Po4lnitt;i 'plačami v ootoviiil LETO L1X V Ljubljani, v torek 15. decembra 1931 0«б1о • 15. XI11931' _kfp.l,_prilog, Štev. 284 a Conn 1 Г Naročnino mesečno 25 l)in, zu inozemstvo 40 Din — učiteljske izikija celoletno % Din, zu inozemstvo 120Din Uredništvo je « Kopitarjevi nl.b/ll! Teletom uredništvu: dnevna službo 203(». — nočne i1 m. 3994 in зозо VENEC Cek. račun: Ljubljana it. 10.090 in 10.349 zn inseratc, Sara jevo štv. 7363. Zagreb štv. 39.011 Pragn-Duno j 24.747 U p r h vu; Kopitarjeva b. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevo po prazniku Češkoslovaška na dela Praga, decembra. Naglica, s katero je češkoslovaška vlada izvedla ukrepe, potrebne za uravnovešenje državnega proračuna, mora presenetiti vsakega nepristranskega opazovalca političnega življenja v Češkoslovaški. Komaj dobrih štirinajst dni je poteklo, odkar je vlada sklenila znižati plače svojim državnim uradnikom (predsedniku Masaryku za eno šestino, kar znese pol milijona Kč, ministrskemu I predsedniku in vsem ministrom za 12%, nadalje • senatorjem in poslancem 0% ter drugim višjim uradnikom od 4—8%) in zvišati doklado za dohodninski davek, in že je poslanska zbornica brez posebnega hrupa izglasovala vso te ukrepe obenem z znižanjem proračuna za leto 1932; senat bo vladne predloge sprejel bržkone že prihodnji ponedeljek. Da gre delo tako naglo od rok, je zasluga koalicijske vlade, ki je prav te dni slavila drugo obletnico svojega obstoja. >Kakor da bi bila slutila predstoječo gospodarsko krizo, ki bo leto pozneje zadela ves svet, je bila ob tej priliki poročala poluradna poročevalska agencija, si je Češkoslovaška postavila vlado, ki se lahko imenuje -rvlada širokega narodnega zaupanja, in je v tem pogledu prehitela celo vrsto drugih držav, ki so prišle do politične koncentracije šele tedaj, ko je izbruhnila gospodarska kriza z vso silo.c; Čeprav se vidi koncentracijska vlada radi medsebojnega j trenja posameznih ministrov, ki pripadajo strankam s tako različnimi idejnimi programi, premalo kompaktna in ne more prav radi kompromisov, ki jih zahteva od trenutka do trenutka tako različna politična orientacija njenih ministrov, za dolgo 1 postaviti jasnega in določnega programa, ima pa vendar to prednost, da v času stisk lažje nalaga državljanom bremena, ki jih zahteva izjemni položaj države. Vladni koaliciji, to je koalicijski vladi predseduje kmetijec (agrarec) František Udržal; okoli njega se zbirajo predstavniki strank z najrazličnejšimi socialnimi in gospodarskimi programi, kakor katoliške ljudske stranke, socialistične, obrtne, narodno-demokratske stranko in tudi zastopniki več ali manj kapitalistično usmerjene agrarne stranke, h kateri pripada tudi ministrski predsednik sam. Tudi dve nemški stranki, to je socialistična in kmetijska zveza sta poslali svoje voditelje v vlado. Mimogrede bodi povedano, dn je prav sodelovanje Nemcev v vladi silno pripomoglo k po-mirjenju med večinskima narodoma in nemško narodno manjšino; nemški socialisti sc n. pr. danes čutijo bližje češkim socialistom kakor pa kateri- | koli izrazito nemški stranki. Masarykova politika glede narodnih manjšin se jc torej povsem obnesla. V času kriz, pa najsi bodo gospodarskega ali političnega značaja, je to pomirjenjc med narodi velike važnosti. Ljudski stranki prinaša sodelovanje z agrarci, to je s svojimi najbolj nevarnimi nasprotniki, marsikatero žrtev, vendar pn se je lidov-eem in socialistom posrečilo vsaj to doseči, da se davčna in druga bremena, ki jih zahteva ozdravljenje finančne in gospodarske krize, zaenkrat ne valijo na kmeta in na delavca. Povišanje dohodninskega davka je zadelo tiste, ki v resnici kaj imajo. Nižjega državnega uradništva še ni zadela kriza. Znižanje božične nagrade od 70% na 50% je res zbudilo veliko nevoljo med uradniki, vendar ni vlada še pričela z redukcijo, o kateri je bilo večkrat govora. Že glede vprašanja znižanja plač se je vlada postavila nn stališče, da bi znižanje plač nižjemu uredništvu končno škodovalo narodnemu gospodarstvu. ker bi znižalo kupno moč konsumenta; samo znižanje božične nagrade bo vzelo malemu konsumentu in s tem tudi producentu okoli 200 milijonov Kč. Vzroki finančne iu gospodarske krize so znani. Češkoslovaška pač. leži preveč v srcu Evrope, da bi se mogla ubraniti valu gospodarske stiske, ki se vleče prav za prav po vsem svetu. Treba je takoj pripomniti, da ni stiska v primeri z drugimi državami tako huda. Čehi jo občutijo, ker je bi! njih življenjski standard visok. Kriza v Češkoslovaški je predvsem kriza industrije. Silno je zadela češko industrijo uvedba carin na Angleškem. Nazadovanje industrije ima za posledico naglo padanje državnih dohodkov. Z odločnim črtanjem stroškov se je vlada predvsem zavarovala pred novimi presenečenji v tem pogledu; saj je še za preteklo leto, ko je izkazoval proračun 5 milijonov prebitka, nastal v obračunu primanjkljaj 230 milijonov. V koliko naj bi bila dosedanja finančna politika sama kriva finančne stiske, so se nekateri ministri sami izrazili, da vzdržuje država prevelik birokratični aparat. Tudi število ministrov (Ki) je baje previsoko. Država je imela tudi ogromne zgube — okoli 900 milijonov samo v preteklem letu — pri svojih podjetjih, kakor so rudniki, kopališča itd. Francosko posojilo v znesku pol miljarde naj bi se uporabilo prav za investicije državnih podjetij. Z najnovejšimi žrtvami, ki si jih je naložila, je Češkoslovaška pripravila f.voje finance za najhujše dneve, ki naj bi nastopili to zimo in po-mladl. Drugi so zopet mnenja, da smo že dosegli najglobljo ločko in da bo kmalu nastopilo zboljšanje. Čehi bodo brez hudih »tresljajev prebili krizo, ker je Češkoslovaška tudi bogata agrarna država. Njihova industrija preživlja težke dneve. V b ni pogledu je značilno, da se n. pr. agrarci delom: v 'Selc le krize, ker računajo z vso gotovostjo, da bo imela tudi dobre posledice in sicer globoko premembo v vsej gospodarski strukturi: izginila bo marsikatera industrija in češki narod se povrne zopet k zemlji. Seveda bo ta preorien-tucijii v škodo agrarnim državam in ■/. nio mora ra-žunati tudi Jugoslavija Debata o nemškem poročilu v Baslu Dokazi o plačilni nezmožnosti Nemčije niso prepričevalni Rim, 14. decembra, ž. Po informaciji fašističnih listov bo konferenca odbora finančnih strokovnjakov v Baslu trajala najmanj 2 tedna. Poročila nemških predstavnikov dr. Melhiorja in Schvve-ringa o finančni situaciji v Nemčiji so postala predmet vsestranskega razpravljanja. »Tribuna« trdi, da je neki francoski delegat izjavil, da v današnjem razpravljanju situacija še vedno ni popolnoma razčiščena. Nemški argumenti niso prepričevalni. To, kar navaja Nemčija kot dokaz o svoji plačilni nesposobnosti, bi lahko navedla vsaka druga država. So sicer nekatere stvarne težkoče, ki onemogočajo Nemcem, da bi točno izjiolnili svoje obveze, vendar pa se o nemških izjavah premalo vodi računa, kakor se tudi premalo proučava nemške finance in nemško gospodarstvo. Nemška trgovinska bilanca je aktivna vsled moderne ureditve nemške industrije. Francija zastopa stališče, da ima posvetovalni odbor nalogo proučiti, do katere meje lahko Nemčija z ozirom na sedanje fi- nančne težkoče izpolnjuje obveze po Youngovem načrtu v pogledu vojnih reparacij. Olajšave, katere se bodo priznale v tej zadevi, so Ie začasno in bodo trajale najdalje za prihodnji dve leti. Olajšave se lahko nanašajo Io na pogojne reparacijske anuitete. Iti znašajo 1300 milijonov, a za anuitete nepogojnih reparacij v znesku fiOO milijonov mark pa posvetovalen odbor ni kompeten-ten. da kaj stori. Francozi pri tem poudarjajo, da v slučaju, če bi nemški delegati zares dokazali tehnično nesposobnost plačil nepogojnih anuitet Nemčije, bi moralo to vprašanje biti predmet pogajanj med zainteresiranimi vladami, kjer je |н>-litičen značaj teh vprašanj izven diskusije. Anglija za delinitivno ureditev reparacij Pariz. 14. dec. tg. Eeho de Pariš poroča iz Londona, da bo po izjavi Mellona, ki je rekel, da I so angleški dolgovi nasproti Ameriki po ]>adcu funta narastli za 50% Anglija po božiču sprožila nov odločilen korak v vprašanju reparacij in medzavezniških dolgov. Angleški dolg v Ameriki hočejo od dolarja prevesti na funt in izpremeniti j tudi dosedanjo tradicionalno reparacijsko politjko. • po kateri je zahtevala Anglija samo toliko repa-I racij, kolikor ima sama plačati dolgov. Na mrdna-j rodni reparacijski konferenri bo postavila Anglija I dve novi načeli: 1. Reparacije se morajo urediti I končnoveljavno. 2. Morilo za to pa je samo pla-! čilna zmožnost Nemčije. Bazen tega bo Anglija še ! pred koncem prihodnjega leta objavila novo generalno carinsko tarifo. Na polju razoroževanja pa bo storila nov energičen korak. Angleška vlada je želela odgoditev konference, ker je pričakovala, da bo prišlo olajšanje v razorožitvenih pogajanjih radi francoskih novih volitev. Anglija bi predlagala znatno in takojšnje zmanjšanje oboroževanja, ne da bi se hotela približati francoski tezi, du jo treba prej skleniti pogodbe o varnosti. Hooverov moratorij Plačilo 125 miiiionov dolarjev vojnih dolgov, hi danes zapadejo, sc odloži za hasneje Wa.shin»ton, 14. dec. i. I'redlog državnega tajniku Mellona. dn se izvrši redukcijn angleških vojnih dolgov, je naletel na živahen odpor članov kongresa. Zaradi lega je zelo dvomljivo, če bo prodrl Mellonov predlog, ker je izraz Hoovrovega stališča. Na vsak način bo prišlo do zelo ostre borbe nn kongresu. Najbolj zanimivo jo vprašanje, če bodo evropske države-dolžnice v teku današnjega dne pozvane, da izvršijo odplačila svojih vojnih dolgov. Iti zapadejo jutri 15. t. m. in katerih skupna vsota znnšn 125 milijonov dolarjev. Če do polnoči kongres ne ratificira Hoovrovega moratorija, se bodo izplačila morala brezpogojno v teku jutrišnjega dneva izvršiti. Izgleda, dn ameriška vlada nikakor ne bo pozvala evrop. države-dolžnice, da izvršijo svoje obveze, tem manj. ker je zagotovljena ratifikacija Hoovrovega moratorija, čeravno se še ne ve. kdaj bo sprejel. V političnih krogih upajo, da bo ratifikacija moratorija izvršena do konca tega meseca. Washinglou, 14. dec. ž. Vlada se še nadalje trudi, da zlomi odpor parlamentarnih krogov proti Ilooverjevemu moratoriju. Državni tajnik Mellon je objavil izjavo, v kateri hoče pojasniti nekatere nesporazume, ki sn v zvezi ■/. moratorijem, posebno o sklicanju odbora za vojne dolgove. Državni tajnik pri tej priliki opozarja, da se je dosedaj 68 senatorjev in 276 članov spodnje zbornice obvezalo glasovati za ratifikacijo Hooverjevega moratorija, s čimer je sprejetje moratorija že sedaj 14>polnoma zagotovljeno. Novv Vork. 14. decembra. Ig. Stiinsonova formula, s katero bo inozemskim diplomatom sporočil posledice, ki nastanejo zaradi zakasnitve ratifikacije Hooverjevega moratorija v kongresu, bo izjavljala, da se neplačilo obrokov, ki f-npailejo 15. decembra. j>o pravici ne sme jiodvreči kritiki. New York. 14. dec. tg. Ameriške velebanko se bodo po svojih zastopnikih na berlinski konferenci za moratorij izjavili, da «o pripravljeni na vsako podaljšanje kratkoročnih kreditov z manjšimi obrestmi in manjšimi amortizacijami, ker so se zaradi mnogih napačnih investicij, ki so si' izjalovile in so zahtevale prevelike odpise v bilancah, kon-promitirale pred občinstvom. Zato bodo rnjšo v svojih knjigah še dalje vodile nemške kratkoročne dolgove. Nova japonska vlada Njena naloga je rešitev težke gospodarske krize London. 14. decembra. AA. Reuter poroča iz Tokia, da je nova vlada, ki jo sestavljajo člani stranke sejukaji, sklenila prepoved izvažati zlato. Pričakujejo, da bo v zvezi s tem Japonska objavila danes ukinitev zlate podlage. Predsednik nove vlade je Imukaj, ki je pre- , vzel istočasno zunanje zadeve. Notranje zadeve je ' prevzel Nakahan. finančno ministrstvo Takahazi, mornarico Osumit, vojsko pa general Araki. Politika nove vlade bo šla predvsem za tem. da prepreči nadaljnje padanje zlate rezerve japonske narodne banke. V političnih krogih smatrajo, da se t)o nova vlada dosedanje opozicionalne stranke sejuknj mogla vzdržati na površju le 7, gospodarsko politiko, ker šteje v parlamentu le malo poslancev. Vendar pričakujejo v najkrajšem času imenovanje Široke koalicijske vlade, ki naj bi popravila v državi finančno in gospodarsko situacijo. Političen pomen nove viade Tokio. 14. decembra. /. Prvo delo nove japonske vlade jc bila prepoved izvoza zlata, istočasno pa je bila izdana naredba o ukinitvi zlatega standarda v Japonski. Vlnil« izjavlja, da je hila n 11 to prisiljena, ker so v zadnjem času morali izvoziti velike množine zlata v Ameriko. Vlada je izjavila, da bo vso pozornost posvetila zaščiti japonskih interesov v Mandžuriji. Ker je nova vlada sestavljena od samih konservativcev, ki v parlamentu nimajo večine, bo parlament razpuščen iu bodo spomladi razpisane nove volitve. Imenovanje nove manjšinske vlade smatrajo splošno tudi v mednarodnih krogih za okrepitev vojske, kar pomeni poostritev mandžurskega spora, ker ima nova vlada namen, do popolnoma odkritosrčno vodi politiko v tej smeri. Naravno, da se posledice tega spora ne bodo pokazale prej, kakor spomladi. Zaradi tega japonska vlada ludi na razoro/.iiveni konferenci ne l>o odstopila od svojih zahtev za znižanje oboroževanja, lemvcč l>o še zahtevala okrepitev svoje vojske na kopnem in na morju. Veliki dijaški nemiri na Kitaiskem Shanghaj, 14. decembra, ž. Tukajšnji dijaki so priredili javno skupščino, katere se jc udeležilo nekoliko tisoč oseb. Na skupščini so sklenili, da izvršijo skupen pohod v Nanking in prisilijo vlado, da odstavi iz zunanjega ministrstva Wellingtona in da takoj napove vojno Japonski. Prišlo je do težkih spopadov s policijo, ki je razgrnila razjarjeno občinstvo šele takrat, ko je začela streljati iz strojnih pušk. Fašisti zahtevajo od vseučilišč prisego lašizmu Rim, 14. dec. ž. Te dni je izdala fašistična vlada naredho ila morajo vsi srednješolski in univerzitetni profesorji v Italiji položili prisego fašističnemu režimu, fašistični Italiji in lašizmu. 25 univerzitetnih profesorjev se je tej odredbi uprlo in ni hotelo položiti prisege. To so bili najboljši italijanski profesorji, med njimi se nahaja tudi sloviti prolesor Mario Carara. ki je ua turinskem odru nasledil glasovnega Cezarja Lamlirosija. Profesor Carara je oženjen s hčerko pok. Lainhrosiju in je v sorodstvu z Julijem Ferarrnm. V nekaterih univeriiletskih centrih je ob priliki polaganja te prisege prišlo do resnih spopadov incil dijaki ia policijo. Dijaki so protestirali proli takemu poMe-panju fašistične vlade. O usodi profesorjev se ni nič znano. V zadnjem hipu aretiran Dunaj. 14. dec. I. Iz gospodarskih krogov poročajo z gotovostjo, da je bil bivši ravnatelj skra-j biranega Kredit-Anslalta Frr.nz Khr.-nfest vendarle aretiran v Lisboni. kjer se je ravnokar pripravljal, da odpotuje na Madeiro na po»lok. Nato je nameraval potovati okrog sveta, da pozabi na vse neprilike, katero ie naprtil svoji domovini s tem. da je pustil največji avstrijski denarni zavod fali-rati. Proti Ehrenfestu se kljub njegovemu imenu navaja, da je razmetal več milijonov šilingov premoženja Kredit-Anstnlta ter je zavod spravil v nesrečo. Zato je avstrijska policija tudi |>oslaIa za njim tiralico, ki ga je zadela v Lisboni. Rhrenfest bo baje izročen avstrijskemu sodišču v nadaljnji postopek. Kako karieli „rešujejo" krizo Belgrad. 14. dec. I. V gospodarskih krogih se zelo komentira vest, ki je prišla iz Pariza in po kateri naj bi so v kratkem času sestaln v Parizu velika mednarodna sladkorna konferenca. Konferenci bi prisostvovale vse države in sta predvsem zastopani tudi Kuba in Java, ki sta najpoglnviit-nejši proizvajateljici sladkorja. Cilj konference naj bi bil zmanjšati slnkdomo produkcijo nu svetu, ki je povzročila padec sladkornim cenam v teku zadnjih mesecev nn vseh svetovnih tržiščih. Ta pojav vznemirja sladkorno industrijo, ki bi rada cene sladkorju zopet dvignila. Konsumenti se vprašujejo, če je mogoče, da si sladkorna industrija na la način zamišlja ublažitev gospodarske krize. Plriemer pred sodiščem Branitelj dokazuje, da Heimutehr sploh m' nameraval ouča V tej zvezi je treba podčrtati tisto mesto v Jieneševeni govoru o gospodarski krizi pred senatnim odborom, kjer zunanji minister poudarja, da nas skušnja z avstrijsko-neinško carinsko zvezo nnvajo k pametnemu sporazumljenju z malimi državami.« V .sporazumu, ki naj bi upošteval po-eebne gospodarske skrbi posameznih držav, je mogoča rešitev iz sedanje stiske. S takšnim sporazumom pa bi se tudi zavarovali pred grožnjami s se- I vera, da mora morebitni gospodarski polom Neni-ј čije ne glede na to, kdo ga jo zakrivil, nujno po-I tegniti za ^eboi tudi ostale države v bližini. Gradec. 14. decembra, ž. Pred tukajšnjim j>o- . rotnim sodiščem so je začela danes razprava proti ' 8 voditeljem štajerskega Hcimvvehra, med katerimi se nahaja ludi dr. Pfriemer, advokat iz Ju- j denburga. zaradi veleizdaje in poskušenega puča 13. septembra 1931. Zanimanje za to razpravo je i v javnosti zelo veliko. Razprava se jo pričela ob Iričetrt na deset pod predsedstvom sodnika dr. Spannerja in 12 porotnikov, od katerih je 5 poljedelcev, 6 obrtnikov in 1 uradnik. Najprej so bile prečitane personalije, nakar so začeli čital i obtožnico, kar jc trajalo nad eno uro. Obtožnica obsega 60 s pisalnim strojem napisanih strani in razpravlja o vsej organizaciji zveze >Heimatschutza., katera se je hotela polastiti oblasli v državi. 0 načinu za dosego tega cilja so izbruhnili med samimi voditelji že večkrat spori. General Hiigel-herlli iz Koroške je zagovarjal zmerno stališče, radikalni voditelji nn čelu z dr. Pfriemerjcm pn so bili mnenja, da izvršijo pohod na Dunaj. Splošni obtožnici .je priključena še dodatna obtožnica proti dr. Pfriemerju, ki ga dolži, da jc voditelj pokceta. Zagovornik dr. Pfriemerja, dr. Prnmmer ie i.ivil časnikarjem, da bo obtožnico, ki dolži n 'ga klijeiita veleizdaje, pobijal 11a ln način, In sjiloh ni bil puč. temveč enostavni oboroženi apel. Jasno je, du lieimvvehrovske čete niso mogle prehoditi štajerski predel brez orožja. Dn se ni mislilo na puč, jc najboljši dokaz, ker ua čelu pokreta ni bil deželni kapetan, kar bi se v slučaju puča moralo vsekakor zgoditi. Heinnvehr se je nameraval le koncentrirati in izvršiti najprej pohod na Gradec, nato pa nu Dunaj, kjer je bolel prisiliti vlado, da čim prej izpolni zahteve, ki bi jih pismeno predložil. Čuje se, da ho razprava v sredo in četrtek na vrhuncu senzacij, ker bo takrat zaslišan tudi dr. Rinlelen. deželni kapetan za štajersko. Oradec. 14. dec. I. Celo Amerika je |)oslala v Gradec svojo pasebne poročevalce. Tudi fašisKčni tisk iz ПаПје, ki ie moral zaprosili za posebno policijsko zaščito zaradi nekaterih pouličnih neprijetnosti, je močno zastopan. Nemčija je poslala prav tako veliko število časnikarjev, saj menda ni lista, ki bi ne bil zastopan. Poročevalci Hitlerjevega tiska nastopajo posebno oblastno. Vojno ministrstvo je ukrenilo najstrožje korake, da prepreči demonstracije Hcimvvehra in zborovanja ljudstva v predmestju. V to svrho so bili poslani v Gradec močni orožniški in vojaški oddelki. Pari«. 14. dec. AA. Poročajo i/. .Moiiluguana. dn se je |кх1а1л neka svatovska družba v lamošnji dane ing. Med plesom svatov se je pod dvorane vdrl. pri čemer je bilo ranjenih 50 nseh Adventizem Adventizem j«- ainerižka proteetantAa .-okla, ki je dobila svoje inie po angleški besedi: tlie ud-vent — prihod, ker uči skorajšnji drugI prihod Kristusov na zemljo, s katerim naj bi se pričelo Kristuse vo tisočletno kraljestvo in se končalo s sodnim dnem. (ribanje samo nikakor ui novo ali slaro sto let, kot bi si kdo lahko mislil. Že Teealoničnne je moral sveti Pnvel opominjati, naj ne lenuhnrijo radi pričakovanja skorajšnjega Krisiusovega prihoda. Pozneje opažamo ie nauke, pri bogomilih, taboritih in protestantskih sektah 1(i. iti 17. stoletja, ki so si nabirale pristaše zlasti med zatiranimi nižjimi sloji, nezadovoljnimi s svojim doeialuim položajem, Med njimi so razni krivi preroki z lahkoto širili nauk o skorajšnjem Kristusovem drugem prihodu na zemljo, kjer bo ustanovil tisoč let obstojajoče zem-.sko kraljestvo, v katerem bo vladal on sam /, dobrimi verniki — Ui no vedno člani nižjih slojev — in kamor slabi — bogatini — ne bodo imeli do-slopu ali bodo sploh uničeni, oziroma pogubljeni, lake in podobne ideje opažamo v Evropi že v dobi husitskih vojn, privzeli so jih prekrščevalei, člani nižjih slojev, zlasti mestnega proletarijata. in pridejo v novo faze, ko je nemški protestantski profesor teologije J. A. Bengel (1687—1752) natančno preračunal prihod Krisiusov v letu 1836 in naivno pristavil: (e bi -e pa takrat nič ne zgodilo, sem se najbrž, zmotil v svojih računih in vas prosim, da pogledate, kje je napaka. Kmalu je imel veliko vernikov, ki pa so se radi pregaujauja lela 1803 preselili v Ameriko v okolico Pittsburga in Ohio. Skoraj isiočasuo je podobne nauke učil španski jezuit Lacunza v državi Chile v svoji knjigi o drugem, slavnem in veličastnem Kristusovem prihodu na zemljo. Vsi ii iu podobni momenti, zJasii. pa še aoci-•ilni prevrati — ameriški osvobodilni boji.' francoska revolucija, boj med brezpravnim delavstvom iu kapitalizmom — so bili prav pripravna tla za novi nauk Viljema Millerja (1782 — 1849), ki pa, kakor že rečeno, ni nov. Kol sinu siromašnih staršev je bila dečku zaprta pel v šole. zato je Pital sani naivsakavi siuejše kujige. ki so povzročile, da je postal popoln brezverec. V vojni letn 1812 je poslal častnik, a ee je kmalu vrnil domov in postal farmar. Prc-jšnji racionalizem je pojenjal in leta 1810 se je radi branja svtiega pisna spreobrnil in pedal zelo delaven baptist, še z večjim navdušenjem kot prej je nadaljeval z branjem svetega pisina in ker -o mu bite najbrž znane Renglove ideje, saj je bila država Massaebusset v neposredni bližini države Oliio ter .ie skoraj istočasno irving izda! prevod Laeuuzeve knjige, ki se je zelo hitro razširila in jo je dobil v roke gotovo tudi Miller, s*1 je v nj' |T! kmalu pričel razvijati nauk o tisočletnem kraljestvu. Izhajajoč z osnovnega principa, da se vse prerokbe do pičiee izpolnijo, je na poi.1-,lagi primerjanja opazil, dn se nekalere inesijanske napovedi niso mogle nanašati na Kristusov prvi prihod in zato je »klepa!, da mora biti mišljen še ■neki drugi. Tako govori na primer svelo p i mi o o •njegovem slavnerrt kraljestvu, a vendar pravi sam, da nima prostora, kamor bi glavo položil. Kakor Beitgla je tudi njega neprestano mučila misel, kdaj so bo to zgodilo. Primerjal je razna mesta zlasii pa Danielovo napoved o gnusobi in razdejanju v templju (8. 14). ki bo trajalo 23CO dni, nakar bo svetišče očiščeno. Miller je dan istovetil z letom. Ke1 je stavil Dauielovo na|>oved v leto 457 pr. Kr.. je dognal, da se bo prerokba izpolnila med dnem 21. marcem 1843 in 21. marcem 1844. Takrat bo Kristus uc-lopil kot vladar, premagal in uničil sovražnike, poplačal zveste učence, ki naj bi vladali z njim ter uveljavil red in pravico. Kmalu so se začeli zbirali okrog njega pristaši teh naukov in l' U je pričel izdajati celo časopis in število njegovih pri-tašev med baptisti in metodisti je eiuluo raslo Prirejal je sestanke, izdajal časopise in širil brošure po vseh Zedinjenih državah. Prišlo je leto 1843. Pristaši so napeio pričakovali, kaj se bo zgodilo, nekateri so celo za siepo ceno prodajali svoje imetje nevernikoni , češ, saj se nam bo itak kmalu belj-šo godilo. Cini bliže je bil 21. marec 1^44, tem nnpetejše je bilo pričakovanje. Minil je 21. marec — nič se ni zgodilo. Millerju. ki so ga mnogi radi tega zapustili, je prišel na pomoč S. Snovv. ki ga je opozoril ua priliko o desetih pametnih in nespametnih devicah, kjer pride ž- nin šele ponoči, in je preložil končni datum zn pol leta. Prišel je 21. oktober 1844. Tisoči so v belih oblekah strmeli proti nebu in pričakovali Kristusa po bc-rdah svetega Luke: Ko se bo to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave, zakaj približalo s" je vaše odrešenje. Zopet je bilo upanje prazno in prav nič se ne smemo čuditi, če je Millerjev pristaš Himes napisal: Zapustil sem množico in plakal kot otrok. Cas je minil in za-željeni Gospod ni prišel. Grozil je popolen raBpad. V-dno bolj so nasprotovali Millerju bspiisti in rnr-lt disti, lastni pristaši šo ga začeli zapuščati in stvar bi se popolnoma pozabila, če bi ne nastopila Helena White. ki je trdila, da 21. oktobra Kristus slrer res ni prišel na zemljo, pač pa v nebeško svetišče in ga očisti) vseh grehov božjih otrok. Toda, kdaj bo pri" PI Kristus na zemljo, tega niso več po-nktilali določiti, ampnlc so sc začeli sklicevati na flospodovr besede: Ne veste ne ure ne dneva ; vendar pa da vsn znamenja kažejo na skorajšnji pnliod. • »a bi se ustanovila neka zveza med vsemi advenlirtličnimi krožki, leta 1845 Miller sklical konferenco v mesto Albany in tam predložil tudi ©snulek nekake cerkvene ustanove, ki pa radi gplešne cepitve ni prišla do polnega izraza. Danes Imamo Redom važnejših adventistlčnih sekt. izmed katerih so ndventiati sedmega dne najvažnejši, dočim so druge — če smemo verjeti Hnnekovim izvajanjem v RYY — omenjene na posamezne državice Združenih držav in počasi propadajo. Vsem ločinam je skupen nauk o ekorajšnjem Kristusovem prihodu in nauk, dn je veljaven samo krst odraslih, ki se vrši s poiapljaujem; ločijo pa se v nauku o človeški duši. o jmslednjih rečeh in praznovanju O(v>podovegu dne. Najvažnejša in najbolj razširjena ločina so ad-venli.-fi sedmega dne. Početnika sta neka И. Pre-«'( a in kapitan Bales. Prva jo uveljavila soboto kol (iospodov dan. Zu razširjenje te sekte se je najbolj trudila že imenovana Helena White, ki se ,(> odlikovala po Izredni delavnosti in organizato-ii. iem ialenlu. Po letu 1Ш je pričela govoriti, da Prehrana pasivnih krajev Predlogi socialne seheIfe je imela vizije, Izmed katerih je ena rešila Millerja pred popolnim propadom, kot je že prej bilo omenjeno, a po neki drugi se je zlasti zavzela zu .lobolo in očitala katolicizmu kot največji greli praznovanje nedelje. Do I. 1849. je gibanje počasi rastlo, a tegu leta so pričeli z veliko agitacijo, ustanovili so tiskarno, razpošiljali svoje časopise in brošure, katere so raznašnli fanatični kolporterji. Da krijejo ogromno stroške, ki jih ie zahteval ta aparat, so I. t858 uvedli desetino, lA1 i je mogoče, dn bi bila kakšna nianupulacijn v skladišču na škodo blagajne?« Priča izpove, dn je imel do Jeršana vedno prav tako zaupanje, kakor do Štrikbergerjeve. Drž. prednik: Gospodična Slrikbergerjevu pravi, da ni bilo nikdar nobeno kontrole. Strikbergerjeva: .Poudarjam še enkrat, du v vseh 10 lotili, kar sem pri podjetju v službi, nt bilo nobene škontracije. Priča prof. Boncelj na to izjavi, da je videl gospode pri blagajni, pozitivno pa ne more trditi, da so pri tej škontraeiji dennr šteli, pregledovali bone itd. I>r. Korun, zastopnik tovarne: »Ali sle kdaj videli, da bi imel g. Govekar mnogo bonov',1 Strikbergerjeva: „Vsi boni so bili pri meni, uamri c vsi tisti, ki so bili v redu. Dr, Korun priči: >A1I sle kdaj -diSall. da ne bi bilo dovolj denarju v blagajni? Priča: >0 tem sem veliko preveč slišal. Interveniral sem večkrat pri Narodni banki in pri Kreditni banki in izposloval nove kredite.; Strikbergerjeva: „Denarja ni bilo. Na papirju je že bil, na papirju 1- DrŽ. pravdnik: »V letu 19-23 se je Ugotovilo, da je primanjkljaj. Podjetje jc takrat zelo prospe-rirnlo. Ta denar je moral Iti po tem takem v nepoštene smeri, znto ga je pa primanjkovalo-^ Drž. pravdnik je stavil nato na pričo vprašanje, če mu je kaj znano, ali je imelo podjetje v Slavonski banki kak denar naložen. Obioženka je namreč izjavila, da ji jo Govekar naročil, dn mora vsak teden dvakrat po denar. Ali je bil la denar last Slavonske banke ali podjetja? Priča na to no ve odgovora. Strikbergerjeva: >G. Govekar je imel le knjižico v svojem resoru in mi je naročil, da morava o tem vedeti samo midva.« Drž. pravdnik: »Ali je Govekar tudi sam izplačeval denar? Priča: »Po šesti uri je g. Govekar večkrat sam izplačeval zn razne nujne slučaje. Drž. pravdnik: »G. Govekar tudi Irdi, dn ni mogel blagajne odpreti.: Strikbergerjeva; -Jaz som jo pa lahko — in In i'olo večkrat na danit Dr. Oblak, zastopnik obloženega Florjanfiča, -«•'••1 nalo na pričo vprašanje, če je imel Florjan-■ dosii deln. nakar priča ugotovi, da ga je imel i v. 'iko. Ta izjava so no strinja z Izjavami iallli prič, ki so izjavile, da je imel Florjunčič •lo malo dela. Drž. p', vilnik: Ali mislile, da je mogoče, dn bi osumljeni Florjančič inkasiral zunaj denar, ca bi ga potem ue izročil Strikbergerjevi?« Priča: »Tega ne morem reči. Zaslišana je bila nalo priča Olga Križ, urad. ilica v Ljubijaui. Sodnik: »Ali Vam jc kaj znano, da ste bili nekoč zraven, ko je Strikbergerjeva odpirala predale od pisalne mize g. Govekarja in ali vam jo pri tej priliki pokazala neko privatne Govekarjeva izdatke?« Priča: Kolikor se spominjam, je bil to samo nekakšen seznam za privatne izdatke. Vsote sn ne morem spominjati, ker je že osem let tega. Spomnim se tudi neke postavke za neko mleko. Slrikbergerjevu je takrat pripomnila, du so je gotovo kdo v tem mleku kopal... Strikbergerjeva nato pristavi, da je imel g. Govekar takrat neko baletko in da mu je ona pisala pismo, v katerem je bil račun za mleko priložen. Drž. pravdnik: Ali veste, du so se v vaši pisarni vršile razne prireditve, kamor je sluga nosil buteljke po uradnih urah?« Priča: »Na lo se ne morem spomniti.t Tretja zaslišana priča, Žvokclj Anton, ki jo bil takrat uslužben kol sluga pri Strojnih tovarnah in livarnah, izjavi, da o prireditvah v pisarni ni slišal nič, pač pa 60 se širile govorice, da ima osumljeni Govekar ženske... Drž. pravdnik: »Ali ste videli kakšne buteljko v Govekerjevi pisarni?« Priča: Seveda! Saj sem jih sam notri nosil!'. Glede Štrikbergerjeve priča izjavi, da je bila dobra ženska in du je rada pomagala vsakomur, ki jo je prosil pomoči. Takšna privatna darila pa je jemala vedno iz svoje ročne torbice. Priča Hubert Kos, ravnatelj Strojnih lo-varn iu livarn, je prevzel agende ravnatelja Govekarja v aprilu 1927, meseca maja pa agende g, Koblarja, lako da jo postni ravnatelj celega podjetja. Od Govekarja je prevzel vse agende razen knjigovodstva in blagajne. Pri oddaji blagajne ni bil navzoč. Priči pripoveduje, kako se osumljeni Govekar tri dni- sploh ni zmenil za njegovo prisotnost in da je vladalo med njima dolgo časa uepriju-teljsko razpoloženje. Glede obloženega Florijančiea izjavi, da — v kolikor ga on pozna — ne ve nič slabega n njem. Flori.iančič je bil v službi zelo pedanten, knr pa so tiče polaganja potnih računov, zelo zanikrn. Vsi tozadevni opomini niso zalegli prav nič. Flo-lijunčič se je vodno izgovarjal iu samovoljno podaljševal termin zu izstnvo potnih računov. V nasprotju s prvo zaslišano pričo, profesorjem Bon-celjnom priča trdi, da Florjančič ni bil preobremenjen z delom. Glede Govekarja priča izpove, da no ve, zakaj so mu odpovedali. Misli pa, da niso bili zadovoljni z njegovim dolom. Drž. pravdnik: »Ali mislite, da je mogoče, da bi bila po lelu 1927 vplačana kakšna vsota, no dn bi bila zabeležena? Obtoženka trdi, da je bil za časa Govekaijevega službovanja v blagajni primanjkljaj okoli pol milijona dinarjev.« Priči, ki takrat še ni bil pri podjetju v službi, ni o leni nič znano. Po njegovem prihodu se je blagajna skonfrirala vsak dan, kako je bilo prej, ne ve. Strikbergerjeva: Od leta 1927 dalje se jp skontraclja blagajne res redno vršila, ' prej pa desel lel nili enkrat nek Nn vprnianje, dr. Koruna, če meni, da bi mogla imeti znnikrnost pri polaganju potnih računov kakšno ozadje, jc obtožencev zagovornik dr. Oblak pribil: To je čisio navadna znnikrnost, drugega nič. Saj veste sami, knko je polaganje Iroškovnikov zoprn posel tudi nam — odvetnikom. Vodno nas morajo opominjali! Po temperamentnem besednem dvoboju med obtoženim Florijančlčom in pričo glede kopij, ki jih Florijnnčič ni prilagal aktom, jo sodnik preložil razpravo na dflnašuji dan. Razprava je bila končana točno ob 7. uri. ■ • СШ o Belgrad, 11. dec. 1. Napredovali so: v prometnem ministrstvu v (i. položajno skupino MlhellC Rudolf, ki jo premeščen v splošni oddelek miui-stretva. Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani v 6. polož. skupino Punčuli Miroslav, Peteržil Ciril za poverjenika in šefa odseku za vzdrževanje progo v Ljubljani; za poverjenika šefa sekcije za vzdrževanje proge v Ljubljani Leben Janez; zu poverjenika šefa sekcijo za vzdrževanje proge llinter-leehnor Frane. V 7. polož. skupino je napredoval in bil premeščen v Postojno višji pristav Kovo-delca Rudolf, dosedaj v Ljubljani. Za idministrativnegn uradnika drž. bolnišnico za duševne bolezni v Celju v 8. polož. skupini je bil imenovan Manfred Anton. ODLIKOVANJA Belgrad, 1 1, doc. 1. S kraljevim ukazom so bile odlikovano v dravski banovini t. redom sv. Save IV. reda 4 osebe, z. redom sv. Save V. reda t osebo, z jugoslovansko kolajno IV. reda 2 osebi, /. zlnlo kolajno zu meščanske zasluge 43 oseb, in j srebrno kolajno zu meščanske zasluge 200 osub.