Trgovsko - polifično raz- merje med Avsfriio in iugoslaviio. >totfaynO je poslaneo Skulj (Jugostovanski klub) vzbudil v nar, sku^gISrai s svojo stvar.no kritiko o trgovsko jolitični pogodbi med Jugoslavi^o ter Avstrijo spioSno pozornost. Predvsem je omenil, da sedarija vlada ne uvide^a umestnosti sklepanja trgovsko-poli^ifinih pogodb. Ves svet si igce novih !n obnovrenih zvez, le naši oblastniki mislijo, da zadostuie, ako ge splob — jjripušcamo toliko obraejiega prometa, kakor sedaj. Sodanja vlada je predložila naroija& skupsčini samo začasno trgovsko ¦ politično pogodbo, ni pa hotela na skl1* panje trajne pogodbe. To je volik pogrešek, Ce pomislimo, da nam je Avslrija, ta mala sosedna re^ublika, odyzela 42% vsega iz naše države izvo. ženega blaga, pac rie najdemo razlo $sa, ki bi opravičeval čudiio postopa ¦nje nage vlade. Uvoza se je. mala Av«irija udeležila z 21 % in itudi to nam jpredo8u.;e nujno potrebo trajne trgovSko-polifične pogodbe, ki naj bi obe •državi vezala tem čvrste>. Gospodarskih interesov, ki veže.o našo državo m Avstrijo, j© veliko. Naga vlada bi morala pokazati mnogo dobre voije in truda, kako naj bi se med obema drzavama utrdile predvsom gos.odarsko veai« To je mogofie le ledaj, ako imaano dobro in skrbno zamišljeno trgovskchpolitično pogodbo. Ker pa vlada ni ircedložila trane pogodbe, marveč neko začasno skrpucalo ali ,,provizorium°, je sama pokazala, da ji ni za re ttne trgovske odnogaje s sosednimi državami. Drugi člen te začasne trgov^kopolitifine pogodbe z Avstrijo govori o potoih olajšavah v prekomejnein prometu in vsebuje velikansko pomanik Siivost. Na prometni konferenci v Gra<iou so se namreč vse države izrekle za potne olaigave, samo naga vlada ni marala v polnem obsegu pods^sati tega, kar so druge države storile brez velikega obotavljanja. Tudi fo je znak velilca zanikrnosti, ki se bo prej ali slej bridko maščevala. S tern, da onemogočujemo inozemskim potnikom do stop v našo državo, se sraešimo in si sami jemljemo ugled. Ako pa vlada ovira s stnogimi }>otnimi predpisi ptuj&ki promet, je sama kriva, da se tr gavina in obrt ne raoreta prav razviti. Zelo žalostno poglavje tvori naš ob mejni, takozvani tranzitni promet z Av strijo, vsled katerega trpi obmejno pro bivalsjtro obžutno gospodarsko škodo. Po^lanec Skulj se ]e dotaknil tudi te^a poglav^a in oijozoril vlado na nc (iostatke v pogodbi, ki ne odpr.avlja tch ležkoč. V 0. ftlenu \ ogodbo se nahaja. aoioeba, po kaferi ,-ireneha veVava — sj-.orazuma. Vlada utemelXe to določbo t.ikv': Nastopile bi lahko ,,izvanredne razmere" -in zato moramo imeti možnost, da fogodbo vsak 6as lahko razvelavimo. Mi pa vomo prav dobro, da vsled to določbe odslej zlorabe ne ^odo izkljufene. Kadarkoli se bo na bim ka^italistom zazdelo, bodo ukinjevali uvoz in izvoz, vse to bodo pa uredili tako, da jim bo neslo ogromne koristi, revnemu kmetskemu l]udstvu pa gkodo. Zato — ]6 rekel posl. Skulj — je ta dolofiba neprirnerna in neu mestna. V Avstriji izdelujejo stvarji, ki jib naš obrtnik in kmetovalec nujno rabita. V irgovsko-politični pogodbi, katero ]G vlada predložila parlamentu, Je vlada v veliki meri zaš6'.tila koristi trgovstva, ni se pa ozirala na težnje — malega filoveka V omen.ieni pogodbi bi vlada lahko izposlovala nagemu u,' ogemu kmetovalcu marsikateno ug >d:oost; tako n. pr. izdeluje Avstrija ve^ko orodja, kalerega bi vslecl ni/kih •.en (razlika v vrodnosti denarjaj 'al">ko uvažala v nage kraje. Pogodba ponuja ugodnost samo glede carino. toda marsikai bi se dalo doseči^ ako bi bila previdneje in skrbne> se.i'.'viiena. V nagi državi nimamo zaiosaie ko ličins soli. Doslej ]© monopola-i u|?rava dAivala sol iz Francije ii, sever ne Airike. Tu se vidi brezg. \/j, \vj,. politiKa nagih vladinovcev, ki bodi]o po sol v najoodaljenejge države ler ie nočejo kupovati tam, k.er bi io dobili zelo po ceni — v Avstr(iji. Og bi kupova sol v Avstriji, bi nam pr;5'aza j_jiovf3 cen°ie ne^o sedaj, mi pla->u iemo ogromne prevozne strogke iz Alžiriie in Francije. Poslanea Skulj je v svojem govoru povdaril, da bi cena za sol padla za 3—4 K, ako bi jo kupo vali v Avstriji. Za malega človeka pomeni ta prihranek pnecej in če bi vlad"a pametneje sklepaia svo4e trgovske pogodbe, bi se marsikaj izpremenilo v korist kmetskega in delovnega ljudstva. Nadalje se je poslanec Skulj do taknil nagih žalostnih proraetnih in carinskih razmer, ki povzročajo nezadovoljnost inozemskih trgovskib krogov. Opozoril je na neznosne razmere ob gtajersko-slovenski meji, k.|er mora — nag posestnik za svo-© onstran meje (v lastnem vinogradu) pridelano vino plačevati carino. Posestniki niso zakrivili krivifin© razm©jitv©, oni niso so odločevali pri sestavHjanju starokopitrnh carinskih predpisov in vendar jih obtežujejo te neznosne razmere s toliko silo, 'da :e ogrožono njih veselje do dela na lastni grudi. Za vpostavitev tranzitnega prome.a na progi Maribor—SpieVeld—Rad gona—L^utomer se je v 22. seji narodne skupšSine posebno zavzel j oslanec dr. Josip Hobnjec. Opozoril ]e na dejstvo, da doloca 5. flen trgovske po i^odbe z Avstriio sledeče: Tranzit ie oproščen notran-ih carin in sličnihdajatev in se ne sme izpostavljati ni kakgnim nepotrebnira omejitvam in zavlačevanjem." Neragka Avstri]a [e na omenjeni progi ukinila iz neutemelje nih razlogov tranzitni promet. NJena dolžnost jo, da ga v Bmislu mirovne pogodbe vzpostavi. 0bme]ni kraji tr pijo ogromno gospodarsko gkodo, ker ta proga ni v proraetu. Vsled nagajivosti avstrijske vlade in nage popustIJLvosti so vse pokrajine tu In onstran Mure silno prizadete. V Ceršaku in v Sladkem vrhu ob Muri stojita d"ve tovarni, ker nimamo tranzitnega prometa Vsled tega je 300 delaveev brez za- služka in kruhat Prekmurje je odre - zano od ostalega sveta, ker nima pra- vega spoja s Slovenijo. Do železnigke posfaje v Lendavi imajo Prekmurci 70 —80 km. Avstrija ne dovoljuje, da bi se v Radgoni sprejemalo naše blago za tranzitni promet in tako se Prek - murci ne morejo posluževati naravne SErejemne točke za Prekmurje na tei železnigki progi. Isto ]e z L]utomerom ki visi v zraku in je od drugega sveta popolnoma odtrgan, ker ne vozi železnica med Spiljem in Radgono. Na§a vlada ni imela toliko odloSnosti, de bi na podlagi saintgermainske mirov t>a pogodbe, v kateri je ta promet zajamčen, izsilila vpostavitev traraita . S tem, da je tranzit ponovno zajainftila trgovSKa pogodba med našo državo :n Avstrijoje dana vladi dolžnost, da popravi svojo brezbrižnost in nemudoma vpostavi nujno potrebni promet na omen,ieni proga. Tako se nagi poslanci borijo s — stvacnim razumevanjem za gospodrtr Kke težnje našega Ijudstva. Marsikaj bi bilo v državi drugače, ako bi vlada vpoštevala temeljito izdelane DredJoge Jugoslovanskega kluba in ostahh ipozicijonelnih skux)in!