 17. t. m. ob 20 30 v prosvetni dvorani na Opčinah: Evropsko prvenstvo v atletiki letos v Budimpešti. Predavanje bo spremljal film.
Vabimo na
DRUŽABNI
VEČER
ki bo v soboto, 19. t. m. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar.
Vabljeni člani m udeleženci SŠI.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO:	77-letna Margherita
Angelucci vd. Mayhofer, 67-letni Giovanni Candolini, 61-letnl Angelo Cer-gnel, 67-letnl Ciro Di Caprio, 68-let-na Regina Di Chiara vd. Grisostolo, 78-letna Maria Dgrossi vd. Belgiovine, 58-letni Giovanni Roici, 70-letna Fran-cesca Zula, 74-letni Vittorto Fabiani, 79.1etna Maria Ebner vd. Cocchi, 79-le-tn-1 Giovanni Mardero, 72-letni Mario Missaglla.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoietto, Ul. Roma 16; Centau-ro, Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2; Sant'An-na, Erta di S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Davanzo, Ul. Berninl, 4; Godina, AU’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul, Dlaz 2; Spon. za, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
Elettrodomestici — Brusini —
•	PRALNI STROJI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
TRST — UL. BATTIST1 20
GledaMšča
VERDI
Koncert za poplavljence
Drevi ob 21. uri bo v gledališču Verdi napovedani simfonični vokalni koncert, katerega izkupiček je namenjen poplavljencem po zadnjih neurjih. Zbor bo vodil Olivlero de Fa-brltlls, na sporedu pa so skladbe na. slednjih glasbenikov: Rossini, Verdi, Ciimarosa, Cilea in Puccini. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli.
Jutri «Cosi fan tutte»
Pri gledališki blagajni bodo od danes naprej naprodaj vstopnice za tretjo Mozartovo predstavo «Cosi fan tutte», ki je na sporedu za Jutri ob 20.30 (abonmaji C) in za zadnjo predstavo Verdijeve opere «Atila», na sporedu v soboto ob isti uri (abonmaji B). Obe predstavi bo vodil O-llvlero de Fabritils.
P.d. «Slavko Škamperle*
vabi vse člane in prijatelje na predavanje prof. dr. Franca Habe ta
OD POSTOJNE DO KARPATOV
ki bo DANES ob 20.30 v društvu na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta štev. 7.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole v Dolini sporoča, da bo danes, v četrtek 17 novembra ob 20,30 na šo. Ji prvi roditeljski sestanek, na katerega so vabljeni vsi starši učencev, ki obiskujejo to šolo. A
Nazionale 16.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Airnee, Jean Luls Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Viaggio alluclnante* Barve De Luxe. Stephen Boyd.
Fenice 14.45 «Ne onore ne glorla* Technicolor. Alain Delon, Claudla Cardinale.
Eden 16.OO «La calda preda* East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Četrti teden.
Grattacielo 16.00 ((Fahrenheit 451» Technicolor. Julie Christie, Oskar VVerner.
Hitz (Ul. S. Francesco 10) 16.00 «Per pochl dollarl ancora* Technicolor. Giuliano Gemma.
Alabarda 16.00 «11 papavero č anche un fiore* Technicolor. Yul Bryn-ner, Marcello Mastroianni, Nadia Tillatn
Filodrammatico 16.30 «Kindar 1’1-nvul-nerabile* Colorscope. Mark Forrest.
Cristallo 16.00 «Urta splendlda cana-glia» Technicolor. Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «La caccia*.
Garibaldi 16.30 «Warpath sentlero dl guerra*.
Capitol 15.30 «Nevada Smith* Technicolor. Steve Mac Queen, Suzan-ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Per q-ualche doli aro In piu*.
Moderno 16.00 «La pupa» Mlchele Mercier, Ettore Manni. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.30 «Qualcuno ver-rš» Frank Sinatra, Shirley Mac Laine, Dean Martin.
Ideale 15.30 «Agente C07 Thunderbati operazione tuono* Technicolor Sean Connerv,
Astra 16.30 «Plstolerl maledettl*.
Ahhazia* 16.00 «Dopp;o gioco a Šcot. land Vardo M. Patrick. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Mali oglasi
KRZNA vseh vrst. elegantna, boljša vrsta plašči, krzneni šali ln kute ter okraski ln klobuki. Izredno nizke cehe Pelllccerla CERVO, Ul XX Settembre. 16.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
l'rat-l)I. it. I runclšku 20 'Iflciou «1-702
Novo:	•
Bandini:
ZADNJI DNEVI MUSSOLINIJA	1.250 lir
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI D VORANI KULTURNEGA DOMA DANES, 17. t. m. ob 21. uri (premierski abonma)
V	soboto, 19. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski)
V	sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
SIawomir Mrožek
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA
Gospod I. — Stane Starešinič Gospod II. — Alojz Milič
Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
ČAROBNA NOC
Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega —
Alojz Milič
Gospod kolega —
Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAN, VULLY-BULLY.
Tečaj bo vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC
Vpisovanje ves teden od 14. do 19. novembra na Slovenski prosvetni zvezi (Ul. Geppa 9, tel. 31-119) v uradnih urah in zvečer v Slovenskem klubu.
Tečaj bo, če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo nlvan Caukar*
Danes dne 17. t.m. ob 15.30 bo v dvorani p. d. «lvan Cankar* začetek telovadbe za otroke. Prosimo točnost.
V soboto 19. t.m. ob 21. url bo v društvenih prostorih p. d. «Ivan Cankar* družabni večer za člane in udeležence Slovenskih športnih Iger. -1 Vabljeni vsll
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pokojne Erne Hlavaty daruje Polda Gruden 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Erne Hlavaty darujeta Angelca in Zvonko Malalan 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev	spomina	pok.	gospe
Erne Hlavaty daruje družina Štrukelj z Opčin 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob Erne Hla-vaty daruje družina M. Kapun 2000 lir za spomenik partizanom na Opčinah.
V	počastitev	spomina	pok,	Erne
Hlavaty daruje družina dr. Karel Ferluga 3000 lir za sklad Sergija Tor* Čiča.
V	počastitev	spomina	pok.	Ern*
Hlavaty daruje	družina	Boris	.Vloži-
na 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob in v po* častitev spomina pok. gospe Ern* Hlavaty so darovali za Dijaško mati' co: Rafael in Aurea Perko 5000, pri> jateljl 4200, Mila in Rafael Perki 2000 lir.
TRST viale Settembre 16
tel 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA TI //V S/fKHRM OKRASIM TRKOM ETI
Antilopa indijska koža
Samo usnjeni izdelki
DAMSKE PLAŠČE, JOPICE IN MOŠKE SUKNJI. ČE NAJCENEJE KUPITE PIU NAS, KAKOR TUDI ŠPORTNO GARDEROBO S KRZNENO PODLOGO
INDIJA, trgovina
Ljubljana - Dvorni trg, 1
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ameriški turistki je ukradel čeke v vrednosti 700.000 lir
V prizivu so mu pomilostili celotno kazen zaradi amnestije - Potrjena kazen šoferju tovornjaka zaradi povzročitve smrtne nesreče
V sodni palači je včeraj zasedalo Prizivno sodišče .kateremu je predsedoval sodnik Franz, javni toži-lec je bil Mayer, zapisnikar Parigi.
Najprej je bila na vrsti sodna Obravnava proti 31-letnemu Giu-seppu Tenci iz Milana, Drev. Ca-'erina Da Forli 20, obtoženemu, os je v sodelovanju s 25-letnim prijateljem Lucianom Galvanijem iz rrsta, Androna Riparata 1 okra-, ,eI in ogoljufal ameriško držav-lian»° Nis^oi N- Durian. Tenca je ^ Američanko spoznal v avgustu "62. leta v nesenj gostišču v Be-"guardu v pokrajini Pavie, kjer J® ženska preživljala počitnice. ~nal se Ji je prikupiti in uspelo Jbo je, da ji je iz torbice v njeni j>ooi ukradel šop «travelers che-jjues» v skupni vrednosti 1100 a-'"eriških dolarjev.
Po opravljeni tatvini je Tinca ‘Zginil skupaj s prijateljem Gal-sni jem in prišel v Gradež in Cer-*onjan, kjer sta oba nepridiprava Potrošila skoraj vseh 700.000 lir, ko. hkor so bili vredni čeki .
purianova se je kmalu zavedla tatvine in jo prijavila karabinjerjem v Bereguardu. Predstavniki za-fona so začeli iskati tatove in jih mdi izsledili ter prijeli. Vse se je "bnčalo s prijavo Tence in Galva-m.ia sodišču. Oba sta se letos ja-,Uarja morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Gorici, ki je renco obsodilo na 1 leto in 7 me-®ecev zapora ter plačilo 120.000 lir «iobe, s pomilostitvijo enega leta m celotne globe. Galvanija pa je “bdišče v Gorici oprostilo zaradi Pomanjkanja dokazov.
Proti omenjeni razsodbi goriške-?a sodišča je Tenca vložil priziv n včeraj se je znašel pred priziv-"*mi sodniki, ki so potrdili prvot-0 obsodbo, vendar so mu zaradi "mnestije pomilostili ostali del kazita Tenca bo moral samo plačati Hoške obravnave druge stopnje, ■aivanija včeraj ni bilo na priziv-" m sodišču, ker proti razsodbi »briškega sodišča ni vložil priziva.
„ Pred istimi sodniki je stal tudi J-Ietni šofer Alberto Bellotti iz pbmacchia v pokrajini Ferrare, Ul. »rducci 29, obtožen nenamerne-umora 72jletne Lucie Manta iz
Tržiča Ul. Gioberti 11
6. novembra 1964 je Bellotti ustavil svoj tovornjak «leoncino» FE 71248 v Ul. don Pietro Fanln v Tržiču. Parkiral ga je precej na sredi ceste, ker so tam tedaj popravljali oba pločnika. Bellotti je izstopil, odšel v bližnje skladišče rib, kjer je imel opravka, nakar se je vrnil, stopil v tovornjak, pognal motor in ko se je v vzvratnih ogledalih prepričal, da zadaj ni nobene ovire, je začel voziti ritenski, da bi zavozil iz parkirnega prostora.
Komaj se je tovornjak premaknil, je Bellotti začutil sunek. Hitro je potisnil na sklopko, pogledal je še enkrat v ogledalo, ker pa ni ničesar videl, je ponovno začel voziti ritenski. Toda začutil je še en sunek, zato je ustavil tovornjak, izstopil in pod zadnjim desnim kolesom zagledal okrvavljeno žensko.
iiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiniifiiiiitiiifiiiiiiiiiiimiiiiiimititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Ponesrečenko so hitro odpeljali v bolnišnico, toda med prevozom je izdihnila, ker si je pri nesreči prebila lobanjo in zadobila več ran po glavi. Nesrečna Manlavova Je prečkala cesto za tovornjakom, ne da bi se zavedla nevarnosti. To je tudi potrdiJa priča, ki je videla, kako se je pripetila nesreča.
Bellotti se je seveda moral zagovarjati pred kazenskimi sodniki v Gorici in čeprav je trdil, da je nedolžen, so ga 4. februarja letos obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Poleg tega je sodišče odredilo odvzem vozniškega dovoljenja Bel-lottiju za dobo 6 mesecev.
Proti tej obsodbi je Bellotti vložil priziv, toda nič mu ni koristilo, ker so prizivni sodniki potrdili prejšnjo obsodbo. Bellotti bo moral še plačati stroške druge obravnave.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Več prebivalcev in volivcev v devinsko-nabrežinski občini
Volivcev 274 več kot pred dvema letoma - Odobren 1 milijon lir za podpore novim dijakom - Porast dohodkov od trošarine
Kakor smo na kratko že poročali, se je v torek začelo jesensko zasedanje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo nadaljevalo po volitvah, je tudi občinski proračun za leto 1967. Na torkovi seji je občinski svet med drugim odobril prispevke športnim društvom, ki delujejo v nabrežinski občini, in sicer 80 tisoč lir društvu «Pietas Julia«, 50 tisoč lir društvu «Sokol» iz Nabrežine in 50 tisoč lir novemu ((Športnemu društvu« v Sesljanu. Razen tega je tudi odobril sklep o nakupu drv, premoga in goriva za občinske urade in šole. Na vprašanje, oziroma pritožbo svetovalca Albina Škrka glede pomanjkljivosti javne razsvetljave po vaseh, je župan odgovoril, da ni moč ničesar Očitati občinskim delavcem, da so marsikje nastale okvare zaradi zad-

'■iimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiniiiiiiiimmimmiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiikOiiiiiiiiiii
Trst, 14. novembra 1966
valci posredovali in predložili interpelacije za obsodbo revanšistič-nih manifestacij in odgovornost, ki so si jih tisti župani in tisti _MJjori prevzeli. Ce je potrebno, bi ti lahko poslal besedilo vprašanj in interpelacije, v katerih je vsekakof- ta mesec z udeležbo (oseb- skupna misel; sklicevanje' 'jiš anti-
Spoštovani ravnatelj,
Prebral sem, kar si objavil na ^gi strani včerajšnje številke (ne-!®ueljske op. ur.) Primorskega bnevnika glede zborovanja reških “®guneev, ki je bilo v Benetkah jjretekii mesec z udeležbo (oseb-° ali s poslanicami) tako velike-£a števila «važnih osebnosti«, od fsrtolija do škofa Santina, od predmetnika «Lege nazionale« iz Trsta ° beneškega župana.
•Bita je to izzivalna in revanšistič-a manifestacija — kakor je raz-‘Uno iz kronike, ki je dobro, da lta J° objavil — ki prav gotovo ne °risti stvari mirnega sožitja in “nosov med dvema državama. Za-ViV resna' ker se podobne Sofistične in protislovenske manife-fa«taie’ katerim prisostvujejo znani "“tstični elementi, prirejajo v raz j,, . italijanskih mestih. Z ene stra ,i imajo blagoslov nekaterih politi'
.■tatarskih duhovnikov, ki so več ‘i manj fašisti, z druge strani pa v«„!!no potrditev županov, ki bi mdar morali čutiti dolžnost, da se p® mešajo s takimi ljudmi in da v.®, dajejo svojega imena in svoje prisotnosti takim manifestacijam, kri !?nc5ar je beneški župan, demo-.
cem an in na čelu odbora levega tudi takrat, ko se takih volitev ude-ŠVitaa’ Prisostvoval zborovanju reta i ke"uncev, kakor je razvidno iz t,?onike> ki si J° objavil, župan pFirenc, demokristjan in na čelu hpvFa Ieve,Ta centra se je udeležil časa prej zborovanja dalma-orih 1* beguncev s takoimenovanim j^borom »svobodne« občine Zadra, j “r «z županom« (ali podeštatom?) on *J?raPorom». Goriški župan, tudi g demokristjan in z odborom le-,a centra, se je udeležil D’Annun-ni . Proslave, ki 'o je vodil zna-' fa-šistični hierarh.
{ r? so prekipevania fašističnih in ♦ “'anističnih ostankov, ki jih je ®ba obsoditi, in proti katerim bi m^aI° Priti do enotne akcije de-IjpjHatičnih in antifašističnih sil. v'™m, da je pravilno medtem ob-Ses“H čitatelje tvojega lista, ki so t„. Prav gotovo zgrašali ob branju fb govorov nekaterih osebnosti, himS0 Pr°ti Prej omenjenim izzivalci" .manifestacijam odločno prote-Vat ( komunistični občinski sveto-qv Firencah, v Benetkah in v urtai, kjer so komunistični sveto-
fašistično borbo, na prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo in na mimo sožitje med narodi. To so načela, na katerih je treba vztrajati in jih braniti proti vsakemu privrenju ostankov fašizma, zlasti v takem mestu kot je Trst, kjer so fašizem, šovinizem in antikomunizem povzročili toliko zla Slovencem in Italijanom in so ne zadnji vzrok propadanja našega mesta.
Hvaležen ti bom, če boš objavil to moje pismo, in ti pošiljam prisrčne pozdrave. MARIO COLLI * * *
Radi objavljamo gornje pismo, ker se v njem poudarja potreba po enotni akciji demokratičnih in antifašističnih sil proti fašističnim in šovinist'čnim ostankom. Vendar m opajamo, da s* v tisku teh sil prav volitve rajnih «reških,» »zadrskih)> in drugih županov, ne obsojajo v zadostni meri, včasih pa se takšni dogodki celo zamolčijo,
ležijo predstavniki krajevnih in drncih oblasti. H gornjemu naštevanju, kdo je vse protestiral, pa moramo dodati, da komunistični svetovalec v Gorici ni bil osamljen v zadevi D’ Annnnziovega spomenika, temveč sta na udeležbo goriškega župana — kot smo tedaj poročali v našem dnevniku — najprej reagirala socialistična občinska svetovalca dr. Sancin in Zuliani, katerima je sledil dr. Battello, svetovalec KPI. Diskusija o vsej tej zadeni se je končala šele v ponedeljek v goriškem občinskem svetu, o čemer poročamo na včerajšnji gori-šlci strani našega dnevnika. Iz tega poročila sledi, da so tudi tokrat socialistični svetovalci ponovili svoje stališče, sam demokristjanski župan pa je povedal, da je fašistično manifestacijo iz protesta zapustil. Socialisti so mu namreč očitali, da se je ne bi smel niti udeležiti. Pač pa smo zaman pričakovali, da se bodo protidannundjevskim stališčem pridružili tudi svetovalci SDZ; to pa se tokrat na žalost ni zgodilo.
njega deževja in da za nadomestitev žarnic in popravila v Sesljanu ne skrbi več družba ENEL. Pripomnil pa je tudi, da v nekaterih vaseh ne nadomestijo takoj pokvarjenih žarnic, ker domačini ne obvestijo takoj občinskega tehničnega urada.
Na seji je župan Drago Legiša podal obširno poročilo o delovanju občinske uprave v razdobju, ko se občinski svet ni vedno sestajal ter poročilo o javnih delih in ljudskih stanovanjih. V začetku svojega poročila je navedel podatke o številu prebivalstva. Ob koncu leta je de-vinsko-nabrežinska občina štela skupno 6.458 prebivalcev, 30. septembra letos pa 6.824. Prebivalstvo je torej naraslo za 368 oseb. Dne 12. XI. 1966 je bilo v volilnih seznamih vpisanih skupno 4.860 volivcev (2.345 moških in 2.515 žensk). Pred dvema letoma (na zadnjih upravnih volitvah) pa je bilo vpisanih 2.245 moških in 2.341 žensk, število volivcev je torej naraslo za 274 enot. število volilnih sedežev se ni spremenilo (skupno 10).
Glede delovanja občinske uprave je župan povedal, da se je odbor vedno sestajal enkrat na teden, da je bilo v tem letu skupno 37 cd-borovih sej, na katerih so sprejeli skupno 238 sklepov. Redno so se sestajale občinske komisije. Komisija za revizijo občinskega regulacijskega načrta Je skoraj zaključila delo, iz česar pa še ne izhaja, da ima že popolnoma izdelan predlog za občinski svet. Na osnovi deželnega zakona je odbor odobril 1 mil. lir za podporo novim dijakom. Od te vsote bi dežela prispevata S00 tisoč lir, občina pa 100 tisoč. Z drugim sklepom je odbor odobril lestvico za podelitev štipendij in prispevka za potne stroške 76 dijakom. Deželna uprava je ugodila prošnji za prispevek za popravilo škode zaradi neurja 3. in 4. julija lanskega leta (javna razsvetljava in občinske stavbe) in je obljubila 1.521.000 lir.
Do konca oktobra 1966 je občina prejela od trošarine skupno 43 milijonov 317.826 lir, kar pomeni približno 7,3 mil. lir več kot tani v enakem razdobju.
Deželni nadzorni odbor je med drugim razveljavil sklep občinskega sveta o spremembi tarif za občinsko smetarsko službo, ker ni bil sprejet v določenem roku. Zaradi tega ostanejo te tarife nespremenjene za prihodnje leto.
O javnih delih in ljudskih stanovanjih bomo še poročali.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Velik uspeh razstave slik Josipa Tominca
Ogledalo si jo je 12.000 oseb - Razprava o pobiranju trošarine - Popravilo cest pri Šentmavru in na Kalvariji
Pobiranje trošarine je bil predmet diskusije občinskega odbora, ki se je sestal v torek zvečer. Na sestanku, ki mu je predsedoval župan, so samo v splošnih obrisih proučili to vprašanje, h kateremu se bodo še povrnili, ko bo zaključila svoje delo posebna občinska komisija, sestavljena na eni izmed sej občinskega sveta.
Odborniki so izrazili zadovoljstvo nad uspehom razstave portretista Josipa Tominca v palači Attems v Gorici, ki je prekoračil tudi najbolj optimistična pričakovanja. Razstavo si je ogledalo 12.000 oseb, ki so zelo hitro pokupile kataloge, natiskane za to priliko.
Kar zadeva javna dela, je odbornik Lupieri predlagal popravilo Ul. Lasciac in popravilo strehe letališkega poslopja, kjer imajo svoj sedež padalci. Deželno ustanovo bodo zaprosili za denarni prispevek, ki jih zakoni predvidevajo za primer naravnih nesreč, da bi z njim popravil cesti v Koštabono in na Kalvarijo, ki so ju na več krajih poškodovali zemeljski plazovi in usadi.
Na predlog odbornika za finance De Simona bodo uvedli nove pokopališke tarife; vnesli jih bodo v pravilnik ter o njem razpravljali na eni izmed prihodnjih občinskih sej. O delovanju svojih resorjev sta poročala tudi odbornika Fantini in Candussl.
italijanski koprodukcijski film «V Tucksonu umirajo za en dolar». V njem nastopa v glavni vlogi Danilo Turk, član Slovenskega gledališča iz Trsta, ki je ničkolikokrat že nastopal na odru Prosvetne dvorane in katoliškega doma v Gorici ter v okolici. Prav gotovo bo njegov nastop v filmu privabil v kinematograf, kjer vrtijo omenjeno kavboj, ko, marsikaterega Slovenca.
Sindikalni shod CGIL
V nedeljo 20. novembra bo na sedežu Delavske zbornice v Gorici pokrajinska skupščina, na kateri se bodo pogovorili o vprašanjih., ki jih bodo zastopniki goriških tovarn, štirje po številu, opisali na vsedržavnem shodu 25. in 26. novembra v Genovi.
Na shodu v Gorici bodo proučili razmere, v katerih delujejo sindikalni aktivisti, njihovo nenadomestljivo vlogo pri uresničevanju sindikalne politike v tovarni, razdeljevanju sindikalnega tiska, zbiranju pooblastil in novih članov, kakor tudi o dejavnosti aktivistov INČA. CGIL poziva vse sindikalne organe, naj se udeležijo shoda ter izvolitve goriškega zastopstva za vsedržavni shod v Genovi.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 6,2 stopinje ob 14.50 in najnižja 0,8 stopinje nad ničlo ob 1. uri; povprečna vlaga 93 od sto; dežja je padlo 2,6 mm.
ZADEVA MESTNIH AVTOBUSOV
Zupan Tržiča zahteva odstop odbornika Semote
Če mu PSI-PSDI ne odvzame mandata, bo podal ostavko na svoj položaj
Zadeva mestnih avtobusov v občinskem odboru v Tržiču še ni docela razčiščena. Enotna socialistična stranka PSI-PSDI je imela doslej dva sestanka, na katerih je mestna sekcija razpravljala o primeru občinskega svetovalca Semole, odbornika Semole, odbornika za javna dela v Tržiču, ki je po raznih govoricah neposredno zapleten v domnevno podkupovanje.
Kakor smo že pisali, je podžupan Marchesan, predstavnik socialistične skupine, že podal ostavko na svoje mesto, župan Romani pa
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ DOBERDOBA
Zemlja in kamenje s Krasa za gradnjo nasipov v Latisani
Cesto proti Selcam je treba zavarovali pred usadi
Danilo Turk od SG v kinu Vittoria
V kinematograju Vittoria na Travniku so pričeli danes predvajati
Ko so pred nekaj meseci dogradili podvoz na cesti ki pelje iz Doberdoba v Selce, ter S tem zopet omogočili več ali manj reden promet na njej, smo ob tisti priliki izrazili našo zaskrbljenost zaradi nevarnosti zemeljskih plazov na kakih 100 metrov dolgem odseku. Tam gre cesta kakih 100 metrov neposredno pod hribom in že ob prvem jesenskem deževju se je začelo kotaliti kamenje s strmega pobočja na cesto ter resno ogrožalo promet in ljudi na njej.
Sedaj pa izgleda, da bodo to nevarnost odstranili na ta način, da so začeii material na tem odseku odkopavati ter ga odvažajo v Lati-
sano, kjer jim pride prav pri utrjevanju od povodnji poškodovanih nasipov. Naši Kraševci upajo, dk bodo vso zadevo na tem odseku uredili vsaj tako, kot so to napravili v bližini podvoza na ovinku, kjer so med drugim nategnili preko kamnite stene v dolžini okrog 30 metrov jekleno mrežo in tako odstranili nevarnost krušenja kamenja, ki Je prej padalo na cesto.
Po dolgotrajnem deževnem vremenu, ki Je povzročilo domačinom precej skrbi zaradi zaostalega dela na polju, smo imeli končno nekaj lepih sončnih dni, ki so jih kmetovalci izkoristili za svoje delo. Po cestah in poteh smo srečavali
iiiiiiiiiiiiiniiiiuniiiiiu mi mi iiiiiniiiiiniii milili i milili it 11111111111111111111111111111111 n mn mii iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111 um iimiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiii
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V Novi Gorici odprta zanimiva razstava «Primorska knjiga med obema vojnama»
Modernizacija rudnika živega srebra v Idriji Kooperacija podjetij iz Komna in Vidma
ULzvtjso.
vnfrr n
KliO «IKIS» PBOSEK
Predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 uri Technicolor film:
LE SCHIAVE ESIST0N0 ANCORA
(SUŽNJE SE OBSTAJAJO)
Slikovita anketa o tržišču s človeškim mesom Mladini pod 18. letom vstop prepovedan !
amsrnimmik
Predvaja danes, 17. t. m. ob uri Eastmancolor barvni
film:
SO.000sterline per tradire
(50.000 šterlingov za izdajanje)
18rajo:	CLIFF ROBERTSON,
jACK HAWKINS in MARISA MELL in drugi
Dejavnost
deželnih odbornikov
Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je včeraj otvoril v Codroi-pu živinski sejem, ki se Je ponovno pričel po dvajsetih letih presledka. Ob tej priložnosti je odbornik orisal vse, kar je storila do sedaj deželna uprava za pospešitev živinoreje.
Odbornik za šolstvo Giust pa se je udeležil ceremonije, med katero so imenovali srednjo državno šolo v Drevoredu XX. septembra v Trsta «Divisione Alpina Ju-lia«.
Odbornik za industrijo Marpille-ro se bo danes udeležili v Rimu otvoritvenega sestanka odbora za «Gornji Jadran«. Poleg ministra Tol. loya, ki je predsednik odbora, in podtajnika Carona so se udeležili sestanka številni predstavniki javnih in zasebnih ustanov, ki se ukvarjajo s trgovino na Gornjem Jadranu. Namen odbora je proučiti vse pobude za okrepitev gospodarske vloge gornjega Jadrana. Odbornik Marpillero zastopa v odboru našo deželo.
Predsednik dežele Berzantl je sprejel včeraj zjutraj gospoda Ra-vanello, predsednika medstrankarskega odbora iz Latisane, ki mu je predočil najbolj nujne potrebe področja po povodnji. Predvsem ga je opozoril na nujnost, da se z javnimi deli (utrjevanja nasipov itd.) zagotovi varnost področja. Treba je tudi poskrbeti za obnovitev gospodarskih dejavnosti. Predsednik Berzantl je zagotovil vso podporo dežele. Glede vprašanja obnovitve šolskega pouka v Latisani pa se je Ravanello sestal kasneje z odbornikom za šolstvo Giustom.
Odbornik za delo Dal Mas pa si je šel ogledat škodo v Latisano, kjer se je razgovarjal s prefektur-nim komisarjem in s predstavniki obrtnikov.
V soboto so v prostorih čitalnice Goriške knjižnice odprli zelo zanimivo razstavo o slovenski knjigi na Primorskem med obema svetovnima vojnama. Razstavo je pripravila Goriška knjižnica v sodelovanju s številnimi drugimi knjižnicami na obeh straneh meje. Zlasti so ji bile v veliko pomoč župnijske knjižnice, ki so ohranile številne redke primerke slovenske knjige.
Skupaj Je dostopno javnosti okoli 700 knjižnih izdaj od blizu 1100 izdaj, ki jih je izšlo na okupiranem ozemlju med letoma 1919 in 1941. Kot vidimo, je bila izdajateljska dejavnost kljub zelo občutnim oviram oblasti izredno živahna. Knjige so izhajale v nakladah od nekaj tisoč pa celo do 25.000 izvodov. Zlasti so bile razširjene knjige Goriške Mohorjeve družbe, Goriške matice, Sigme, knjižne družine I.uč itd. Med najbolj plodovitimi, ki so se na Primorskem uveljavili, pa ve-
Nalezljive bolezni
V razdobju od 7. do 13. t.m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj' Škrlatinka 6, tifoidna mrzlica 2, oslovski kašelj 1, vnetje priušesiie slinavke 24. rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 6 (eden izven občine).
lja omeniti poleg drugih še Franceta Bevka, Damira Feigla, Andreja Budala, ki so morali svojo pisatelj-
či, in sicer 250 do 260 ton surove rude na dan. Tudi prejšnji peči so nabavili pri isti firmi v Milanu.
sko dejavnost skrivati največkrat Prednost novih peči je v večji storilnosti ter boljših delovnih pogojih rudarjev, zlasti ni ob njih več
pod različnimi psevdonimi. Razstava posredno govori o izred-
no težavni poti, ki ji je bila podvržena slovenska knjiga. Skromna o-prema knjig, vrinjena italijanska besedila itd. so samo zunanji izraz težav, ki so jih imeli slovenski založniki z oblastmi, če so hoteli s piša. no slovensko besedo širiti in razvijati narodno zavest med ljudstvom, ki je bilo podvrženo vsakodnevnim šovinističnim in raznarodovalnim pritiskom.
V Idriji pospešeno poteka modernizacija topilnice rudnika živega srebra. Sedaj zaključujejo priprave za montažo tretje rotacijske peči, ki so jo nabavili pri milanski tovarni SAINA. Njena zmogljivost bo enaka zmogljivosti prejšnjih pe-
DANES NA POBUDO JUVENTINE
Sestanek z županom vŠtandrežu zaradi gradnje športnik objektov
Domači športniki se čutijo zapostavljene pri teh gradnjah
V zvezi s programom, ki ga je izdelala goriška občinska uprava za ureditev športnih objektov v občini in ki je bil objavljen v goriškem časopisju, se čutijo štandre-ški športniki precej zapostavljeni, ker občinska uprava ne upošteva v dovoljni meri njihovih potreb, tudi ne v primerjavi z načrti za druge predele občine.
Zato je športno društvo Juventi-na, ki ima svoj sedež v štandrežu, sklicalo v župnijski dvorani tega kraja širši sestanek, na katerega je poleg domačih športnikov in drugih vaščanov povabila tudi goriškega župana Martino, odbornika za šport Agatija ter načelnike posameznih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Sestanek bo danes, 17. novembra ob 20. uri.
Zadnje razdeljevanje bencina proste cone
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bodo od 21. novembra dalje začeli z razdeljevanjem pri ACI in EAM zadnjega letošnjega obroka bencina in nafte upravičencem proste cone.
Količine, ki so tokrat v razdeljevanju, so znatno višje od onih v prejšnjih mesecih, ker bodo lahko razdelili tudi nekaj ostankov od prejšnjih razdeljevanj.
Ker morajo uradi, ki opravljajo razdeljevalno službo, zaključiti svo-
je knjigovodstvo prej, tudi zaradi poteka veljavnosti zakona o prosti coni, se priporoča porabnikom, naj bi čimprej dvignili potrebna nakazila in tudi pripadajočo količino bencina in sicer najkasneje do 10. decembra.
tolike nevarnosti za značilne rudarsko bolezen silikozo. V novo peč bodo vložili okoli 800 milijonov dinarjev.
V Idriji so nam povedali, da bodo letos pridobili okoli 550 ton živega srebra. Večina ga bo šla v izvoz, izvažajo pa skupaj v deset držav. Cena, ki je v zadnjem času zelo nihala, se prav sedaj spet popravlja, tako da v rudniku računajo na dokaj dober finančni uspeh ob koncu leta. Razmišljajo že tudi na obnovo jam, v katerih bodo izboljšali pogoje za kopanje ter notranji transport. Skupaj bodo leta 1970 vložili blizu 2 milijardi dinarjev v modernizacijo rudnika, da bodo lahko vzdržali tekmo v proizvodnosti s sorodnimi rudniki v svetu.
Podjetje Aluminij v Komnu dosega razmeroma dobre poslovne rezultate v industrijski kooperaciji s podjetjem Perth iz Vidma. S tem podjetjem je sklenilo pogodbo za izdelovanje industrijskega pralnega stroja v zmogljivosti 15 kg perila naenkrat. Odlika takega pralnega stroja, je, da lahko dela praktično neprenehoma. Značilnost te o-blike sodelovanja Je da sta si obe firmi razdelili delo. Ena izdeluje te, druga pa druge dele, ki jih po tem montirata skupaj v končni artikel. Ker gre za prvi tovrstni izdelek na Slovenskem, računajo v Komnu, da se bo njegova proizvod nja zelo obnesla.
kmečka vozila, ki so odvažala hlevski gnoj in umetna gnojila v Laško, kjer imajo Kraševci precej njiv, ki jih nameravajo posejati s pšenico. Nekateri so to opravili že prej, drugi pa so v lepem vremenu hoteli, da bi popravili zamujeno, pre. den bi se vreme zopet ne pokvarilo. V resnici se je vreme že včeraj zopet poslabšalo. Vsekakor pa upamo, da bo letina 1967 boljša kot pa je bila v preteklih dveh letih, ko je našim kmetom najprej toča, potem pa še suša pobrala večji del že itak skopega pridelka.
J. G.
Vesli iz Tržiča
Zveza trgovcev v Tržiču sporoča, da bodo v ponedeljek 21, t. m. zaradi praznika cerkvenega patrona trgovine v Tržišču zaprte; izjemo tvorijo mlekarne in pekarne, ki bodo odprte dopoldne do zaključka razdeljevanja mleka in kruha ter cvetličarne, ki bodo obratovale od 8. do 13. ure. Delovale bodo tudi 'heheirisker Jčr[)alkč.
V soboto 19. t. m. bodo lahko trgovine zaprle zvečer pol ure kasneje, peki bodo napekli kruh za dva dni in mesnice bodo odprte tudi popoldne. V nedeljo 20. t. m. bodo vse trgovine zaprte, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo. Med cvetličarnami bodo odprte samo dežurne trgovine.
Pri lažji cestni nesreči je bil ranjen 34-letni Giulio Cianci iz Ul. Don Bosco 2. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanji in rano na tilniku ter so ga pridržaU za 8 dni na zdravljenju.
je pred dnevi sporočil socialistični stranki, da bo podal ostavko na župansko mesto, če ne odstopi tudi Vittorio Semoja. Odkar je vest prišla v javnost, so potekli skorajda štirje meseci, kar je dovolj dolgo razdobje, da bi se razčistili odnosa in vprašanja, ki so se z zado. vo avtobusov pojavila znotraj občinskega odbora. Socialisti so imeli prvi sestanek v torek zvečer, ki se je zaključil v poznih urah brez rezultata. Včeraj so obvestili župana, da še niso sprejeli nikakršne odločitve in da se bodo znova sestali kakor včeraj zvečer, vendar doslej še nismo prejeli vesti o poteku seje.
Nikakega dvoma ne more biti o tem, da bo v tržiškem občinskem odboru prišlo do manjše preosno-ve. Razlogi za spremembo pa niso političnega značaja, temveč zade-vajo izključno samo ljudi, ki so zapleteni v zadevo, ter po vsem tem, kar se v javnosti govori in kar ukrepajo tudi sodne oblasti, njiho-va prisotnost v občinskem odboru kvari ugled reprezentativnega mestnega organa ter onemogoča njegovo normalno in plodovito delovanje.
Oltonc Griselii v razstavišču Pro loco
V razstavišču Pro Loco v gonila pasaži bo razstavil 25 slik dr. Otto-ne Griselii iz Trsta. Razstava bo odprta od jutri dalje do konca novembra Slikar, ki je sodeloval na številnih samostojnih in kolektivnih razstavah, bo prikazal slike motivov z Bleda, iz Rovinja, Tolmina, gradeške lagune itd.
Dan krvodajalcev v nedeljo v Gorici
Združenje prostovoljnih dajalcev krvi iz Gorice bo v nedeljo 20. t.m. priredilo VI. dan krvodajalcev. Na programu je najprej maša pri Srcu Jezusovem oh 9. uri. Ob 9.45 pa se bodo predstavniki oblasti in krvodajalci zbrali v dvorani Petrarca v Ul. Petrarca, kjer bodo uradno izročili diplome zaslužnim članom.
(I ort ra
VERDI. 17.00: nDimensioni della paura«, M. Shell in I. Thulin;; čmobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «La lama nel corpo«, William Berger in F. Drevost; angleški barvni kinemaskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan.	,
MODERNISSIMO. 16.45—22.30: «Co. me imparai ad amare le donne«, R. Power in R. Hoffman. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17—21.30: «Per un dol-laro a Tuckson si muore«, Danilo Turk, član Slovenskega gledališča iz Trsta, Renč de Miville, ital. film v barvah.
CENTRALE. 16.30—21.30: «11 boia«, R. Taylor in T. Louise. Ameriški film.
/ rž ir
AZZURRO. 21.00:	Koncert zbora
«Grion» v korist poplavljencev.
EXCELSIOR. 16—22:	«Kid Rode-
lo», D. Murray.
PRINCIPE. 17—22:	«L’arabesque»,
Sofia Loren in G. Pečk Kinemaskopski film v barvah.
tč on kr
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 19—21.30: «Questo h il mondo delle donne«. Dokumentarni film v barvah.
DEŽURNA I.EKAKNA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna «AL CORSO«, Korzo Italija št. 8!', tel 24-43.
llilliiimiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiMiniiiiiiitiiiiiimmiimiiiiitiitiiiMiiiaiiHMiiniHHMiiiMiiiiiiittiiiiiiiiiiM
VČERAJ OPOLDNE NA TRAVNIKU
Kolesar si je ranil obraz ob udarcu v avtomobil
V bolnišnici se bo zdravil mesec dni • Nesreča tekstilne delavke • Umrl zavoljo posledic zloma stegnenice
Na križišču Ul. Oberdank in Travnika je avtomobilist zbil na tla kolesarja, ki se je na moč pobil po obrazu ter se bo zdravil v bolnišnici mesec dni.
Šofer osebnega avtomobila fiat
SKUPINA GORIŠKIH IZLETNIKOV V KOBARIDU pred spomenikom Simona Gregorčiča na trgu. V nedeljo je SPD lz Gorice priredila uspelo martinovanje v hotelu «Zvezda» v tem kraju in ob tej priliki so se udeleženci poklonili tudi spominu goriškega slavčka, čigar 60-letnica smrti je prav ta
mesec, in sicer 24. novembra
1100 z registracijo GO 7)867 A-^n Velišček, star 28 let, doma iz S”> togorske ulice 121 se je nskaj p'-l 14. uro pripeljal iz Carduccij~ve ulice čez Travnik namenjen v Ul. Roma. Iz nasprotne strani, se P"a-vi iz Ul. Roma n^nmjen čez cesto v Ul. Oberdank, se je pripeljal kolesar 3G letni Pavel Vončina iz Ul. Faiti 48. Zaradi izsiljevanja prednosti je na kri itau pri lo do silovitega trčenja. Kolesar je udaril m sprednji del avtomobila ter pa'1 el na asfalt.' Pri tem se Je pobil no obrazu, ranil si je zgornjo ustnic >, izbil nekaj zob ter zadobil šota; obležal je v mlaki krvi. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali v bolni ničo, kjer so zdravniki izjavili, da se bo zdravil 30 dni, če bo šlo vse dobro. Kolo ie utrpelo občutno škodo, medtem ko je na avtomobilu poškodovana karoserija pri levem žarometu.
V podgorski tekstilni tovarni se je v torek okoli 22. ure spotaknila 48-letna Ernesta Tronkar, poročena Kavčič, doma iz Ul. S. Cl-Jara 4; pobila se je po levi nogi ter se bo doma zdravila 5 dni
Zaradi pljučnice in drugih komplikacij je včeraj umrl v goriški bolnišnici 69-letni Antonio Grudina iz Ul. Baiilla 7. 5. septembra so ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju, ker si je pri padcu zlomil stegnenico; umrl je včeraj nekaj po polnoči.
__ c
17. novembra 1966
V PRVI TEKMI II. KOLA TURNIRJA ZA POKAL PRVAKOV
Inter-Vasas 2:1 (0:0)
Vojvodina premagala Atletico Madrid 3:1 (1:0)
INTER — Sarti; Burgnich, Pacchetti; Soldo, Landini, Picchi, Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso.
VASAS — Varga; Bakos, Meszoly; Ihasz, Mathesz, Berendi; Molnar, Puskas, Farkaš, Fister, Pal.
Sodnik — Dienst (Švica). Kotje 12:5 za Inter.
Milan, 16. — Interju se je danes
posrečilo z enim samim golom razlike premagati Vasas v tekmi turnirja za pokal evropskih prvakov. Povedati pa je treba, da sta obe enajsterici zaigrali pod lastnimi zmožnostmi. Milančanom je treba priznati: olajševalno okolnost zaradi odsotnosti Bedina in Guamerija. Z druge strani pa je treba dodati, da so igrali pred lastnim občinstvom in da je Bedina nadomestil odlični Landini. Za določitev namestnika Guamerija je bilo težje, vendar je Herrera poslal na igrišče Solda, ki je celo dosegel tudi prvi gol dneva. Soldo se je moral držati hitrega Pala, medtem ko je bil Picchi «prosti», Burgnich je moral slediti srednjemu napadalcu Farkašu, Landini drugemu srednjemu napadalcu Puskasu, medtem ko se je moral Facchetti pobrigati za Molnarja.
Pal pa je takoj pokazal, da njegovo mesto ni na krilu, pač pa na sredi igrišča. Jasno je, da je potegnil za seboj Solda, ki se zaradi nenavadnega mesta in vloge ni znašel. Tedaj bi bilo najbolje, če bi Herrera izvedel zamenjavo Facchet-tija s Soldom. Slednji bi tako igral v ozadju, Facchetti pa v ospredju, kjer bi lahko izrabil svojo reali-zatorsko sposobnost. Sreča pa je hotela, da se je prav Soldo v za-četku drugega polčasa znašel pred odločilno žogo: uganil je trenutek in povedel Inter v vodstvo. Uspeh ga je opogumil in Soldo je bolje zaigral, s čimer se je povečal elan celotne enajsterice.
Sicer danes je marsikdo razočaral. V prvi vrsti, kljub doseženemu golu, Corso, kateremu je madžarski branilec Bakos pustil preveč prostosti. Kljub temu, da ga ni nihče oviral, ni Corso ustvaril ničesar, medtem ko je dovolil, da se je njegov direktni tekmec večkrat spustil v napad in da je izvedel strel, ki ga Sarti ni ustavil, kar je izrabil Puskas, da je izenačil. Zadovoljil je samo Mazzola, ki pa je bil preveč osamljen, da bi lahko naredil, razen nekaterih zelo nevarnih strelov, kaj koristnega.
Vasas se je danes predstavil s predvidnostno taktiko. Takoj so igralci pokazali, da bodo skušali doseči neodločen izid ali v skrajnem primeru poraz z minimalno razliko. Zaradi tega se je zveza Fister, ki spada med najboljše i-
gralce na sredini, spremenil v prav catega branilca z vlogo angela varuha Mazzole. Medtem ko je Bakos čakal v svoji coni na Corsa, je bil Meszoljr prosti, Berendi se je držal Domenghinija, Ihasz pa Jairja. Na sredini sta se zadrževala Mathesz, ki je vrhu tega pazil na Suareza in pa Pal, katerega na loga je bila izvesti prodore in tudi ojačati obrambne položaje. Madžari, ki danes niso pokazali svojih sposobnosti, so vseeno presenetili z akcijami po sredini, ki so sledile ko so ustavili napade Milančanov. Zal pa niso imeli človeka, ki bi znal to izrabiti, zaradi česar so zalagali napad šele, da so se domačini ponovno zbrali v o-brambi. Seveda so nogometaši iz Budimpešte prepričani, da se bodo pošteno oddolžili Interju med povratnim dvobojem 8. decembra. Vseeno pa bodo morali paziti, kajti tudi nogometaši Torpeda so ime. li isti namen, vendar jih je Inter prisilil na 0:0. Sicer je tudi res, da madžarski niso sovjetski nogometaši...
In še goli. V 15’ d. p. je prišlo pred vrati Varge do gneče. Soldo se je znašel pred žogo in je prisebno izrabil zmedo gostov ter poslal usnje mimo kritega vratarja v mrežo. V 38’ je Bakos izvedel prodor in visoko predložil žogo pred vrata Interja. Sarti jo je prestregel, a jo ni ustavil in tako se je znašla pred Puskasom, ki je nekoliko okleval in jo nato poslal do cilja. V 40’ pa je sodnik prisodil kazenski strel z razdalje 18 m. Corso je žogo poslal nad zidom v paraboli, ki je presenetila tudi sicer odličnega Vargo.
* * *
NOVI SAD, 16. — V prvi tekmi 2. kola turnirja evropskih prvakov je danes Vojvodina pred 15.000 gle. dalci premagala madridskega Atle-tica 3:1 (1:0). Gole za Vojvodino so dali Takič, Pantelič in Brzič, za Atletico pa Luis.
• * *
DUNAJ, 16. — First Vienna je danes premagala v prvi tekmi turnirja za Mitropa Cup Fiorentino 4:3 (2:2). Gole so dosegli: v 21’ p. p. Nemec (V), v 24’ Brugnera (F), v 29’ Cosma (F), v 37’ Nemec iz e-najstmetrovke, v 21’ d. p. Weidin-ger (V), v 32’ Hamrin (F), v 41’ MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiifttmiimiiviiiiimiimiiiuiiiiiiiimfiirmfrrtrintifiliiRMfAlilfiiHftirtiiftttMiii
NAMIZNI TiMS
V NEDELJO SEST0 KOLO B LIGE
ENEL Milan (l. v lestvici)
v Trstu proti Boru
Tekma bo na stadionu «Prvi maj»
V nedeljo, 20. novembra se bodo začela povratna tekmovanja B lige. Kot znano, nastopa v II. italijanski ligi tudi Bor in sicer v C skupini. Trenutno je Bor dobro uvrščen na lestvici in lahko še upa na prvo mesto, čeprav je naloga zelo
Bertini (avtogol). V 35’ d. p. je Nemec zastreljal enajstmetrovko.
* * *
VARESE, 16. — šele po podaljških in streljanju enajstmetrovk je Varese premagal danes v tekmi II. kola turnirja za italijanski nogometni pokal Reggiano s 7:6 (0:0). * * •
ZUERICH, 16. — Danes so izžrebali skupine reprezentanc, ki se bo. do udeležile kvalifikacijskega nogometnega turnirja za uvrstitev v finale olimpiade.
Italija je v četrti izločilni skupini z Islandijo, Španijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Italijani bodo nastopili šele v drugem kolu proti zmagovalcu tekme Islandija - Španija.
Jugoslavija pa je v prvi skupini s SZ, Albanijo, Poljsko in CSSR. Tudi Jugoslovani bodo igrali v drugem kolu in sicer proti CSSR.
V ostalih skupinah Evrope so:
2.	skupina — Vzhodna Nemčija, Grčija, Romunija, Turčija in Bolgarija.
3.	skupina — Finska, Holandska, Francija, Švica in Avstrija.
ODBOJKA
V ZENSKI A IN MOŠKI B LIGI
Po enotedenskem premoru Bor zopet na prizorišču
V soboto Bor-Pagnin (moški), v nedeljo Bor-Sestese (ženske)
CHALLENGE DE NATIONS
PARIZ, 16. — V finalni fazi košarkarskega turnirja za pokal naro. dov je Francija premagala Italijo 66:63 (30:38), Poljska pa Španijo 80:79 (38:46).
Tudi nedeljsko kolo italijanskih prvenstev v odbojki je imelo precej okrnjen spored. Komisija za prvenstva je namreč odredila, da se nekatere tekme prenesejo zaradi slabih cest in posledic poplav, na kasneje.
V prvi moški -ligi sta bili odlože. ni dve srečanji, ostale pa so odigrali. «Clou» srečanje je bilo v Bologni, kjer je imela domača Virtus v gosteh Salvarani iz Parme. Italijanski prvaki so s tem srečanjem prestah prvi težji izpit tega pr-venstva. Salvarani, tudi letos out-seider, je zelo mlada in dobra ekipa, ki ji pa vsako leto pripade v lestvici le četrto mesto, čeprav bi lahko pristala, zaradi svojih mož-
limilllltllll|||i:il!!!!9llllllllllllllllll||||„,|,|lll|l|lll,l
Danes trening nogometašev v Sovodnjah
Športno društvo iz Sovodenj sporoča, da bo danes, v četrtek, ob 19. uri na domačem igrišču trening vseh nogometašev društva. Priporočamo točnost in polnoštevilnost.
iiiiiiiHiiiiifiiiiii n iii iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii m 111111111111,m,im,,„ll||,||l|,mill ,1,1111 ll|,|lll|,|||,ll|,ll'lll„,|lllll„
KOŠARKA
PREJŠNJO SOBOTO
Le pičla točka razlike med Borom in Slo vanom
Burja in hladno vreme ovirala potek tekme v Bazovici
Košarkarjem Bora le za las ni v soboto uspelo premagati odlične mladince Slovana. Plavi so namreč klonili za eno točko bolj kvott-ranlm nasprotnikom, ki pa se niso povsem znašli na odprtem igrišču v Bazovici. Mraz je bilo in tudi burja je stalno motila potek igre, tako da so bili igralci obeh
težka.
Prvo povratno tekmo bodo borovci igrali na lastnih tleh proti ENEL Iz Milana, ki je trenutno na vrhu lestvice. V Milanu so naši igralci izgubili z rezultatom 8:1. Visok poraz je treba pripisati izključno okrnjenemu slovenskemu moštvu, ki ni tokrat razpolagalo z najboljšimi igralci.
Za povratno tekmo se naši atleti vestno pripravljajo. Odločilne važnosti bo vključitev v moštvo Borisa Košute, italijanskega prvaka II. kategorije. Naš najboljši atlet je končno odslužil vojaški rok in je že začel vestno trenirati. Pričakujemo zato, da bo v nedeljo Košuta že v odlični formi.
Ostala dva igralca, ki bosta branila plave barve nista še določe-
na. Vodja namiznoteniškega odseka razpolaga trenutno s štirimi igralci v dobri formi. Ti so: Karel Tomšič, Edi Košuta, Adrljan Tavčar in Edi Bole. Zadnja dva sta še mlada, a zato tudi neizkušena. Starejšima Tomšiču in Ediju ne manjka izkušenj. Igra teh dveh igralcev pa je že precej zastarela in zato ne vemo, koliko bi lahko napravila proti Milančanom. Igra Tavčarja in Boleta je nasprotno zelo moderna. V dobri formi lahko premagata tudi Milančane. Boletu je namreč že v Milanu uspelo premagati Boltherja, ki je bil veliko bolj kvo-tiran od njega.
Tekma bo v nedeljo, 20. novembra ob 10. url zjutraj na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. Vabljeni!	T—ar
ekip posebno pomanjkljivi pri streljanju osebnih metov. Ljubljančani pa so vseeno pokazali nekaj izvrstnih shem, ki so vedno spravljale v težavo borovce, ki so bili v prvem polčasu Pflaepno v obrambi zelo ranljivi. Nasi predstavniki so namreč tokrat prvič uradno poskusili obrambo 1-3-1 in zato je povsem umevno, da so se večkrat zmedli, kar je seveda nasprotnik izkoristil in neusmiljeno realiziral. Kljub sorazmerno slabi obrambi pa mislimo, da borovci niso razočarali. Ponovno so dokazali lepo realizatorsko moč —■ 61 točk: s takim vremenom, na odprtem igrišču in predvsem proti tako močnim nasprotnikom je zares lep uspeh za plave. Dobro, bili so mladinci, toda če izvzamemo Sava Spacala, mislimo, da je bila .povprečna starost borovcev celo nižja od mladincev Slovana.
Ljubljančani so imeli svojo moč predvsem v zunanjem igralcu Jurišiču, izrednemu podajaču in režiserju ter v pivotu Sušniku, ki je član seniorske ekipe Slovana, ki nastopa v prvi ligi. Predvsem so nas navdušile Sušnikove blokirane žoge neposredno pod košem, tako da so borovci le redko presenetili nasprotnike s prodori, kajti Sušnik je vse neusmiljeno blokiral. Jurišič bo v tej sezoni stopil v prvo peterko Slovana.
Proti koncu pa se je Ljubljančanom poznala slaba kondicija, kar so plavi izkoristili, da so se nevarno približali Slovanu in bi tik pred koncem lahko tudi zmagali, če ne bi zaradi neizkušensti zapravili nekaj žog, ki so jih nasprotniki prestregli in tako tudi zmagovito zaključili srečanje. Borovci so namreč imeli izredno priložnost za zmago. Savo špacal je zadal obema nasprotnikovima centroma Sušniku in Rojcu pet osebnih napak, tako da sta morala zapustiti igrišče. S tem je postala naloga plavih lažja. Tega pa niso znali izkoristiti In so si s tem zapravili zmago, ki
bi nedvomno izredno vplivala na moralo celotne ekipe. V tej tekmi so borovci poizkusili novega mladega, komaj šestnajstletnega elementa Marjana Babudra, ki je le trikrat treniral in je v srečanju s Slovanom dokazal, da bo lahko z dobro voljo postal več kot soliden igralec.
Ljubljančani pa so ponovno dokazali svojo prijaznost, in s tem da so se prilagodili gotovo ne preveč bleščečemu sprejemu borovcev, ki- so morali zaradi nepredvidenih okoliščin popolnoma spremeniti organizacijo tekme.
Postavi
SLOVAN ml. — Sušnik (14), Ma-dic (15), Žitnik, Jurišič (10), Bovra-ta (13), Rojc (6) in Dobrojevič (4).
BOR — Savo špacal (22), Ambrožič (4), Rudež (2), B. špacal, Zavadlal (8), Švara, Kafol, Fabjan, Babuder in Lakovič (25).
Rezultat:
SLOVAN ml. — BOR 62:61 (30:25) —edson^
ŠAH

HAVANA, 16. — V 10. kolu šahovske olimpiade so bili zabeleženi naslednji izidi:
Danska - Jugoslavija 0:2 (2) Larsen - Gligdrič prekinjeno, Brnik - Matanovič 0:1, Andersen-Ma-t.ulovič 0:1, Petersen . Čirič prekinjeno.
Ostali izidi:
ZDA - Bolgarija 1,5:0,5 (2) Kuba - Bolgarija 1,5:0,5 (2) Kuba - Argentina 0:1 (2) Španija - Madžarska 0,5:2,5 (1) Romunija - Cehoslovaška 1:3 SZ - Norveška 3:0 (1)
Islandija - Vzh. Nemčija 0,5:3,5 Stanje na lestvici:
Sovjetska zveza 29,5 (1), ZDA 26,5 (2), Jugoslavija 24,5 (2), Madžarska 24,5 (1), Argentina 23 (1) itd.
nosti, nekoliko višje. Ta ekipa je tudi v soboto začela zelo dobro in prvi set tudi osvojila z lahkoto, že v naslednjem pa je Virtus reagiral in gospodaril do konca, predvsem zaradi izkušenosti in mirnih živcev. Sodnik je Salvarani večkrat oškodoval in mladi igralci te ekipe so postajali nervozni in zapravljali ugodne priložnosti V drugih srečanjih pa ni bilo večjih presenečenj. Olimpia je gladko odpravila B. Brummel, Italsider pa Minelli. Nekoliko težje je šlo genovski Italia Navigazione, ki je po petih razburljivih setih odpravila modenski CIAM.
Izidi petega kola:
•Virtus — Salvarani	3:1
(9:15, 15:7, 15:9, 15:6)
•Olimpia — B. Brummel 3:0 (15:12, 15:7, 15:5)
Italsider — •Minelli	3:1
(15:8, 15:13, 14:16, 15:6)
•Italia Nav. — CIAM 3:2 (15:11, 8:15, 13:15, 15:8, 15:11) •Ruini — CSI Milano (odlož.) •La Torre — Ravalico (odlož.) Prihodnje kolo (sobota in nedelja 19. in 20. nov.): Ravalico - Virtus; CSI Milano - Salvarani; Ruini - O-Hmpia; Italsider - Italia Navigazio-ne; CIAM - La Torre; B. Brummel - Minelli.
* * *
Okrnjen je bil tudi spored prve ženske lige. Odigrani sta bili, le dve srečanji. Max Mara je po nedeljskem porazu z Minelli bolje zaigrala in porazila v Palermu domači Fari. Minelli pa nadaljuje svoj zmagoslavni pohod: tokrat je gostoval v Bergamu in gladko odpravil domačinke, ki so se mu nekoliko upirale le v tretjem setu.
Izidi tretjega kola Minelli — ‘Bergamo 3:0 Maz Mara—‘Fari Palermo 3:1
•Bor — Fari Modena •AGI — Fari Modena •Sestese — Virtus
LESTVICA
Minelli	3	3	0	9
Cabassi	3	3	0	9
Fari Modena	2	2	0	6
Max Mara	3	2	1	6
Virtus	2	1	I	3
Bergamo	2	1	1	3
Sestese	I	0	1	1
Bor	2	0	2	2
AGI	2	0	2	1
Fari Palermo	4	0	4	2
Prihodnje kolo		(19.	in	20.
(odlož.)
(odlož.)
(odlož.)
0 2 1
5
3
4 3
6 6
2 12
druga moška liga. Odigrali so le eno srečanje. V Ravenni je domači Casadio odpravil Bovoli s 3:0. Ta rezultat še enkrat jasno dokazuje, da je Casadio glavni favorit za končno zmago in ponovno napredovanje v A ligo.
Izid tretjega kola:
•Casadio — Bovoli	3:0
Ostala srečanja, med katerimi tudi *Cemab Spray — Bor, so bila odložena.
LESTVICA
3	3 0
Casadio
Bor
Menegola
Pagnin
Robur
Bovoli
Libertas
Cemab
Gramsci
Codognato
Prihodnje kolo (19. in 20. nov.): Cemab Spray - Gramsci; Codognato - Casadio, Robur - Menegola; Bovoli - Libertas (Trst); Bor - Pagnin (v soboto ob 20. uri v telovadnici v Ul. della Valle).
f. v.
Pokala SŠI. Predstavnica svetoivanskega škamperla prejema pokal zft°' niške občine za najboljše uspehe v odbojki, predstavnik nabrežinskeg# Sokola pa pokal Primorskega dnevnika za najboljše moške rezultat*
liliillillliliiiimitiiiiliiiiiiiiiiliHiliiiiiiiiiiitiiiiiiHMiiiiiiiiiii,,iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii||||i|||||nii|iii|i||iii|i||iiii|ii||,|i,,,|'|||||||,||l||,||||||||||,,||||,||||||||||,||||i|iiill
NOGOMET
PO I. KOLU
PRVENSTVA
TRETJE
AMATERSKE
KATEGORIJE
Od slovenskih enajsteric samo kriška Vesna s celotnim izkupičkom
V nedeljo se je začelo z enotedensko zamudo prvenstvo III. amaterske kategorije v katerem nastopa v naši pokrajini kar pet slovenskih društev. V skupini L smo v nedeljo prvič videli enajsterico Primorca iz Trebč, ki je po toliko letih ponovno oživil svojo dejavnost. Primorec je v prvi tekmi klonil z 2:1 moštvu Cooperative ope-raie, vendar ne moremo reči, da je razočaral. Prav gotovo bi lahko z večjimi izkušnjami Trebenci zaključili tekmo z neodločenim izidom.
LESTVICA SKUPINE L
Fari Modena - Max Mara; Minel-li - Cabassi; Virtus Ravenna - AGI; Fari Palermo - Bergamo;Bor - Sestese (v nedeljo ob 10.30 na stadio. dionu «Prvi maj»).
Najbolj okrnjen spored je imela
Vsekakor bo Primorec te pomanjkljivosti odpravil z dobrimi treningi in to v najkrajšem času, saj ima v svoji sredi nekaj res nadarjenih igralcev kot 46 Edi Kralj, Renato Kralj, Henrik čuk itd.
Vesna je osvojila v tekmi z Libertas Barcoland B kar obe točki Kriška enajsterica, ki je zmagala z 1:0, je znala izrabiti lepo priložnost, da je prišla z Zmagom Košuto v vodstvo. Barkovljani so zaman skušali izenačiti predvsem, ker je
imela Vesna v rokah sredino igrišča, kjer sta se še enkrat izkazala Michelini, Rener in De Micheli.
Primorje, pa čeprav je mislilo na celotni izkupiček, se je zaradi neodločenega rezultata 0:0, vrnilo domov samo s točko. Pripominjati pa je treba, da je slabo igrišče oviralo potek tekme. To stanje je izrabila enajsterica Roianese. ki se je same branila. Primorje je imelo sicer nekaj zelo dobrih priložnosti, a jih je zapravilo, tako da se lahko reče, -da je delitev točk popolno, ma zaslužena,
Izidi ostalih tekem v tej skupini so naslednji:
Libertas (Prosek) — Gretta Aurisina — Tecnoferramenta
Enajsterica Primorca iz Trebč, ki je v nedeljo prestala ognjeni krst na prvenstvu III. amaterske kategorije
Aurisina COOP Vesna Primorje Roianese Libertas Gretta G. Viani L. Barcolana Tecnofer.
V skupini M je kot predviden* Rosandra Zerial brez težav odpr®' vila S. Anno, medtem ko je Union moral kloniti San Sergiu z 1;*-Enajsterica Podlonjerja je tokr®* zagrešila napako, da je podcenj*’ vala nasprotnike in si je z neorg*" nizlrano igro zapravila nekaj izreč' nih priložnosti.
Največje presenečenje prvenstv® pa je brez dvoma poraz Brega na domačih tleh. Res je, da je moštvo Campanelle Fides, kateremu Brežani prepustili obe točki, zelo solidno, vendar je treba pripomnita da so nogometaši iz dolinske občin* v nedeljo popolnoma razočarali ln predvsem v obrambi odpovedali. N4, padalci so zato zaman skušali .P®' praviti pogreške obrambe in so šele eno minuto pred koncem prišli d° častnega zadetka.
Ostala izida:
Flaminio — Esperla Muggesana B — Don Bosco 3:0 LESTVICA SKUPINE M Flaminio	110
Muggesana BI 1 o Rosandra Z. l i o Campanelle 1	1	o
S. Sergio 1	1	0
Virtus	000
Union	10	0
Breg	i o 0
S. Anna 10 0 Don Bosco 10 0 Esperia 10 0
B. B-
Zaradi poškodbe na kolenu
Nogometaš Brega Rodella operiran
Igralec Brega Dušan Rodella J* včeraj uspešno prestal operacijo na kolenu, ki si ga je poškodoval m** nogometno tekmo. Vodstvo drultva želi svojemu članu skorajšnje okr*' vanje. Voščilom se pridružuje tu' di športna redakcija Primorskega dnevnika.
......................................................................................................................................................................................................::::................. ' unevmKa-
W SOMERSET MAUGHAM	P7"1 Vitaln0St- ČUdn0 j° Je prevzemala nepojmljiva potrtost. Poču- samovoljna in želela se ie J’iZ Z IZZZ '~
ČUDOVITA ZENSKA
XXIII.
Potem, ko se je odločila, je bila Julija zadovoljna. Že samo upanje, da se bo znebile močne duševne bolečine, jo je navdajala z veseljem. Objavljeni so bili oglasi: Michael je iskal igralce za obnovljeno komedijo in začel z vajami. Julijo je zabavalo, sedeti brez dela v parterju in opazovati, kako neka druga igralka vadi vlogo, ki jo je ona igrala že pred nekaj leti. Sama sebi je morala priznati, da se nikjer ne počuti bolje kakor v gledališču. Kakor v prvih začetkih njene gledališke kariere, tako jo je zdaj še zmeraj čudovito vznemirjalo, ko je sedela v mračnem gledališču in gledala, kako igralci oblikujejo posamezne like. Pri tem se je sprostila, tako da je bila zvečer, ko je morala sama igrati, popolnoma sveža in spočita. Prepričala se je, da je vse tisto, kar ji je rekel Michael, popolnoma res. Polagoma je prišla k sebi. Potem ko je osebna čustva potisnila daleč v ozadje in tako obvladala karakter, ki ga je oblikovala, je spet igrala s svojim nenadkriljivim mojstrstvom. Njena igra je nehala biti sredstvo za prikazovanje njenih lastnih čustev, spet je ponovno postala izraz njenega ustvarjalnega čuta. Ponovna osvojitev oblasti nad igralskimi izraznimi sredstvi jo je umirjala in tolažila. To je ustvarjalo v njej občutek moči in sprostitve.
Toda častihlepno prizadevanje, da bi dosegla popolno mojstrstvo, jo je docela izčrpavalo; še zmeraj se je zunaj gledališča počutila utrujena in plaha. Zginila je njena neizčrpna
jo je prevzemala nepojmljiva potrtost. Počutila se je, kakor da je zanjo vsega konec. Vzdihovala in govorila je sama sebi, da ni več nikomur potrebna. Michael ji je predlagal, naj se odpravi na Dunaj, da bo nekaj časa preživela z Rogerom. Predlog jo je sicer razveselil, vendar je odkimala.
«Samo motila bi ga.»
Bala se je tega, da mu utegne biti v nadlego. Roger se je verjetno zabaval po svoje in ona bi mu bila samo v napoto. Ni mogla prenesti misli, da bi mu bila neprijetna dolžnost, peljati jo kam na kosilo ali večerjo. Sicer pa je popolnoma naravno, da ga bolj zabavajo prijatelji njegovih let, s katerimi se je tamkaj spoznal. Zaradi tega se je odločila, da bo odšla k materi. Gospa Lambert — madame de Lambert, kakor jo je imenoval Michael — je tedaj že vrsto let živela s sestro madame Faloux v St. Maloju, Vsako leto je preživela nekaj dni pri Juliji v Londonu, toda to leto ni prišla zaradi šibkega zdravja. To je bila starejša dama, ki jih je potegnila že precej nad sedemdeset, in Julija je vedela, da se bo zelo razveselila njenega daljšega obiska. Kdo bi se na Dunaju sploh zanimal za neko angleško igralko? Nihče se ne bi zmenil zanjo, medtem ko bo v St. Maloju pomembna osebnost. Za obe starki pa bo veliko zadovoljstvo že to, da jo bosta lahko predstavili svojim prijateljem.
«Ma fille, la plus grande actrice d’Angleterre,» in podobno.
Ubogi starki, saj ne bosta več dolgo živeli. Njuno življenje je tako sivo in enolično. Razumljivo je, da bo Juliji v tem okolju strahovito dolgčas, toda zanju bo to prava pravcata slovesnost. Julija si je namreč po malem očitala, da je mater v teku svoje sijajne in slavne kariere nekoliko zanemarjala. Zdaj se ji bo za vse oddolžila. Z njo bo prisrčna in ljubezniva. Michaelova nežnost do nje in zmeraj prisoten občutek krivde zavoljo krivic, ki mu jih je bila v letih prizadela, sta jo polnili s potrtostjo. Grenko je občutila, da je bila doslej sebična in
samovoljna in želela se je za vse to spokoriti, živo si je želela karkoli žrtvovati in zavoljo tega je pisala materi in napovedala svoj skorajšnji prihod.
Vse je tako uredila, da se s Tomom pred odhodom sploh ne bi več videla. Zadnjo predstavo je odigrala dan poprej in naslednjega večera je sklenila odpotovati v St. Malo. Okoli šeste se je pojavil Tom, da ji želi srečno potovanje. Prisotni so bik tudi Michael, Dolly, Charles Tamerley in še nekateri, tako da niti za trenutek nista ostala sama. Juliji z njim ni bilo težko govoriti popolnoma naravno. Srečanje z njim ji ni prizadejalo bridkosti, česar se je najbolj bala, temveč samo tiho bolest, čas in kraj njenega odhoda so skrivali v popolni tajnosti, kar je pomenilo, da je vodja reklame njihovega gledališča obvestil samo nekaj časopisov; tako sta se Julija in Michael, ko sta prišla na železniško postajo, znašla v krogu kar ducata časnikarjev in treh fotoreporterjev. Julija jim je rekla nekaj ljubeznivih besed, Michael jim je govoril nekaj več; medtem je vodja reklame odpeljal časnikarje v stran ter jim posredoval kratko strnjeno poročilo o Julijinih načrtih. Julija in Michael sta se prepustila fotoreporterjem, ki so ju obliskovali in fotografirali, kako se držita za roko, kako se poljubljata za slovo in naposled, kako se Julija, nagnjena skozi okno vagona, rokuje z Michaelom, ki je stal ob vagonu.
»Kako so neznosni ti ljudje,» je rekla. »Pravzaprav jim človek ne more nikamor pobegniti.«
«Ni mi znano, kje so zvedeli, da odpotuješ.«
Nekaj ljudi se je zbralo, ko so opazili, da se nekaj dogaja; stali so v vljudni razdalji. K Michaelu je prišel le vodja reklame in mu sporočil, da je časnikarjem oddal vsaj za stolpec gradiva. Tedaj je vlak že vozil s postaje.
Julija se ni strinjala s tem, da bi jo na poti spremljala Evie. Prepričana je bila, da se mora za nekaj časa popolnoma ločiti od svojega vsakdanjega okolja, če se hoče duševno umiriti. Razen tega Evie nikakor ne bi bila priporoč-
h sici na hribčku. In ko je človek prišel do nje po tlakovani ,Jf. ln st°pil P^eko njenega praga, je naletel na mir pr* teklin stoletij Pol stoletja se v njej ni nič spremenilo. Salon J bil opremljen s pohištvom v stilu Ludvika XV. nregrnjen s prevlekami, ki so jih snemali samo enkrat mesečno, da se mi zaprašena svlla . Previdno oščetkala. Kristalni lestenec je b zavešen z muslinom, da ga ne bi onečedile muhe. Pred Kaminom je stala iz pavjega perja umetniško spletena ograja-zaščitena s steulom. čeprav v sobi niso živeli je teta Carrie v njej vsak dan obrisala prah. Jedilnica je bila obložena * lesom in tudi tu so bili stoli pogrnjeni s prevlekami Na m^ ob strani je bil srebrn pladenj, srebrn vrč za kavo, srebrn vrč za čaj in srebrn pladenj za serviranje. Teta Carrie in Julijina mati, gospa Lambert, sta stanovali v dolgi ozki sobi. opremljeni s pohištvom v empiru. Na zidu so v ovalnih okvirih viseli oljnati portreti tete Carrie, njenega moža, njegovega očeta in matere ter risba pokojnega sina iz otroških X; Tu s0 bile njune škatle za ročn0 delo, tu sta brali svoje časopise «Catholic la Croix», «Revue des Deux Mondes» ter krajevni dnevnik. Tu sta zvečer igrali domino. Razen četrtka« ko sta prišla na kosilo abbe in komandant La Garde, upokojeni mornariški častnik, sta tukaj tudi jedli Ko je prišla Julija, sta sklenili, da bo prijetneje obedovati v jedilnici.
Teta Carrie se je še zmeraj oblačila v črno za možeh* in sinom. Redko ji je bilo tako toplo, da je slekla ma'° črno jopico, ki si jo je bila sama spletla. Tudi gospa Lambert se je oblačila v črno, toda kadar sta prišla na kosilo abbe » komandant, si je vrgla preko ramen veliko belo ruto iz Čipk« ^ ji jo je podarila Julija.	(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37 338 95 823 — NAItOCNiN/i	. „»nrel>
četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starihdinarjev) - Poštni tekoči raCun’ ^llLuštvo^ržašk^š	t “?°	z«
SFRJ AD1T. DŽS. Ljubljana. Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, fKno” 250, o mrtmce l50 1ir - “2 0 lirl^seda	O^ r a-ke .«•
________________________________gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcltš Italiana« - Odgovorni uredniki STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska ^taUtrotrtaHnga ttekaTrst	“ g