37. številka. Trst, v ponedeljek 17. februvarija 1902, (Izredna izdaja.) Tečaj XXvII Grlasilo političnega društva Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moj! .Edlnoat" I .~.ajs inkrftt as Amb. razun lodatj ta p - .»t i to v oh 4. uri r^e^r. iaro^atns IIHIK : sa celo !*»io . ....... Ji krj= ta pri leta......... t? , za ietrt leta........ * _ ra en jaswer . ....... " krosi .rončaiab e plače--ati naprej. 34* "iSzz tr?» r-rinarrif-nice s -etz ee čira. _ t O i »bararnah v Trem se prodajajo po-•ajiocne Številke po 6 atotiiik (3 Ufč.): T. ta pa po S ntntink (4 Telefon H7«. Oglasi »• račooajo po Tratah * petitu. 'La liatuu naroČilo s primernim poput tom Potlatia. osmrtnice iu javne zahvalo do-iiiostani itd. ae računajo po pogodbe V*! dopiai naj se pn*iljajo uredolPttn >c.i»ukof»ni dopisi se ne aprsjeatujo : ckori&i se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogiane tpre ♦ Lit opravbi^tiu. Naročnino in oglam }> plačevali loco Trat. I reduUlio iu tiskarni ae uttbnjHla i ailel Oariniia Stv. 12. I" prafnllt*©, Id fpr«jtm»nje lnaeratu7 v ulici Molil piecolo Stv. :>, I!, naii-ii. Izdajatelj in odgovorni urednik Frač Go d n i k Lastnik IcoTnartij lie'.a EJmost" Natisnila tiskarna konzorcija liata „Edinost" v Trst Generalni štrajk v Trstu. Bili ko to dnevi groze v T ratu. Glasen, grozen o[K>min, Ha veliko vprašanje trka na vrata. Težko iščemo po izrazih, noče nam prava beseda v pero, ko hi hoteli povedati, kar čutimo pod svežim u ti som teh dogodkov. Te dni je tekla kri po ulicah tržaških. Pretreseni v ilno duše moramo beležiti tudi, da je cela vrsta človeških življenj padlo . . . Vsled dogodkov leh dni so povite v globoko žalost cela vrsta družin. Udova se zvija v obupu, ker je izgubila zvestega tovariša in očeti svojim otročičem, zapuščeni otročiči plakajo po izgubljenem reduiku, mati in oče po svoji nadi, svojem sinu, brat in sestra po ljubljenem bratu, nevesta po izvoljencu svojega srca . . . ! Velika tragedija, odomek v borbi za veliko plemenite idejo ... za idejo vzravnave med kapitalom in delom, za uglajenje ostrin v družbi človeški, za načelo, da tudi on, brez čegar rok ni možna nikaka produkcija, brez čegar sodelovanja ti ni misliti nikakega prometa, brez čegar sodelovanja bi bili vsi izumi človeškega duha absolutno brez vsake prakt.čue koristi za človeštvo, da tudi on, ki je torej velevažeti činitelj, katerega človeška družba nikakor ne more pogrešati : da torej tudi on. delavec, bo imel pri meren delež od produkcije, od podjetja itd., katero oplođuje z delom svojih rok ! To je tisto veliko vprašauje, ki trka na vrata, to tista velika mogočna ideja, ki je te dni razpalila duhove tudi v našem Trstu, ki je vžgala plamen, v katerem so cela vrsta ljudij izgubili najdragoceneji dar božji — življenje svoje. Ali tu nam bodi dovoljena res posebno potrebna opazka. Ako govorimo o pomembnosti dogodkov teh dni. ne bi hoteli dopuščati menenja, kakor da so ti dogodki vseskozi, do trenotka, ko pišemo te le vrstice, imel' na sebi svoj prvotni značaj, kakor ga jim je podi lil štrajk kurilcev : značaj manifestacije jui pravice tlačenih, za idejo vstajenja širokih slojev iz nezaslužene iu neopravičene podrejenosti ; ampak naše trdno, neomajno prepričanje je. da so vsi ti pojavi s predvčerajšnjim dnem zadobili povsem drug značaj in da so se prvotni nameni umaknili — drugim nelepim ;n nečistim namenom in da so se v^ega gibanja polastili drugi elementi, ki ^o vse, jo redarji zopet razkropiti, a se jim ni posrečilo ; demoustranti so redarje tesno obkrožili, da niso isti mogli rabiti orožja. Iz množice slišala sta se tudi dva strela iz samokresa, a ranjen ni bil nihče. Množica se je na to podala v ulico Ntiova, kjer je pred Viezzijevo pekarno demonstrirala ter zahtevala, da ee pekarna zapre. Ker se gospodar ni hotel udati, pobili so mu demonstranti vsa okna in vrata. V ulici Nuova seje polagoma nabralo toliko ljudstva — bilo je okoli 11. ure zjutraj — da je bila vsa dolga ulica od Lesnega trgi do uaorja natlačeno polna. Ker ni moglo redarstvo ničesar opraviti proti ogromni množici, prišlo je na pomoč vojaštvo, katero je kmalu razgnalo demonstrante. Xa to je navstal v mestu relativen mir. V petek popoludne. C) pol ud ne so se pri Llovdovem predsedniku Beeherju, ob navzočnosti namestnika, grofa Gcčwa in župana Sandrinellija, vršila! pogajanja, ki pa niso dovela do nikakega pozitivnega vspeha. Vodstvo štrajkujočih ekli-calo je za .">. uro popoludne shod v gledali.-cu Politeama Rossetti, katerega pa je politična oblast prepovedala. Ko je pred gledališčem zbrana ogromna množica izvedela o tej prepovedi, navstalo je veliko vznemirjenje. Množica se je na to jK>dala proti dvorcu Reinelt, v katerem stanuje namestnik Goess, ter metala kamen e v okna. Xa to je bilo pozvano | vojaštvo, ki je bilo poprej pri gledališču Politeama Rosseti in ki je razpršilo izgrednike. Medtem časom so voditelji štrajkujočih izposlovali dovoljenje za javni shod v gleda lišču in kmalu je bilo gledališče Politeama Rosset i i natlačeno do zadnjega kotička. Bilo je v njem po našem mnenju kakih G000 oseb. Shodu je predsedoval gosp. Cčekar, vodja tukajšnje socijalno-demokratične stranke, kije v imenu iste začel govoriti —prose navzoče, naj bodo mirni, naj sledijo z dostoj i nostjo razpravam in naj ne demonstrirajo, ker j bi s tem stvari le škodovali. Povedal je, da je gosp. ces. kr. namestnik prej prepovedal ta shod, potem pa dovolil, toda le s pogojem, da on, Kčekar, osebDo garantira za mir in red. Apeliral je na navzoče, češ, ako se dogodi kak nered, da jc on (govornik) zgubljen ! ! Mej tem govorjenjem se je slišalo vsakovrstnih gromovitih mejklicev, katere je govornik s težavo dusil. Ko je Ucekar rekel, da je on vsikdar in povsodi zastopal le koristi delavcev in da bi si, predoo bi iste izdal, vzel življenje, je sledilo le tu pa tam osamljeno ploskanje! Ploskalo mu je največ do 30 oseb (!!!), kar je vsakako jako simptoma tič no ! Nadalje je povedal, da se je Lloyd udal toliko, da je vsprejel pogajanje z odborom, izvoljenim v to. Zaključil je z besedami: »To sem vam imel naznaniti in to sem storil, proec vas še enkrat, da ostanete mirni«. Za l-cekarjem je govorilo še več drugih govornikov ter se je unela živahna debata, katero pa je večkrat pretrgalo vsklikanje množice, ki je zahtevala, da se štrajk nadaljuje, dokler Llojd ne ugodi vsem zahtevam štrajkujočih kurjače v. Po dovršenju debate sklenilo se je, da se predlog Llovda [jemlje na znanje, da se pa nadaljuje štrajk, dokler razsodišče, o katerem govorimo na drugem mestu, izreče svojo sodbo. Vsa ogroma množica se je na to usula po Acijuedottu, prepevaje delavske pesmi — a sicer mirna — proti sredini mesta. Kakih 100 malih pobalinov pa jo je krenilo proti sv. Ivanu. Pri Dreherjevi tovarni so se ustavili in začeli bombardirati okna. Dreherjevi gasilci so na-' stopili proti demonstrantom s — brizganjem vode — kar pa ni pomagalo, ker brizgana voda ni dosezala tolpe. Kakor gosta toča je letelo kamenje v tovarniške zgradbe i u so morali gasilci bežati z vsem — orožjem. Množici pa ni bilo dovolj, da je razbila okna in drugo, ampak je začela pobijati mestne svetiljke ter iste 'z tal ruvati inje potem, ko je razbila plinove cevi, zažigala iste, kar je provzročilo velikanske plamene. Gornji tlel j ulice Chiozza je bil na večer brez vsake razsvetljave, kar je bil gotovo tudi namen demonstrantov. Kakor smo že zgoraj omenili, se je mno- il žica po shodu iz gledališča napotila proti sredini mesta in sicer proti velikemu trgu, vojaštvo jo je skušalo zaustaviti, a ni bilo j mogoče. Slednjič je vojaštvo zaprlo uhod na. Veliki trg od strani Borznega :n gledališč-nega trga. Na Borznem trgu je bila kmalu zbrana ogromna množica ljudstva, a nekateri prišli so po stranskih ulicah vsejedno na Veliki trg ter zu hrbet onim vojakom, ki so blizu hotela Delorme zapirali pot z Borznega trga 'na Veliki trg. Poveljujoči 3totnik Golia je j radi tega zaukazal, da polovica vojakov obrne fronto proti velikemu trgu, tem vojakom je poveljeval nadporočnik Koppl, ki je neko žensko, ne ve se radi česa, se sabljo podil proč in si o tem zlomil sabljo. Ljud-itvo je bilo radi tega ogorčeno in je demonstriralo proti nadporočniku, kateremu je neki kamen, ki je priletel od strani ljudstva, izbil kapo iz glave. Nadporočnik jc na to svojim vojakom zapovedal streljati, o j čemer je bilo več oseb mrtvih in ranjenih. Vojaki so streljali v smeri proti velikemu trgu, in nekateri očividci trde, da so nekatere kroglje lcfele tudi proti gledališkemu ! trgu. Ko so vojaki, ki so zabranjevali ubod z gledališkega trga na veliki trg, slišali streljanje, streljali so tudi oni na ljudstvo, ki je bilo raztreseno po gledališkem trgu. Tudi tu je bilo več mrtvih in ranjenih in so nekatere kroglje priletele celo skozi okna v staro borzno poslopje, kjer je sedaj nastanjena pošta ter je jedna kroglja ranila nekega poštnega uradnika. Jedna kroglja pa je predrla obe nasproti-stoječi okni, ter priletela skozi poslopje stare pošte v ulico canal piccolo iu zadela v nasprotno hišo. Vseh mrtvih na obeh straneh t. j. na gledališčnem trgu in velikem trgu bilo je 8, nekateri so umrli takoj na mestu, drngi pa po poti, ko so jih nesli v bolnišnico ; ranjenih pa je bilo nad 25. Po noči med petkom in soboto se ni ničesar /.godilo, kar bi bilo važno omenjati. V noči med petkom in soboto so iz-gredniki osobito rušili v ulici Rossetti. Ko smo v soboto zjutraj premerili vso ulico, so bile razbite vse svetiljke, vzidane v zidove ; kandelabri pa so bili vsi izruti iz tal in pre-vrnjeni preko ceste. Tudi zidovi okolo vrtov vil, ki se vrste po tej ulici, so bili tu pa tam razdejani. Pred tovarno Modiano so pa že v soboto popoludne, okolo 4. ure, izruli kandelabre, razkopali zemljo do cevi, odprli cevi ter prižgali izhlapljajoči plin, da je gorelo iz tal kakor kresovi. V soboto. V soboto zjutraj so se zopet pričele demonstracije in so demonstranti hodili po ulicah ter zahtevali, da se na okna izveaijo znaki žalovanja. Demonstracije so se vršile v glavnem okoli Actjuedotta, sicer pa so bile slike po ulicah približno take, kakor v petek predpoludne, le da je v soboto že posredovalo vojaštvo. Iludo pa je bilo popoludne, ko so se demonstracije zopet preselile na Corso in p*o bližnjih ulicah, kjer so se pobijale šipe onim, ki niso izvedli, ali ki so vsled povelja policije sneli že izvešene žalo-valne znake. Vojaške čete, ki so bile raztresene po mestu, so se popoludne še |Tomao-žile po vojakih, ki so prišli iz Gorice in Ljubljane. Najhujši prizori pa so se tega dne vršili okoli cerkve novega sv. Antona. V ulici s v. Antona je bil isti poveljnik, nadporočnik, ki je prejšnjega dne zapovedal pred Tergesteumom in proti kateremu se je obračal v toliki meri srd množice. Včeraj je množica, zbrana na trgu Gadola oziroma po strehah hiš kar u suvala kamenje iu opeko na tega Častnika in podrejeno mu možtvo. O tej pr'liki sta bila zmlota

roti cerkvi sv. Antona Novega. Tein povodom se tri osebe zgrudile, zadete od krogel). Tu je za vladala splošna panika in nilen krik. Ljudje so drvili Lako silno, da so padali eden čez druzepa. Hežali so proti trgu S- Giovanni, oziroma proti kavarni Chiozza. Tu se je množica ustavita in zasleduj-vrnili na svoje prejšnje mesto. Tu j>a j«? to množico zajel drug oddelek vojakov, ki je bil nastavljen pred kavarno Chiozza, ter gnal doli cul tu, sedaj tain udarjanje na boben in glas vojaških trobent. Ljudje so letali tu kupe, da Vlijejo proglašanje — izjemnega stanja, kakor poročamo na drugem mestu. Mir se med dnevom ni za res no kalil, izvzemši par aretiranj — po razglašenju izjemnega stanja. Pač pa se go\ori, da so se po noči dogodili i/^redi nekje blizu bošketa in blizu sv. Ane, toda podrobnega nam ni še ničesar znano. Žrtve. * Sin' smo se obrnili do c. kr. po1 skcga ravnateljstva s prošnjo, da bi * i,0IJ" pojavilo imena vseli žrtev. l)ob;r >sto , » .. t - .*i smo od- govor, -ohkor trde govorice, je 1 o mrtvili: iJ <1e- " J .. A -aonstrantov in en stražar, /a gotovo s« - , . . ' Jam znana do sedaj imena na- stopnih IT" .. j v a utivin : Anton L a v re n č i č, Anton t a ^ č i č, Iran Bone, K ! a n č i č in jr i i v e r. Lavrenčič je zapustil f> otrok, Ivančič I otroke. Bone je bil člen in odbornik > Kolac (> veletragični smrti tega ]>oslednjega nan piše eden njegovih prijateljev: Veletragična smrt! V petek okolo 4. ure in pol, ko je bila največa zmešnjava okole Borznega trga, je nesrečna radovednost! gnala med množico tudi mirnega, pametnega in v obče vrlega rodoljuba, gospoda Bone 1- ra ns. V družbi žnjim je bil njega domačin' in prijatelj, gosp. Lekan. Stala stana Verdi-i jevoai trgu pred kavarno »Tergesteum* in opczovala razburjene elemente. Koje vojašt\o| VAirelilo prvikrat, jelo je ljudstvo bežati in zbežal je tudi prijatelj pokojnega, med tem ko je bil blagi Bone — prehoden z bodalom mej leva rebra, do življen«kih organov. Prenesli so ga v lekarno Ve 1 m i e ti, kjer st t ga pregledala dva zdravnika, ki sta izjavila, da je naš ubogi Bone smrtno ranjen in izgubljen. Od taru go ga odpravili v bolnišnico. Ko je pisec teh vrstic dozuhl o tem groznem slučaju., se je ;,odal v družbi gosp. Kolba v mestno bolnišnico, v nadi, da stvar vendar ne bo t:»ko grozna, toda pred bolnišnico je stala stotaija vojakov. Gospod Paz, redarstveni uradnik, nama je izjavil, da je vstop v boln:Šn-co absolutno prepovedan: zato nama ni preostaja!«* drugega, uego iti v gori omenjeno lekarno, kjer sva na svojo veliko ■ žalost izvedela vso grozoto omenjene novice ! \ 1'rišedši domov, smo hoteli brzojaviti sorod ' nikom pokojnega, kar nam je bilo pa prihranjeno po g. Poljšaku, pri katerem je bil pokojni k na stanovanju. Slučajno je t * 1L v I rstu navzoč tudi gospod župan vipavski, g' Hrvatin, ki je tudi brzojavno obvestil so-1 rudnike pokojnika in je naslednjega dne, i v soboto zjutraj osebno šel v bolnišnico, da ' agnoecira pokojnika. Bone, naš vrli Bone, nas je torej zapustil in to na tak način ! On, ki je ! bil tako blaga in mirna duša, on, ki v svo- j jem življenju ni nikomur kalil vede, on jej j »ostal žrtev groznega viharja. Blagoslovljen j mu bodi spomin med nami ! Zaključek. l>anes se je večina delavcev povrnila na delo. Spor radi kurjačev sicer niše konečno-j veljavno rešen, ker sklepi mirovnega sodisča. j potrebu j ajo še potrjenja ministerstva. No, kolikor čujemo od dobro poučene strani, ni dvomiti na tem p rit rje nju. , Seja mestnega sveta. Za v soboto opolu dne je bila sklicana rezervirana seja mestnega sveta, ki se je pa potem vsled sklepa premeniia v javno. Seje so se udeležili tudi štirje okoličanski poslanci. V javni seji je sve koval*«- ;z;:lr4 ufce- i meljeval naslednji predi' ki je bil eno^! lsuo vsprejet: I. da pojde župan * £!«>i delegate ! intervenirat k namestniku«, da puste r&koj jja pvobodo vse, ki so zaradi, iagrf dov zaprti - BL da m tiijili i mm -l)re(|. sedniku, naj izda potre''on® ukaze v povrnitev miru ; in. da se imennje iz mestiK^a sveta posebna preiskovi lna komisija iz -elenov katere ima izbrati župan sam iz v se h strank- IV. da se žrtve pokopljejo ua stroške občino: V- da se za rodbine žrtev iz občinskih Bredstev nakaže podpora 10.CMKJ. Zastopnik vlade je izjavil, da si -vlada s v e s t a odgovornosti in ^ a pre v zemlje namestnik osebn ^ vgo odgovornost nase; da je vladi 2nano da so v vso stvar umešani tudi eler * ter? niso imeli in "nimajo namena podpi-stvar sta v kujoč i !l kurjačev ter d R j)0 *atl postopala z vso strogostjo, da se Z0J)4>' vlada mir in red. - ^-C uvedeta Seji je predsedoval T y Edgard Rascovich, ker * • - podpredsednik kakor predsednik r Je bil ŽUP*Q zaprečen iz zastopnikov L) *zsodišSu, sestavljenem Po vsprei ^.Vda in delavcev, se je seja z~' predloga Venezianovega -jdjučila ob aplavzu galerije. V državnem zboru. 1V 4 sobotni seji zbornice poslancev je jsl. Mazorana, nanašaje se na interpelacijo j posl. Hortisa od dne !.">. t. m., vprašal predsednika, je-li pripravljen, delovati na to, da ministerski predsednik še danes odgovori na interpelacijo posl. Hortisa in da li hoče po-! dati avtentično Bliko dogodkov v Trstu, za - I j gotoviti tržaško prebivalstvo, da se krvavi spopadi ue ponovijo ter da se bo za družine žrtev skrbelo na državne stroške. Ministerski predsednik dr. pl. K o r b e r je takoj odgovoril. Rekel je, da so dogodki prehiteli interpelacije italijanskih in socialističnih poslancev. Dočim se je ministerskemu predsedniku šc v petek opoludne zdelo, da se posreči predlaganemu razsodišču (sestavljenemu iz zastopnikov delavcev in za stopnikov Llovda in župana) dobiti podlago v rešitev spora, se je proti 5. uri* popoiudne podala množica različnih slojev po Korzu proti Velikemu trgu, kjer so demonstranti napadli vojaštvo s kamenjem, železjem in revolverji. Ker je bil zapovedajoči nadporočaik ranjen, je ukazal podčastnik, da se strelja in pet ostb je padlo mrtvili, pozneje v ulici Orologio še dve; ponoči sta umrla dva ra-' njenca v bolnišnici. Min. predsednik je izjavil, da še ne ve, kako se je moglo po shodu v Politeam t Rjs-setti, ki se je izvršil docela mirno, nabrati toliko ljudi. Motenje mira in rada pa da je bilo vsekako pripravljeno ter da so je inscenirali elementi, ki so že spočetka mislili na to, da bodo o demonstracijah rabili na3ilje. Z ozirom na to in z ozirom na dejanske napade na vojaštvo da je bilo zlasti, ko so vo jaki vi leli paaii (?) svojega poveljnika povsem opravičeno, da se je vojaštvo branilo, (Socialisti in Italijani oporekajo), kajti ne sme se dovoliti, da hi se postavila ulica za nasil-i nega sodnika med delodajalci in delavci ali med oblastjo in med strankami. < rlede interpelacij italijanskih in socijalno-demokratičnih poslancev je min. predsednik omenil, da se je Llovd pokazal popustljivega glede prvih dveh zahtev kurjačev, dočim je stvar pristaniške oblasti, da reši tretjo zahtevo, vendar pa da se je tudi v tej točki j (nočne straže) dovolilo olajšav. Cesarske oblasti da so storile ves čas stavke svojo dolžnost ter posredovale, kakor treba, med strankama. Min. predsednik misli, da tudi dogodki od petka ne bodo škodili končnemu vspehu. Mir se je moral vzpostaviti z vsemi sredstvi. Izjemno stanje in na^la sodba v Trstu in okolici. Včeraj zjutraj ob (J. uri nudil se je tržaškemu občinstvu nenavaden prizor. Politični komisarji, se stražarji ob straneh in sč Btotnjo vojakov, ua čelu jim oficir, za sabo, hodili so po glavnih ulicah ter razglašali naredimo skupnega ministerstva, s katero se je proglasilo izjemno stanje, in oglas namestnika, s katerim se je proglasila nagla sodba za Trst in okolico. Izjemno stanje obstaje v tem, da so se začasno zaustavile določbe členov 8., 1 J. in KJ. državnega osnovnega zakona od dne 21. decembra l*t>7. (drž. zak. št. 142). na katerih mesto stopajo določbe § 3 črka c, 6 črk.i a in b in 7 črka a in b izjemnega zakona od dne 5. maja lSĆ'J. ( Irž. zak. št. l>6) m glede prestopkov proti izjemnemu zakonu samemu, določbe § istega izjemcega zakona. 12. in 13. državnega osnovnega zakona, kateri so začasno zaustavljeni, določajo mej drugim, da je zajamčena osebna svoboda, da imajo avstrijski državljani pravico z besedo, pismom, tiskom ali podobah svobodno izražati svoje meaenjo v okviru za koir.tiU mej. A 3 roP-sto teb doloeeb stopivše omenjene < jloebe izjemnega zakona pa določajo, da se jbcIk , katere so javnemu redu nevarne, po var-»fcvstnem oblastvu smejo izgnati iz ustavilnega Ueuspentijflfeera) okraja, ali i/, kakega kraja tega okraja. niBO v ravno tem kraju ali ravno v tono okraju pristojne ter da sme varnostno o^'astvo osebam, katere so v kakem kraju v tega okraja pristojne. ukaxui da ne smejo brez . blastvenega dovoljenja tega kraja zapustiti 3. črka c izjemn. zak.), da se društva ali podružnice, ki spadajo pod določbe zakona od dne lo. novem-, bra 18G7. št. 134. (društveni zakon) brez ■ dovoljenja oblastva ne smejo snovati in da smejo politična oblastva delovanja takih že j obstoječih društev, posebno ob drža vanje zborovanj tistih, ustaviti ali pa od posebnih j pogojev odvisno storiti nadaljevanje tega j delovanja in obdržavanja zborovanj, da sme politično oblastvo poslati k sejam in zborovanjem društev druge vrste ("ki n;so torej osnovana aa podlagi omenjenega društvenega zakona) komisarja, kateri je upravičen, sejo ali zborovanje zaključiti, ako se razpravljajo predmeti, kateri ne spadajo v statutarieni delokrog društva ter da sme politično oblastvo ustaviti zvršitev sklepov, s katerimi prekorača društvo svoj statuarični delokrog ; da se zborovanja v zmislu Ij 2 zakona od dne 15. novembra 18(>7 št. 135 (zakon o zborovanju) sploh ne smejo vršiti, zborovanja in obhodi v zmislu ijsj 4 in 5 omenjenega zakona pa le s privolitvijo političnega oblastva (j črka A in B izjemnega zakona) ; da ima upravno veleoblastvo pravico ustaviti izhajanje ali razširjanje tiskovin, zoper iste izreči poštno prepoved in začasno vstaviti opravljanje obrti, katere po razmožova-njii slovstvenih ali umetnostnih izdelkov ali {>0 trgovanju z ist mi stavijo v nevarnost javni red 7 Črka A izjemnega zak.); in slednjič pravico, zi položitev dolžnih izvodov v smislu ij 17 tiskovnega zakona določiti rok. kateri se pri perijodičnih tiskovinah sme podaljšati do treh ur, pri drugih tiskovinah pa do osem dni pred izdajanjem 7. črka Ij izjem. zak). Take so določbe glede izjemneg \ stanja, katere so stopile v krepo3t z včerajšnjim dnem. Prestopki zapovedi in prepovedi izjemnega zakona in po oblastvu storjenih ukre-nitev in naročil in prestopki policijskih na-redeb izdanih ua podlagi istega zakona, zapadejo, ako ne pridejo pod ostrejšo kazen, globi do 2000 kron ali pa zaporu do t> ine-sccev. (Jj 9. izjemn. zak.) O našli sodbi pa, katera je stopila v krepost istočasno vsled sporazumka mej c. k. namestnikom, predsednikom c. kr. višjega dežel, sodišča in višjim drž. pravdnikom, in to sieer le arlede zločina punta po § 7:5 k. zak., pa določa § 429 kaz. postopka in naslednji, da se ima v takem slučaju vsakdo zdrževati vsega puntatskega stekanja v trope, vsega podpihovanja, k temu in vsake dotične udeležbe ter pokoriti se ukazom po gosposki izdanim, da se zaduši to hudodelstvo, ker se ' sicer vsakdo, kdor se po njih oklicu zakrivi tega hudodelstva, po naglem sodstvu sodi in kaznuje se smrtjo. Postopek pred naglo-sodnim sodiščem je jako kratek. Obdolženca I je takoj po vjetji postaviti pred naglosodno sodišče (ako državni pravdnik ne meni, da spada pred redno sodišče) ; postopanje se mora izvršiti najdalje v treh dneh od ča3a, ko je bil obdolženec postavljen pred naglosodno sodišče, vsaki obdolženec mora imeti zagovornika (izbranega ali pa uradnega) sodišče pa, ako enoglasno izreče krivdo, prisodi takoj smrtno kazen. Proti razsodbi naglosodnega sodišča ni nikake pravne i>omoči (pritožbe) ter nima prošnja za pomiloščonje nikake odložne moči. Smrtno kazen je praviloma zvršiti dve uri po oz u an i lit sodbe ; samo če obsojenec izrecno prosi, sme se mu dopustiti še tretja ura, da se pripravi k smrti. To so glavna določila zakom o i/j imeni stanju in o nagli so4|l»:, katera smo so smatrali dolžne priibčiti v ravnanje ziašim rojakom. Poziv u asi 111 delareem. Iz delavskih krogov smo prejeli: Ker je razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov Llovda in delavcev, razsodilo zahtevam teli posledujih v prilrg in bi nadaljne demonstracije ne imele (nikake svrhe: ker smo prepričani, da igrajo tu sedaj (udi post a uski, Slovencem neprijazni nameni in ker siuo mi Slovenci v polni meri storili svojo dolžao-t s tem, da smo se pokazali solidarni z delavci — pozi vije in > vse naše ljudstvo, daj se več ne meša in druži z drugorodnimi demonstranti in naj no pnnuo-žuje naših žrtev kar hi se pr.iv lahko zgodilo z ozirom na proglašeno izjemno stanje. X a r o dni dol a v c Svarilo!!! Kakor razviduo iz določil, ki jih priob-čujeino tu gori, so nastopili za na*= Tržačane, oziroma okoličane, veleresni č isi. Vsled dogodkov teh zadnjih dni j2 proglašeno izjemno stanje na našem tržaškem ozemlju. Gori 30 označene hu le posledice, ki zadenejo onega, ki bi se kakor koli pregrešil proti izjemnim določbam, ki so stopile v veljavo. Kakor iskreni prijatelji našemu ljudstvu, kakor ljudje, ki čutimo z narodom in bi ga hoteli obvarovati vsake nesreče, prosimo in rotimo vsakogar naših : pokorite se določbam brez vsacaga prigovora, ne protivite se odredbam organov javnih oblasti, da ne nakopljete neizmerne nesreče na-se in na svoje rodbine. Pokorite se, saj — kakoi se nadejamo — to izjemno stanje ne bo dolgo trajalo. Ravno s tein, ako sa bo ljudstvo pokorilo, pridemo najprej zopet do normalnih razmer. CitatHj«*!!!. Ker >1110 dobili od redarstvene oblasti nkaz. da je dol/:u* eksemplare pošiljati eenzuri tri inv im»-|>red, nego izide list, bodo čitatelji /.v morali malce potrpeti, ako bo m;1lo nereda v izhajanju lista. Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne K U cene. M U M VILJEM DAL L A TORKE v Trstu, irg Giovanni 5. Palača Diana.) Moj e pohištvo donc3Qsvečo. *» tm Msaiifler Levi Miiizl PrTJi in n»jFečja tovarna pi>hl£iT» 7i>ch vrst. -*% TRST g* TOVARNA ZALOGE: Via Teea, 1 Piazza RoaaHc St, 2 vogal I šolsko poslopje) Yla Ltmltanaa in Via Riborgo št. 21 Telefon žt. 670. —---M»«-- Velik Izbor tapecarij, zrcal ia slik. Ii-vHuje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cene br9s konkurenca. 1LDSTRO?AIJ CEHI ZA3TU5J II FEA3SU Prodmetl postavio 3e na oa. obrod al! železnico fn.n/o . MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejanim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, ila je prevzela pr?o slov. zalogo soliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Cernigoi-a tatera 83 nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Hoaario) št. 1. aa de (sni straai eerkv? sr. Petru). Sonkarsnoa nemogoča, ker je blago ls prve roke.