leto LOTIL Številka 262. DIUMM. t- M 11 ntralira 1925. Ceno Din rso VENSKI Ubaja vsak dan popoldne, iiTMaUl a»iol]o ta prralke. — lasoratt: do 30 peffl a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserat! pclit vrsta 4 O; notice, poslano, UJave, reklame, preklic! beseda 2 D. — Popust po dogo* varu. — 'Inseratni davek posebej. — „SlotftUkl Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i VyroTBl*tTo; KnaUora vlica stov* 5, prltllć*«. — Toleloa Ste?, 364, Uređalitva; Hnaflof■ allea St. s, i. naistropfe. — Teleioa %\?w. 34 ■T Poštnina platana « gotovini. 0 zavodu sv. Jeronima (lzviven dopis.) V Rimu, 12. novembra, S sporazumom rued našo in Italijan* sko vfi?do glede zavoda svJ Jeronima še niso bilo odstranjene vse tezkoče, ki so bile na potu otvoritvi svečeniškega ko* legija, Wed drugim se jc iz zavoda moralo odstraniti naše «'italijana£e», ki so se bili v njem ugnezdili in ga zlepa niso hoteli zapustiti. Kdor pozna razmere v R!mu in ve, da imajo nosi italijanaši tU svoje najmočnejše zaščitnike, bo razumel, kako težko jc bilo očistiti za* vod. N*še poslaništvo pri Vatikanu je imelo težak posel, predno je izpraznilo zavod. Pri tem delu pa dolguje naš na* rod večno zahvalo lojalnemu in pošte* nem«.? italijanskemu svečeniku. Noč in cfan << ta svečenik obletaval pragove. Mož ni miroval, dokler ni vsestransko uspel. Ta plemeniti Italijan je msgr. Ivan B i a s o 11 i. ki ga je sedaj Vati« kar. s silo odstavil, samo ker jc bil naš odkrit prijatelj. Dii se vidi, kako oduševljeno je de* ?al ta nas prijatelj za nas, opozarjamo na slučaj borsaljerskega kapetana Cam* paiiile, ki se je nastanil v zavodu in ki ic zapreti!, da ustreli vsakogar, ki bi da hotel iztisniti iz stanovanja. V osmih dneh je msgr. Biasotti dosegel, da je bil kapetan premeščen v Napoli in nje* govo stanovanje vrnjeno zavodu. Ena* ko je pomagal poslaniku pri Vatikanu, dr. Smodlaki. ko je. administrativnim potom izpraznil še dve stanovanji (za Potniški dom in za hrvatske sestre). Vse to je delat g. Biasotti brez vsake Bamopašnosti, iz gole plemenitosti. Kot rektor je dobival le borih par sto lir mesečno« ki jih jo pa prav lahko po* trosil za služite Ije vratnih ministrstvih, ko je moral intervenirati,-da se izprazni zevod. Drugo zaslužno delo tega prelata je Ml njegov- energični odpor, da nadalje podpira z dohodki našega zavoda razna renegate, ki jim |e rimska vlada delila podpore, dokler je vodila sekvester nad zavodom. Ti renegati so nato seve pod* vzeli pri Vatikanu in rimski vladi vse mogoče korake, da bi nadalje preje* mali neupravičene podpore. Msgr. Bia* sotu se jc temu uprl z vso energijo ter izjavil, da ne podpre teh rene£atov niti 7 Hnurjem, dokler bo rektor zavoda. Takih uslu^; bi nam ne storil niti lastni naš človek v Rimu. Ko so bili odbiti ti napadi na zavod, se je moralo pristopiti k preureditvi prostorov in k nabavi potrebnega pribora za kolegij. To stvar je uredilo naše poslaništvo; dočim Vatikan in kardinal zaščitnik nista niti maknila s prstom. Prostori so bili vsled JOletnega sekve-str popolnoma upostošeni in preurejeni z j zasebna stanovanja. Vse se je moralo preurediti, da se omogoči stare-sinan:, dijakom in č. sestram življenje m delovanje v zavodu. Desna roka pri ;em delu je bil zopet msgr. Biasotti, ki ie pripravil vse, da se je koiegij otvoril v par dneh. Kdor ve, kako težko je opremiti eno samo stanovanje, bo razumel trud, ki je potreben, da se otvori velik kolesij. - Ha olajša msgr. Biasotti našim di-va&om življenje v zavodu, je pozval iz Zagreba zaslužne sestre sv. Vinka Pav-linskega m jim poveril gospodarstvo zavoda. Tako so naši dijaki poleg ostalega konforta imeli v sredi Rima še svojo domačo kuhinjo. Največje uspehe je naše vatikansko poslaništvo doseglo na polju ekonomske preureditve zavodskega patrimoni-ja, ki mu ie naš poslanik dr. Smodlaka kot upravitelj zavoda, posvetil največjo paznic. Kljub slabim tradicijam, je r«-e-io dr. Smodlaki. da dvfšfrie dohodke zavoda od letnih 100.000 na 400.000 lir. NatveČja zasluga pri tem poslu gre zopet msKr. Biasotti ju. ki je priznan admi_ nistrativni strokovnjak. Po vsem tem prizadevanju za dobrobit zavoda, bi pričakoval vsak pošten človek, da bodo cerkvene olT~cfi upoštevale trud in delo nasjri poslaništva m msjzr. Biasottiia. Zlasri bi tako priznanje bilo na mestu od strani naših škofov, ki bi se morali v prvi vršiti zavzeli za napredek in dobrobit tega ru>-sc;:a zavoda. Kdor tako misli, se Jjuto vam. I*as ti škofje so dela'; našemu poslaništvu, msgr. Biasctfnn in njegovemu vzornemu pomočniku prof. Bnt-koviću v vsakem pogledu zapreke. Nage Škote jo vodil sarajevski nadbiskup Šanč. Najhujše je moral msgr. Biasotti pre-trneti. ker ie dal postaviti v zavodu sliko Nj. Vel. kralja, i o rm; jc nakopalo smrtno sovraštvo domačin m r:mr>klh nepriiateijev naše države. Odtod zače- Rešilen vladne krize Pašić v avdijenci pri kralju. — Ostavka prosvetnega ministra Vukičevića sprejeta. — Stjepan Radić rstopi v vlado« — Kom* binacije. — Beograd, 16. novembra (Izv.) Včeraj na dvoru v avdijenci pri kralju. Tej avdijenci se pripisuje velik pomen. Zatrjuje se, da je bilo ob tej priliki rešeno vprašanje vladne krize Ministrski predsednik se >e po avdijenci takoj odpeljal z dvora v svoje stanovanje, radi česar ni bilo aiogoce ničesar zvedet« o uuspehili njcove avdljenee. Radikali trdijo, tla je kr \ ob tej priUKi spre'ef ostavko prosvetnega m?n;stra Vukičevića in da ie bUo obenem rešeno vprašanje vstopa Stepana Radića t vlado. Odločeno pa Š3 ni, kater: resor prevzame Stepati Radić. Moscće le, da prevzame prosvetno ministrstvo ali pa dobi kak drug resor ter ostane Velja Vukičević še nadalje v vladi. V tem slučaju bi Velja Vukičevič prevzel ministrstvo pošte in brzojava, dr. Šuperina pa bi postal rrinister brez portrc!ja. Za danes se pričakuje povratek ministra Pavla Radića iz Zagreba, ki ima prinesti odgovor Stcpana Radića o njego- U elit »e na Ceš vem i:aziran;'j ^!eda preosnov.; vlade Zanimive sp rLzue verzije, ki krožijo o rešitvi vladne krize. Nekateri IrrJljcfc da bo novo vlado s^tavl! Ljuba Jovanovie, drusi pa pravi'o, da jo bo sestavil dr. Nin-člć. Tretji zcpei zatrjujejo, da se bo vladna kriza končala z vstopom Stepana Radića v vlado. Vsi beogradski Tisti beležijo, te verzije, ne da bi mogli navesti kakih toč;iejšin podatkov. Včeraj je ministrski predsednik konic-rlra* s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Žhrkovlcesn ter z ministri dr. Srški-ćem, Milanom Simonovićem in dr. Ninči-ćerr:. Radikali žele, da bi se vladna kriza čimpreje končala. Tekom včeraj5a;ega dne ni bilo drngii v Snejših pobtičnih dogodkov. Veliko pozornost jc vzbudil v političnih krogih uiod SDS, na katerem 'e goverii Svetozar Pri-bičević, ki ie ob tel priliki očrtal težavni položaj sedanje vlade. eaškem Izid volitev še ni znan« — Agrarci in češki socijalisti so utrdili svoje pozicije, češki socijalni demokrati pa so mnogo izgubili na komuniste« — «Stremka dela» ni izvojevala uspeha« — V Pragi so najmočnejši češ*ii socijalisti in narodni demokrat je. — Prvi skrnfinj bo jutri« — Praga. 16. no-vembra. flzv.) \*čeraj v nedeljo so se vršile na Češkoslovaškem volitve v poslansko zbornico In v senat. Volitve so povsod potekle v popom cm miru ni redu. Končni rezultati s^ niso znani, ker se skrudni! vrši 5ele v torek, iz dose-daj znanih rezultatov volite^r v po^amnih krajih pa se da ngotoviti, da ie tzvejevala lepe uspehe narodno soci}aI:stičrja stranka, ki jo vodita Vadav Klotač in minister zu-nanih del dr. Beneš. Zlasti ve'ike uspehe ima zaznamovati agrama stranka, ki jo vodi sedanji ministrski predsednik Švrhla. Na Moravskeai ie znatno napredovala klerikalna stranka, ki jo vod: sedanji minister dr. Šramek. Presenetljive uspehe je dosegla tudi miada Živnostenska (obrtniška stranka). Proti vsakemu pričakovanja je naraslo tudi Število čeških komunističnih glasov, kar je imelo za posledico, da so češki socijalni demokrati doživeli občutne Izgube. Oni, ki so menili, da se uspešno že pri teh volitvah uveljavi takozvana »stranka dcla<-, ki se Je, kakor znano, odcepila od narodnih demokratov, so doživeli precejšnje razočaranje, Narodnodemokrat-ski stranki je uspelo, kakor vse kaže, v bistvu ohranti svoje pozicije, vendar pa zgubi nekaj mandatov. Po poročilih iz Slovaške so komunisti izmed vseh strank tamkaj najbolj napredovali. V nemškem delu republike so socijalni demokrati e povsod nazadovali, zlasti občutne so njihove izgube v zahodni Cešk!. Značimo je, da so baš napram komunistom uspešno branil: svoje pozicije, dočim so češki socialni demokrati največ glasov izgu- bili baš na komuniste. Nemški krščanski szv cijalist: i:: agrarci so znatno pridobili ra glasovih, dočita so nemški nacijonalci in narodni sofciidci v bistva obranili svoje dosedanje posestno stanje. — Praga, 15. novembra. (Izv.) Pri volitvah v Pragi so dobil: češki socijalisti (KloiaČ, dr. Beneš) 04.000 glasov, narodni demokrat: (dr. Kramar) 77.000, komunisti 58.000, s-cijaini demokrati 36.000, Živnostenska stranka (obrtniška) 26.000, klerikalci (Lidova stranka) 36.000 in ^stranka dela* strana prace, dr. Stransko) 10.000 gl&sov. — Praga. 15. novembra. (Izv.) Po dosedanjih delnih '.-idih volitev je razvidno, da so nemSki socijalni demokrat?e dosegli znatne uspehe napram komunistom. Iz vzhodne Moravske, ki jo ie v avstrijskem parlamentu zastopa! sedanji predsednik dr. Masarvk, prihajajo vesti, po katerih je češka klerikalna stranka doš!a sedaj na prvo mesto. V mestu Jihlavj je b'!o oddanih za poslansko zbornico 6918 čeških, 6Si9 nemških, 6730 komunističnih. 475 židovsk'h glasov, za senat pa 5~52 čeških, 3310 nemških In 1462 komunističnih glasov. — Praga, 16. novembra. (Izv.) Po vo-liiiih podatkih, ki so došli do 3.30 zjutraj, so v Slovaški tn Karpatski Rusiji češki in nemški socijalni demokrat! drbili razmeroma mnogo glasov, komunisti ra izgubrli. Tudi klerikalna avtoooinisfičaa stranka Hlirtke je baje pridobila na glasovih. Izmed vladnih strank je obdržala svoje posestno stanje republikanska agrarna stranka. Polfska aladna kriza Posredovanje Pilsudskega, — Mandat za sestavo vlade ne bo poverjen generalu« — Pilsadski proti dosedanjemu vojnemu mi* nistru Sikorskenra. — Varšava, T6. novembra. V «v*->oto popoldne ie rraršal PITssdskl izročil predsedniku republike VVoijciecho^-skemti spomenico, v kateri svari predsednika, naj vpošteva pri rešitvi sedanje vladne krire moralne interese vojske. Spomenica naglasa, da se ie vojska že dvakrat prezrla, kar ima za posledico naraščajoče nezadovoljstvo /ued njo. Vojska nikakor ne sme slutiti interesom posameznih strank ter ne sme* biti predmet trgovanja častihlepnih generalov ali poslancev. Kot predirk \Votcie-chowskcga, organizator poljske voiske in po čina najstarejši oficir smatra Pilsudski za svojo dolžnost da svari predsednika v tem pogfetfa, ne da bi se hotel vmešavati v njegove zadeve. Predsednik republike je nja neusmiljena gonja proti temu poštenemu in lojalnemu svečeniku. Te intrige in to sovraštvo ni mirovalo, dokler nista bila odstavljena msgr. Biasotti in prof. Butfcovič. nc da bi bila o tem obveščena naša vlada in njeno vatikansko poslaništvo. Naš narod si mora to ne prijateljstvo zapomniti. Po-steni Italijan msgr. Biasotti pa zasluži naše največje simpatije, če se. mu že drugače ne moremo đostojnejše oddol- žiti Ni po prečltanju spetnenice vpraša! PiTsndske-ga. ali more predlagati primernega kandidata za vodstvo vladnih poslov. Pilsadski ma je odgovoril, da bo govor;1 šele tedaj, ko bo imel predsednik ob svoji strani osebo, ki ji bo poverjena sestava vlade. — Varšava. 16. novembra. Pređscđilk republike je spomenico maršala Pilsudskega priznal kot upravičeno ter je zagotovil PSsodskemu, da ae bo >beuemu generala poveri! sestave vlaće. Splošno smatrajo, da je ?vorrk Pilsudskega naperjen prori dosedanjemu vofsemd ministru genera!u Sfkor-skemu, k:: bi imel postati naslednik Or^-b-skega. Odkritje spominske piosos dr. Vairoslavu Jagiću — Zagreb, 16. r.o^tuor.-. fT-rv V«;. ■ po oilkrili ▼ V&ra^dinu sr^m^ko r>; .:; » prof. VatTofltfavn J«glćn na nje^ri voj - : > ht&i. Oh f. »Jntra.l «> se £-astopni:.-i radiih kultnniih ustanov iz Zagreba, 8fe6£rađg :n IijnbUan« tiđeMHII ms$r ša. kobalisen govoril r ^rQ;n pok. dr. Ji. gicu predsednik ilaifflc^liigga odbora Ya mestni žnnan Iran KovaCeviO. Nato eo o.!. eli udeleženci proslavo v BiskupeClvo ulico št. Id, kjer Je rosfaitsa hiša prof. dr. Jdirić-i, Tu t-o odlcrili spominsko ploščo z doprsnim reliefom Vatroslava Jarića, ki ga jc izde* la! znani umetnik Rudolf V a 1 d e c. — Na plošči je zapisano, da so Je tu roiil 16. julija 1838. prof. cir .Vatro?!av Ja&.č. Ob cd-kritju ^-n^mlnslTr« p!oS6e jo gOTcr!l SUpaja Kovačev ić. Ob II tnega glMa!:<ča svećena a';j. demija, Jugoslovcns!:;i akaaemijo jo za^to. p al dr .GJutO KorMrr, lj"-r. •■Ijansl-io oasirtrzo prof. dr. Frnnc I>i>mar2, 3tk0€&7e Mvfio učence rbr. J os ip Nogy, garodflj muzoj v Beograda dr. BaMvin Sarij?. vojaško oRdŠat jo zastopa! poIkovBik S'C'--'. sa§3f&Steg& velikega župana pa vladni tajni:: AvreHJ Vuliorarac, Delo !n žrrl^nje pokoja^sga dr. Vatroslava Jagića jc očrtal državni arhivar dr. Josip Nagy. "Z \ tem jc govoril v imenu ljubljanske un:~crzo dr. Pran RaaiOVŽ, na ker so bHi prečitani brzojavni po^^a^i dr. Jovana CrijiCa v iraonu BTbske liraljevo akademije v Beogradu, frančiškana Mar-kulina v iaioua rnureja v Kninu, rektorja beogradske univerze Ta vi a Popovića, češke univerze v Pragi, Gkraofsie fakultete v Skopi ju itd. Ob 1. se jc \TšiI slavnostni bans kct. zvečer pa v gledališču v^lfk ple^. ki so se ga udeležili fra vi. Ljuba Jovanović ali pa Ljuba Davidović. Vlada se sedaj nahaja v delni krizi, ki pa se lahko pretvori v popolno. Svetozar Pribiče* vić je tudi navajal, kako napada Stjepan Ras dić v svojem uDomu» politiko radikalov, zlasti v Dalmaciji. Ugotovi! je, da radikalne množice ne verujejo v sporazum, oni pa, ki molče, so sami krivi, al;o bedo v kratkem razočarani. VOLITVE V JUGOSLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO V ZAGREBU — Zagreb. 16. nov. Včeraj so se vršile volitve v upravo Jugoslovanskega akedem* skega podpornega društva. Vloženih je 6 kandidatnih list. Prvo je priglasil jugoslo* venski narodni gospodari blok (davido* vićevcl. Orjuna, agrarni klub ^Scloi« in dru * stvo «Triglav»), drugo napredno dijaško dru atvo ^Jugoslavija^, tretjo radikali. Četrto klerikalni «Domagoj», peto adelovni b»ok» (marksisti in republikanci) in Mitu radi' cevci. Pri volitvah je zmagal samostojni demokratski klub Jugoslavija, kj je dob^ Jot glasov m tako predsednika .r»rvev;a tajnika ter 6 odbornikov. Dru^i je bil Jusosloven-ski narodno - stosfjpdarsld blok. kj je d'"/-> med 1103 dijakov $75. Vollfve so potek*fe mrrno. Pa končanih vofitvah jc samostojni demokratski klub Bju^oslavijai odposlal pozdravno brzojavko Pri*vćev*"čt\ v kateri natrlaša, da je klub zmetal napram vsem svojim nasprotnikom. PGMILOŠČENJE VOJAŠKIH BEGUNCEV . — Beograd. 16. ucvcmb-.a (i>r.».) ^Sltii-bene No^hte- objavljajo ukaz vojucjra i rini-stjra, s ka.erin so oorošcato vseh kuiizon-^oslefic § 44 voi. feaz. zakon* vsi oni ki so do ! ratSarla 1926 oriiavvo vojnškini •^b!.-M-.".;'. Kazniva oe;n--ra Po J5 57 i;i $8 vo.iuo hszend pQclrjev, l^p-v.io^, reJo-vpv ter ncaicazneza osobia vojake m «nor-rrrice od 21. oHt^brn 15^ oaVe pi do danes, rr odprfSčaja samo onim osebam, M iiame z*.*'-i*e pri «vc;'Tb rovcl^;vii do r. jc-jK3ax>. \SM AVDIJENCE POSLANIKOV NA DVORU — Beograd, 16. novembra 0z\O Kakor se doznava bo jutri izrodil v avttQeuiJ trn. dvora svoh poverilna pisnUl BOvI Španski poslanik Landezzo, nato p;< bosta sprejeta crSki poslanik ^chhrosia4cs t.j: alban* ski poslanik Staviu. VULKAN PRI PRIZRENU — Beograd, 16. aovcnibra flzv.) Pr^s dne otojarlja brzojavko vz Pržzreaa. da ^!ade. naj cdpcšljero na .nvs; > strokovno konr-> jo, da preišče nenavadni poiav. VELIKA AVTOMOBILSKA NESREČA Neu Castle, 15. noveniDra. Pri a\«o-mobilski dirki je zavozi! neki z\ lomobi! t brzino 70 milj rr.ed gledalca. Pri tem že £>Hn ubita t oseba, 25 pa raafenlh, med njimi v te?ko. Borzna poročila Ljabljanska borza LESNI TRc; Bukove late 32/27 mm, 3 m. 3130, 3 ralclno obrobljene 2 živim robom, brc e ^rtr Ico. vart.nakladlna postaja, 3 vaf».. denar blago 700, zaključki 700; remljni 70.70, S0/S\ monte, 4 m fco. vag. meja. ^tJtljitćM 570; jclo\^e deske 30 mm. JIT, 4 m prej, fco. vng. nakk post., blago ŽITNI TRG. Koruza stara ^uha, par. Novi Savi. M* go 16; koruza stara suha, par. No\i Szd. \ vag., denar 145, blago 145. zaključki 143. koruza stara, par. Ljubljana, I vag.. denar 195, blago 195, zaključki 195; koruza, nmet t no .sušena, p-st., 1 vag« dcmir 11 blago 145, zakljuCki 145; koru/.ii. UIDtiuO i>u« šena. slovenska postaja, 2 vai«., ti, n-.:r 17>. blago 175, zaključki 175; kortizu nova z kvnt f?ar., par. Novi Sad, 1 vag„ den« II«), blun, 110, zaključki 110; otrobi debeli »zenični par. Novi Sad, jutaovreče, blai»o 145; Ovei baćki, fco. n. p., 1 va^.. denar 170. bla«»o 170 zaključki 170; oves tiremski fco. n. p, blago 170; oves be*5anski tco. l^istojua tramu, 9 vag., denar 215, blago 215, zaključki 215; ko ruza umetno sušena fco. n. p. Topoli kv, £ur, blaco 14230: pšenica 76 težka j„o. n. p, 1 vđ;«.. denar 242. bla^o 242. zakiiuc\i 24? picnica backa gar. 77 kg težk:i lco. p. k . 2 vai». denar 240. blago 2-10. zaključki pšenica bačka gar. 78 kg težka, fco. n. p. .2 vag., denar 245, blago 245, zaključki 24Sl ajda domaća par. Ljubljana, blago 2f*0; p -so domače, fco. n. p., blago llf>; iižol LkJ. ban. v cg. vrečah, b n, fco. Pos>tojna. trunc ( blago 275; fižol rjav. ban. v cg. vrečah, b/n. fco. Postojna, trs., blago 260. 2¥t% drž. renta za vojno Msealo aUk —: 7% invest p^s. l 1*21 /6. —: Celi ska posojilnica d. d. 20U. 202: Ljubljansku kreditna banka 2!0, —; Merkantita HAfti 100. 104; Prva hrvatska štedionica —, °5.i; Kreditni ?avod 175, 185; Strojne tovarne w Ir/ame 120» —; Združene pap r^ice 126: Stavbena družba d. d. Ljubljana 10l/, 110. SeSr d. cL 145. 14S; 4%% koni. zad. dež. bke. 20. 22; 4^% zast. L kr. dti. bUe. 20, 22. Zagrebška borza Dne 16. novembra. Sprejeto ob li. DeWze: Curih 10.8^—10.03^ j^ g 166\57—168.57, Pariz 226—230. tfewyork 56.145—56.745, London 272.97-274.97, Tra 226.33—22S.7.*. Herlin Lv?S6-13.49*\ D«al 791.25—801.25. EFEKTI. 7%'vJ&vĆst posoj. 1^>2i 75—77. 2'?'* drž. rente za ratnu štciu J!>—314. Liiiciliar.-. ska kreditna 210. II:v. eskomptnii ba-'*; 122.50- -134. KredUaa baa?ka, Zr!v i;^5— Hipotekami btmka 64V«—65V«, Jisooanka 10(V—Iia Praitediona 950—955, Slavenka banl.a 4^--5i*. Eksoloatacija 42—15, Urav.; d. d. Osijek 259, Isis d. d. 62—63, NV 30, Gumian 400, >laveks 150, SI a v oni i a 4? —44, Trboveljska 345—353, Uriion, paromll 4TA-4!0, Vevče 1 *\ Inozemske borze Csiriit Id. nov. Borza: Becaiad 9._\•', 20.80. London 25.145. Newj-ork 5 \ S.75, 20.95. Praga 15.375, Dunaj 73.07. — Trst, 16. rtov. Predbcrza: BeosraA 43.80-43.95, Parrz 00.25-W.7?, Londot 170.15— 130.25, New*ork 25.75—35.80, Prn. *n 74—74.35. Dunai 345-353. Cirtih, 477^ «9 Pariz Milani stran *. ^lui cw3M n a it oui one t?, novenrora 1^20. Stev. 262 Gorostasnosrl V nafi državi se je u gnezdil birokra* tizem, ki je menda brea primere na svetu. Ako ima človek priliko, da vpo* gleda nekoliko pobliže v razmere pri posamnih državnih uradih, opaža taKš* ne gorostasnosti, da mu zastaja pamet in se mu nehote vsiljuje vprašanje, ka» ko da so mogoče take razmere, ki bijejo v obraz zdravemu razumu. Da pokažemo naši javnosti, kakšne gluposti uganja pri nas sv. Birokracij, hočemo navesti resnično zgodbo, ki se dan za dnevom dogaja širom naše prostrane države. Po naših državnih uradih imajo že tudi pisalne stroje. Seveda tudi pisalni stroji, ako so tudi državni, ne trajajo večno. Treba je popravil, treba je tudi češce zamenjati kak izrabljeni predmet z novim. Vzemimo, da je postal nera* fcen pisalni trak. Tak trak stane 30 do 15 dinarjev, torej bagatelo. V privatnih uradih ali pri privatnikih zadostuje, da strojepisec javi svojemu šefu, da je pisalni trak neraben, pa že nabavijo kratkim potom drugega. Pri državnih uradih pa jc to silno komplicirana stvar. Strojepisec sporoči najpreje svoje* mu neposrednemu predstojniku, da je trak na pisalnem stroju neporaben in da je treba nabaviti novega. Istočasno ustavi tudi delo, ker brez traku ne more pisati na stroj. Njegov predstojnik se vsede k mizi in mora napisati na svo* jega šefa to*le vlogo: crStev.... Gosp. šefu oddelka X. v Ljubljani. Sa pisalnem stroju se je izra* bil frak. Treba je nabaviti novega, ki stane 30 Din. Prosim, da se vse ukrene, da se ta trak čimnajpreje nabavi. — V Ljubljani, 11. novembra 1925. — Jurij Zver, predstojnik.* Ta vloga gre nato na šefa dotičnega urada. Medtem seveda strojepisec po« črva, ker ne more delati brez potrebne* ga orodja. Ako stvar hitro napreduje, reši šef vlogo takoj drugi dan in vroči podrejenemu predstojniku to*le ore* senje»: *Štev..,. Ker je dokazana potreba, da se na temelju zakona o državnem raj čonovodstvu čl. 86., točka 13. in členov 6., 8. in 15. pravilnika za izvedbo odredb iz odstavka B, ugovori in nabavke, naro* S nov pisarni trak, odra jam, da aa trak brez odlaganja nabavi potom ko* misi je* V to komisijo ummjem. 1. J a* neza Potrebuje**, 2. Primoža Kočarja in X J ur J a Beričm, činovnike tega urmdm. Komisije naj gre takoj na pomet in iz* vrši ta ukrep. Račun za nakup aa izplača iz kredita... dri. proračuna ta 1925/26. pisarniškega pavšala, kjer j* za to na« bavko predodkazan kredit. — V Lfublja* ni, 12. novembra /925. — Tomo Kcnset, sef.» Ta komisija poseti isti ali drugi dan tvrdke, ki prodajajo pisalne trake in vpraša za cene. Nato se napravi ta»le zapisnik: *Komlsijonmlni protokoL G. sefu od* del k a X v Ljubljani. — Z ozirom na prejeto naročilo smo posetili teAe firme: 1. «lmperator»; 2. *Rebus» in 3. *Indus» radi nakupa pisalnega traka. Ugotovili smo, da proda 1. tvrdke . Red B. OPERA: Začetek ob H 20. zvečer. Ponedeljek, 16. novembar: «Don Juan». A. Torek, 17. novembra: Zaprto. Sreda. 18. novembra: aHoffmanno-ve pripo* vedke*. Red B. Četrtek, 1°. novembra: «Povratek», «Fauno* va no» in «Svatovac». R^d E. Petek, 20. novembra: Zaprto. Sobota, 21. novembra: «Orfej v pcdr^Tlju». Izven. Nedelja, 22. novembra: Zaprto. (Gos t ova* nje v Celju.) Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. Razstava poljske grafike Kot svojo 8. prireditev je včeraj otvo-rna Narodna galerija v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu razstavo potJrfte grafike. Otvoritvi so prisostvoval! predstavniki dr-iavBlh oblasti e sefom prosvetnega oddelka dr. Pavlom Peetotsikom kot sastopnfkom a*, velikega župana dr. Baltlča na cela. Vi. đeU rmo nadalje zastopnike gospodarskih ustanov, reprezentant© raznih umetnteklh ttđrnžeaj. starosto Jakopiča in prof. San tla. Otvoritvi razstave je končno prisostvoval konzul poltsk« republika v Zagrebu. Otvoritveno b^eOv? je govoril dr. Štele t imenu Narode* galerije, i."o uvodnem pozdravu prisotnim je prešel na oris poljske grafike v preteklosti in sedanjosti ter podčrtal njeno karakteristiko in izvirnost. V Imenu poljske vlade se je zahvalil Narodni galerij? g. konzu* poljtm.e republike. Nato se Je vršil pod vodstvom dr. Štele ta obhod po eob--r.ah. Razstava je pestra In bogata. Iz razstavljenih predmetov posnemamo, da je grafika na Poljskem povsem samostalna grana upodabljajoče umetnosti In da si lasti pravico samostalne umetniške tvorne sile. V tehničnem oziru dosega grafično umetnost najmodernejših narodov, vsebinsko ©e zelo originalno naslanja na narodno pol jeko umetnost ter na poljsko pokrajino. Na grafični razstavi vidimo vse karakteristične lepote poljskih mest, poljskih pokraj m, običajev, poljskega narodnega življenja, na rodne poezije Itd. Poleg pokrajinskih motivov porablja poljska grafika pogosto le-lo origfr.alne religiozne motive. Skratka: razstava grafike, ki mora vsakega ljubitelja minijaturne umetnosti razveseliti. Katalog, ki ga Je Izdala Narodna galerija, po-sveča razstavi ta-le uvod, ki ga prinašamo v splošno informacijo javnosti: Poljska grafična umetnost Ima častk-Urvo tradicijo. Na začetku stoji jaka umetniška postava Wita Stwossa koncem XV. stol. Poljaka sta bila Le Grain (Ziamko) m Cbodowiecki. Preporod grafike v novejšem času ee izvrftl pod vplivom razvoja francoske umetnosti proti koncu XIX. stol. Od Jaslenskega dalje se začenja razvoj, k) skoro privede do nastopa grafike kot svojevrstnega posrednika in nosilca smostojnth umetniških vrednot. Zastopane so vse tehnike od u Jed ko vrne (akvaforte) do lesoreza In litografije. In kakor Je sicer poljski značaj dosegel, da v okviru moderne evropske umetnosti uveljavi seb in ustvari de3o s izrazitim poljskim izrazom, tako se mu je to posrečilo tudi že v prvi dobi razvada modeme poljske grafike v delih Wyczr^lkow- earka te dr. V novejši 6oXA te Čuti tendenca, da se »oijaki snacaj mm bet) taraal Id ostvari sa naroden slog; T ***** ■ tem mm Je tudi grafika začela naslanjati aa ljudsko ttmetnootv Zastopniki te asjnovejse smeri so Wladialav Rogaški (prioritivaost Hod. ake rellaioan© umetnosti). W. Skocivlas, W. Waeoczlca in Sofija StoTJeoaka (Slovanska bogovi). — V povojni pirtJaM umetnosti eno nedvateejših Slovesna otvoritev trboveljske Ljudske visoke šole Trbovlje, 16. novembra. Včeraj ob 15. je bila ta svečana otvoritev rjudake visoke iole v Trbovljah- Svečane otvoritve 6o se udeležiti zastopniki raznih kulturnih društev, predstavniki raznih oblasti In korporacij, med drugimi zreški glavar g. Ptnkava, ravnatelj zagorskih trboveljskih in hrastniških premogciopov, trboveljski gerent in ravnatelj g. Vodušek, predsednik Zveze kulturnih društev ravnatelj g Jug, zastopnik centrale trboveljskih premogokopov tajnik g. Pogačnili, zastopnik UJU upravitelj Plavšak. major za-prisezne komisije iz Celja, zastopnik ljubljanske univerze unlv. prof. dr. Czvald. celokupni kuratorij trboveljske univerze ter nje odlični predsednik g Pauer .čigar zasluge so, da se je visoka Sola osnovala. Pri slavnostni otvoritvi so biM zastopani vsi sloji, opažati je bilo mnogo učiteljev, predvsem pa delavstva. Otvoritveni nagovor je Imel tajnik ku_ ratorlja g. PodbevSek, ki Je pozdravil vse navzoče ter nato dal besedo ravnatelju Jugu. Ravnatelj Jug je v imenu Zveze len L turnih društev čestital Činiteljem na univerzi, nato v Širokih obrisih razložil pomen ljudske visoke šole za delo In pozval delavstvo k obilni udeležbi. Slovenski rudar naj se zaveda, da Igra vodilno vlogo med rudarstvom v Jugoslaviji. V nadaljnem svojem gororu je izrazil svoje prepričanje, da bodo moralni učinki te sistematično stremeče ustanove kar najblagodejnejše vplivali na razmah moralnih IcsihovooU našega naroda Takoj s njim Je govoril zastopnik ljubljanskega vseučiHSČa prof. Ozvald. Za tem je imel otvorttveno predavanje mg. VerblČ. ki je imel termo o pre-r*o£7i. Predavanja se je udeležilo okoli 150 poslušalcev, kar je hvalevredno omeniti, upoštevati pa je dejstvo, da je bilo dve *retjir: ielavstva včeraj zaposlenega. Sl-> vesna tovoritev je bila v Soii na Vodah, kjer se bodo vršila tudi predavanja. Treba pa je takoj poudarjati, da je prostor mnogo premajhen in da bi bilo umestno, če si ljudska visoka Sola v Trbovljah poišče nekoliko večjo in udobnejšo dvorano^ Po predavanju ing. Vrbica se Je razvila živahna diskusija, na kar je bila elav. nostaa otvoritev zaključena, — Za današnjo premljero Golarjeve Izvirne slovenske drame »Zapeljivka« vlada obče zanimanje. Avtor sarr se ie kar srečno vpeljal v našo dramsko literaturo z njegovim lanskim prvencem »Vdova Ro-šlirka« Letos jI sledi »Zapeljivka«, koTe dejanje se vrši na naših tleh In med našim narodom. Ta večer pa zasluži vso pažnjo našega občinstva tudi v tem oziru, ker se s to premljero proslavi 25 letnica umetniškega delovanja gospe Polonce Juvanove. Gospa Polonca Juvanova je odlična članica našega ^ra.nske^a ansambla, ki je i?š!a iz ljubija / ■ šole ter stoji danes v prviti vrstah ceiotnega Baleta snsaml < Z lepe umetniško tadividaahic ... .-.*. - - sko rutino je kreirala velike Število Tj:v;:i dramskih vlog in to eosiedao z iako teptal uspehi. Jubilantki, odlični domačinki, iskreno čestitamo na tem njenem jubile'u z željo, da tudi v bodoče z isto vnemo deluje v pro-speh naše Tallje kakor je delovala doslej* _ KoHzejakl oder je otvoril v nedeljo zvečer v salonu restavracije »Pri levu« svojo zimsko sezono s spominskim govorom predsednika ravnatelja Juga ua nesrečno rapallsko pogodbo. Gospod ravnatelj nam je v dovolj razumljivih besedah slikal pomen rapallskega dne in nas tekreao bodrila k smotrenemn delu za rešitev zasužnjenih bratov. V zvezi s tem dogodkom je uprizorila nciia mladina igro »Kajn«, katero smo v Ljubljani meida prvič videli na odru. Igra Je imela "vseskozi popoln uspeh »n- ie globoko učinkovala na poslušalce, katerih je bilo toliko, da jim je sicer velika dvorana komaj nudila potrebnega prostora. Igra obeh bratov Jožeta in Kajna Je bila resnična, prepričevalna in verjetna. Njima se je vredno pridruiila mati, ki je dobro podala svojo vlogo, Imela primemo masko, I tjn dosegljivo. Kot organizirani narodni le glas Je včasih Izdal mladostno igralko. Reaija ni bila ravno na vifiku, tu In tam je bi! prepočasen tempo, pavze predolge, kar pa gre seveda kolikor toliko na račun otetkočene seenerije na majhnem odru kot Je asa. Predstavi je sledila prosta sabava s šaljivim prizorom, t licitacijo »Martinove race« In 8 plesom, h kateremu so pridno in lepo svirali tamburaši. Večer je potekel v popolno m vseetranako zadovoljstvo in je prirediteljem iskreno čestitati na uspehu. Le ventilacija v dvorani je zelo pomanjkljiva. Slušatelje je treba navaditi na točnost in večji mir. Reetavrater je storil §i-cer svoje, le pazi naj. da postreže goste samo v pavzi, med predstavo pa mora biti popom mir. — List Zdravje . S. januarjem 1926 bo izšel kot samostojen list zdravstveno-poučni mesečnik »Zdravje«, ki je do sed^J izhajal kot priloga »Preroda«. Kakor v prvem letu svojega obstoja, bo tudi zana. prej prinašal aktualne članke o naših zdravstvenih razmerah in potrebah. Kakor doslej, bo fciril pouk o osnovnih pojmih higiene V poljudni obliki bo dajal nasvete in navodila za pravilno higiensko vzgojo ter nauke za zdravo življenje. Razširjal bo znanje o zdravju In boleznih, kajti spoznavati samega sebe in spoznavati vzroke bolezni Je prvi po^oj za ohranitev zdravja. > Zdravje« naj pride v vsako hišo, v vsa to družino v mestu in na deželi. List bo urejeval predstojnik higienskega zavoda dr. Pire Ivo. sotrudništvo so obljubili mnogi drugi odlični strokovnjaki. List bo obsegal 32 strani, cena mu bo letno 30 Din oziroma polletno 15 Din, je torej najcenejši mesečnik, kar je pa mogoče izvesti le pri obilnem šteriiu naročnikov. N'aročnike sprejama uprava lista »Zdravje*, Ljubljana, Higienski zavod kraljevine SH3. pride! Politične vesti = Stepan Radič prosvetni minister? »PoUtika« poroča, da bo demisija prosvetnega ministra Vukiieviča sprejeta in da Pa-šič nato izvede rekonstrukcijo vlade. O tej rekonstrukciji sta razpravljala v soboto Pašic in Pavle Radić. Baje sta se sporazu-rrela, da vstopi Stepan Radič v vlado kot prosvetni minister; tudi Vuk'čević bi še ostal v vladi in sicer bi prevzel ministrstvo pošte, dosedanji minister pošte dr. Šuperi-na pa bi postal minister brez portfelja. — Koliko je na tej vesti resnice, te težko do-grati, zdi pa se, da ni brez vsaKe pcdlige. »Politika« namreč priobčuje tudi iz Zagreba to-le brzojavko: V dobro poučenih ra-dićevskih krogih zatrjujejo, da je bilo na konferenci, ki sta jo imela Pavle Radić in Pašič zaključeno, da postane ?tepin Radie prosvetni minister.« = Kako opravičujejo napad oa »Edinost«... Beogradski listi priobčujejo oči-vidno po iniormacijah z italijanske strani, te - le podatke o vzrokih izgredov proti »Edinostic: »V istem poslopju v Trstu, kjsr se nahajata uredništvo in tiskarna lista »Edinosti«, je bila tudi iramasonska loža. To poslopje je last »Edinosti« Fašisti, ki so napovedan borbo do iztrebljenja boljševikom, tramasonom in vsem breznarodnim internacijonalcem, so biii ogorčeni na »Edi-nor>u. da e dala v svojem poslopju lokal ererrn riajveč'ih sovražnikov režima v Ita-$2 In tako jc poleg iramasonske lože v poslopju »Cdinostk trpela tudi redakcija s ti-- - no* — Kdor pozna razmere v Trstu, ve. da je to samo puhel Izgovor, ker je kolikor je nam znano, docela izmišljeno, da bi bila framazonska loža v hiši »Edinosti«. Treba samo poznati tržaško sodrgo, da človek ve, da je izgrede proti »Edmo-sti« narekovala samo in izkl'učno besna mržnja tržaškega rrroba proti vsemu, kar je slovensko! — Politika jugosk> venske man'si ne v Italiji. Gospod poslanec dr. VVilian se obrača v »Edinostii proti onim Italijanom, ki opravičujejo znani napad s slovensko udeležbo pri aventinski opoziciji. Poslanec izvaja med dragim: »Brez nas so zlezli na Aventin in na njem taborili. Ce se spet spustijo z njega in povrnejo v sejno dvorano poslanske zbornice, se nam jim ne bo treba pridružiti, ker ml svojega mesta nismo nikdar zapustili...« Potem piše dr. VVilian: »Naša po!itika je enostavna, čisto stvarna, brez teoretske obremenitve ur merjena v prvi vrsti na to, kar nam je neobhodno potrebno in po pravici in pošte-__i_______ ' ■ — manjšini v nacionalni državi nam ie stroga vzdržljivost v strankarskih navzkrižjih v prvo dolžnost. Naše nasprotovanje velja vsem brez razlike, ki so nasprotni pravicam in legitimnim koristim slovenskega in hrvatskegi ljudstva v ItaJi.i. naše lojalno sodelovanje mora biti pravtako na razpolago vsem brez razlike, ki hočejo dejansko spoštovati naše pravice in legitimne koristi. Ce nam kdo očita aveminsko opozicijo in hoče s tem upravičiti take dogodke kakor zacViji napad na »Edinostj, med tem ko je vsako naše nasprotovanje le odpor brez-moinega kosa naroda proti odrekanju elementarnih manjšinskih pravic, potem je to očitanje krivično, da, ne samo krivično, rego tudi prav nič velikodušno.c Excella J |e najboljši in vendar oajcenejil stroj za rodbino in obrt — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- "Julijska brajina —j Collarich obsojen na dosmrtno ječo. Kakor jo bilo pričakovati, tako se glasi sodba za Co!Iarlcha: .'dosmrtna ječa, ki je poostrena z enajstletnim zaporom v ločeni celici. BattJsrig je obsojen na 11 let In 3 mesece ječe. Bis in !a Cz^ray sta obsaj«na vsak na 10 let. Smolars na 3 let. Neffat 4 leta 5 mf?ecev, Rozina 3 le-ta 2 meseca, Jurcich na 1 leto, Simoni na 1 leto 7 meso-cev, ostaiih 14 jc oproščenih. Obsojeni morajo plačati sodne stroške in poravnati povzročeno fekodo. Oollarich se je obnašal pri razglasitvi obsodbe precej cinično in celo smejal se je, ko so mu orožnik; nataknili verige. Glede eamotne celice se je norčeval in nasvetoval predsedniku, naj mu doda še štiri leta, da bo samotna «Uea trajala 15 let. Kdor je obsojen na zapor v jetnišnici, mu pripade že po obsodb: sami samotna ceLica sedmih let Predsednik mu je povišal število na enajst. Porotniki so apoznali Collaricha krivega šestnajstih de. liktov. Za štiri take delikte je določena kazen jetnišnice; ostale zadeva kazen 115 let. Obsodba se nalepi v Puli in Trstu v objavo občinstvu. Collarich 6e je zahvalil novinarjem, da so imeli toliko posla z njim. Občinstvo je sprejelo razsodbo z zadovolj. etvom in mnogo se je komentirala precej mila 6odba za Collaricheve tovariše. Po razglašeni obsodbi se je približal Collaricha njegov branitelj dr MatO£el-L#oriani in ga vprašal, kaj misli storiti. Collarich se m a je nasmejal In rekel: *Morda miaiite, da •e pripravljam na samomor? Nikdar!« Potem je Collarich pogledal naokoli, položil prst na usta ter rekel tiho: »Bodite miren, gospod odvetnik, in pustite, da storim vso sam.« Odvetnik mu je Se naznanil, da mi. 6ll podati returz prp. V. Pilon. — Promocija. Na univerzi v Bologni je promoviral za gradbenega inženjerja gosp. Janko Plcsničar iz Trsta. —/ Premeščen /e iz slovenskega Kanala v Italijanski Červinjan sodni uradnik gosp. Miha U r b a n č i č. V Kanalu jc služboval 20 let. —j Beg iz goriške dežele. Izseljujejo se danes iz te, jutri iz dru£e vasi. Z vipavske stran" jih jc odšlo pred kratkim mno^o a trebuhom za kruhom, sedaj čujcmr>, da je odšlo v Ameriko več domačino iz Btsvesja* na v Brdih. Slabe letine in neznosne davšči* nc gonijo ljudi z doma. n---—---v—t"t r r - -r t— —— - t~ - V. L Krfiarjovska: 102 0 IiNllestuu nesmrtnih Roman. Kriva ie bila pač moja nevednost in razburjenost, da nisem takoj spoznala, da se vrše poročni Obredi. Ko sva prišla iz svetiSča, sva sedla zopet v nosilnico ter se napotila v dvorec ki je po lepoti in bogastvu daleč nadkriUeval Narajanin dvorec v Benaresu. Tam so me sprejele Ženske in me spremile v krasno dvorano, opremljeno tako razkoSr.o, da sem kar Strmela. Povsod je bilo zlato, emajl, dragulji in divne tkanine. Skori Stroko vrsto vitkih stebrov se Je videl vrt, poln vodometov in tropičnih nož, nad katerimi so letali metuljčki in kolibri, podobni Zivrm dragrnljem. Lahko si misliš, kakšen vtfs je napravilo name to nepopisno razkošje m bogastvo. Ni čula. da ae mi je zdelo vse to kakor neke čarobne sanje, saj je bil Rim, kjer sem zagledala luč sveta, v tistih Saših tako obubožan, da sem preživela mladost v zelo skromnih razmerah. Pa tudi pozneje kot ve-stalka nisem poznala razkošja. Zato se mi je celo »delo, da sem že umrla in da hodi moja očiščena dnša rx> ra tekih ooljariafr Bila ie že noč, ko je stopil v sobo moj spasitelj. Stopal je naglo in oči so mu žarele v strastni ljubezni Pozneje sem izvedela, da je predsedoval svečanemu banketu na čast njegovemu povratku in poroki. Ves čas mi je rojila no glavi misel, kje sem l.i kaj se godi z menoj. Zato sem pokleknila, dvignila k njemu roke in zacepetala: — Povej mi: kdo si in kje sem? Povej, sem Ti mrtva ali živa. Kaj pomeni vse to, kar vidim to? Neznanec se je nasmelma veselo In brezskrbno, kakor navaden zemljan. Dvignil me je, posadil kraj sebe na drvai ter me pogledal s svojimi plamte čimi očmi, rekoč: — V Indiji si v moji domovin!. Jaz sera — Radža VivaSvata, ti pa moja žena. Kaj res nisi vedela, da sem ti v hramu nataknil na prst poročni prstan ter delil s teboj blagoslovljeni riž hi med? — O! — sem zalepetala. — Izbral si mene — nedostojno in grešno svečenioo? — Eno najbolj naravnih in iimltvih čustev te je prisililo prekršiti zakion Hi ta zločin si plačala z groznimi mukami. Kreon Je zakrivil več kakor ti Obljubil sem mu svojo pomoč ter ran svetoval, naj bo pameten, naj spoštuje tvoj položaj, dokler ne bosta daleč proč od Rima. Namesto da bi poslušal moj nasvet, se je spozabil tako daleč, da je splezal čez sveto ograjo in te erfeiiil prelomiti zaobljubo nedolžnosti, FV> njegovi krivdi je pretila obema ne-variost sramotne smrti. Z veliko težavo sem ga rešil in zdaj je na varnem v svoji domovini. Toda izgubil je tebe m to kazen je tudi zaslužil. Pozabi torej na prošlost: ni je več, vse je pozabljeno. Pravici Vestmega hrama je zadoščeno. Vesta!-ka Licinija je mrtva, ti si zdaj Nara, moja žena. Po-grm, poslušnost in kesanje ti dajejo prvico do moje ljubezni. Pos'ušala sem ga kot v sanjah- Sreča m priznanje napram možu, ki se mi je zdel nekako plemenito božansko bitje, je napolnilo moje srce. Prijela sem Ebramarjevo roko — roko modrijana Aten iq Aleksandrije, ter jo strastno poljubila. — Ebramar? — je vprašal Supramati in planil pokoncu. Kaj je res mož, ki te je rešil, in modrijan, ki sem ga videl na Himalaji — ena in ista oseba? — Da, on je. Ker si ga videl, boš še lažje razumel, da sem ga ljubila s čisto posebiim čustvom, v katerem ni bilo razlrke med spoštovanjem in ob ludovanjem z ene ter ljubeznijo z druge strani. Toda pomiri se, sedi in poslušaj konec moje povesti. Ko Je razburjeni Supramati znova sedel na svoje mesto, je Kara ndatJevala: — Postom al je balo mole življenje mirno in srečno. Živela sem kafcer v »elrA čarobiih sanjah, polnih ijnbenl A» — Ebramar — nazivati ga bnčem s tem, tudi tebi znanim imenom, — mi je odkril prve tajnosti okultis:ične vede. Menda se ni bilo na svetu učitelja, ki bi imel tako marljivo in pazljivo učenko. Sedeč pri njegovih nogah v velikem laboratoriju seta poslušala njegove nauke in izučavala staiođavne jezike. Naučila sem se sanskritskejra, asirskega in egipčanskega jezika ter starodavnih azijskih narečij. Čitati znam celo hijeroglife m klinaste napise. Ebramar je bil dober in potrpežljiv, toda Belo Strog Učitelj. Morala SkVm se neprestano učiti in slediti naukom, da bi ne zaostala. Tako nisem niti opazila, kako niti čas. Cim bolj sem napredovala V Učenju, tem boi* so me zanimale skrivnosti minulosti in bodočnosti. Nekoč, ko sva po navadi delala skupaj v laboratoriju, me je Ebramar objel, rekoč: — Licinja! Ali bi ne hotela odpotovati v Rim in obiskati očeta? Zelo star je že. Smrt se mu bliža, jaz pa sem mu obljubil, da te bo pred smrtjo še eikrat videl. Očetovo ime Je zbudilo v meni strašne spomine. Zadrhtela sem, obenem sem si pa zaželela še enkrat videti ubogega očeta. _ Seveda bi rada videla očeta in domovino! Bojim se le, da bi me utegnili spoznati in znova obsoditi na strašno smrt v Tobnicu — sem zaše-petala razburjeno sf C; s Stev. 262 »SLtJVEflSTCT »SU! O D« dne it. novcmora 1925. Stran 9 i i r elitni Kino Matica Samo še danes! Samo Se danes! elitni Kino Matico vodilni kino v Ljubljani. Tel. I2i. Dnevne vesti. V Ljubljani, dnt 16 novembra 1925. — «Zveza avtonomnih slovenskih mest* je bila danes ob 11. dopoldne ustanovijena na sestanku županov teh mest na ljubljanskem magistratu. Na ta sestanek so prispeli: župan maribor« ski ji. dr. Jos. Leskova r, župan celj* ski g. dr. Juro H r a š o v c c in župan ptujski g. dr. Matej S e n č a r. Na kolo* dvoru je pozdravil došiece predsednik gerentskega sveta p. dr. Dinko P u c — Na čast odličnim gostom=županom pri= redi mestna občina v restravraciji «Zvc* zdi» opoldne skupno kosilo. — Disciplinarna poverjeništva za osnov* nc in meščanske sole ljubljanske oblasti. D'\* sciplinarna poverjeništva za osnovne in me» šcanske šole ljubljanske oblasti so sestavi je« nc tako*2c: predsednik veliki župan dr. Vil* ko Bal ti č, namestnik dvorni svetnik Jan: ko Krcracnšck; člani: dr. Pestotnik kot šef prosvetnega oddelka, namestnik dr. Bevk. Za učiteljstvo: Alojzij Novak, ravnatelj meščanske šole, namestnik M a h n a r ič, učitelj osnovne šole. Drugi specijel* ni zakoni v tej zadevi ostanejo v veljavno« sti. to jc dosedanji discipliuarski postopek kot je po zakonu predpisan za. kraje bivše Kranjske, odnosno štajerske (Laško in Brc: žice). — Iz državne službe. Imenovan je za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Maglaju bivši veterinar okrajnega glavarstva v Srebaici Ibrahim F3 o j a z e t o v i č. — Legitimacije prometnega ministrstva. Prometno ministrstvo pripravlja s prihod* njim letom nove legitimacije za svoje usluž: benstvo. Radi tega. je že pozvalo postaje, da pošljejo spiske oseb, ki imajo pravico do železniških legitimacij. — Strokovni izpiti za uradnike trgovin* skega ministrstva. V trgovinskem ministr* stvu jc imenovana komisija, ki bo vodila strokovne izpite za uradnike tega ministrs stva. — D Jakovo j c izročilo notranjemu mi« n'Stru spomenico, v kateri zahteva, da se proglasi za mesto, ker je izpolnilo vse toza* devne zakonske pogoje. — Novi denarni ovitki za vrednostna pisma. Ministrstvo je izdalo nove (privatne) denarne ovitke za vrednostna pisma v d\*cii velikostih; večje v razsežnosti 15X?5 cm in manjše v razsežnosti 12/^X17 cm. Večji ovitki so po 75 par, manjši pa po 50 par. Pošte bodo začele te ovitke šele tedaj prodajati, kadar bodo stari popolnoma razproda tu. — Vsem vojnim oškodovaneem.preča- nom! Odbor za vojno odškodnino v Maribo. m naznanja in poziva vse vojne ošKodo. vanee, da se zanesljivo udeležijo važnega sestanka, kateri se vrši nepreklicno na dan državnega pravnika dno 1. decembra točno ob 3. predpoldno v restavraciJEskih prostorih Narodnega doma v Mariboru. Udeležba je za vsakega vojnega oškodovanca zelo važna trr prisotnost neobhodno potrebna. —Razpis natečaja. Razpisana je služba srarešine pri poštah: Crna pri Prevaljah (TI/1), Mežica (H/2), Roj;aševct žati padanje vod, vendar jc vslcd sobotnega močnega naliva obstojala bojnzen zopetne katastrofalne poplave. Veliko županstvo ljubljansko oblasti je tekom včerajšnjega dne prejelo iz vseh krajev Slovenije vesti, da ni nevarnosti zopetnih poplav. Manjša povodenj je bila samo pri Kamniku, kjer jc pod vodo več pašnikov. Fovsod drugje je pričela voda padati. Tudi iz Maribora nam javljajo, da jc v Prekmurju minula nevarnost nadaljnih po* plav, nasprotno pa prihajajo strahotna po= ročila iz Hrvatske, kjer so bili v soboto po* noči katastrofalno prizadeti nekateri kraji. Kastrofa v Dugem selu. — 9 človeških žrtev. V noči od sobote na nedeljo jc elemen* tarna nezgoda z vso silo zadela Dugo selo. Poplava jc bila tako ogromna, da slične niso doživeli najstarejši prebivalci. Ob 6. zvečer jc Sava dosegla maksimum 9.30 nad norma' lo. Porušila jc nasip pri Rugvici. Ogromne mase vode so porušile nasip v dolžini 80 m in se valile proti selu. Nesreča je bila tem večja, ker se večina hiš nabaja tik ob naši? pu. Seljaki so bili večinoma v svojih hišah. Vodni val jc dve hiši odnesel, od ene ni sledu, drugo je voda nesla 400 m daleč. Pri nesreči so utonili štirje seljaki. Vsa pota so pod vodo, promet jc mogoč samo s čolni. V Rugvici jc porušenih še več hiš. Deroča vo* da je odnesla s seboj živino in konje ter imetje seljakov. Pri selu Bulrovje je bila ka» tastrofa še večja. Tu je voda na štirih me* Stih porušila nasip. Kritični čas so se seljaki nahajali na napipu, kjer so nasipali zemljo, da bi preprečili eventualno prodiranje vode. Toda njihov tru • je bil zaman, voda jc po* rušila nasip. Seljaki so si s paničnim begom skušav rešiti življenje. Nekateri so be/ali na podstrešja hiš, drugi so plezali na dre vesa. Zjutraj so našli na neki šljivi viseči napol mrtvi dve ženski. Vso noč sta prečuli v smrtnem strahu. Voda jc odplavila sedem hiš. Utonila jc vsa rodbina Tomek, obstoječa iz petih oseb. Vsa živina jc uto* nila. Promet jc mogoč samo s čolni. Pri Jasenovcu jc voda narasla S.30 ru nad normalo. Uničeno je selo Gradina, sela Ustica, Mlaka so pod vodo. Bosanski Novi pod vodo. Pri Bosanskem Novem sta Sava in Una tako narasli, da sta preplavili vso okolico. Voda je bila 6 m nad normalo. Na več mc* stih so bili porušeni nasipi. Nad Ključem sc jc utrgal ohlak. Voda jc porušila nasipe in opolnoči jc bil fes Bosanski Novi pod vođo. N* ulicah jc bila mestoma 2 m viso» ka. Vsa stanovanja v pritličju so uničena. Človeških žrtev ni bilo, velikanska pa je materijalna škoda. Prebivalstvo jc v paničnem strahu bežalo na podstrešja in strehe. Telefonska centrala je bila demontirana in pre« nesena na podstrešje. Promet je bil preki* njen, železniška zveza med Bosanskim No< vim in Bihačem je prekinjena. Neretva — velikansko jezero. Pri Gabelu je Neretva prestopila brc* govc in je podobna velikanskemu jezeru. — Vi ozimina jc uničena. Težko jc bilo pri* zadeto lesno podjetje «Narenta». Neretva je odnesla vso zalogo nakopičenega lesa. — Več ljudi jc v Neretvi utonilo. roko, nakar sc jc samokres sprožil, obenem pa jc napadalec sunil Dovča z nožem v roko in glavo ter nato pobegnil. Napadalec je baje neki uradnik. Kakor poročajo, je bil napad bolj političnega in ne roparskega zna* čaja. Dovča so v vojaški bolnici za silo obvezali. Dalje je bil z nožem sunjen v roko neki Samsa, kateri sc jc spri z družbo fan* tov, prepevajočih italijansko komunistično pesem. Samso so prepeljali v bolnico. I j Svojo mater do mrtvega pretepel. V ljubljansko bolnico je bila včeraj pripeljana že priletna posestnica Doroteja Kralj iz Črnomlja. Ženica ma težke notrame in zunanje poškodbe. Kakor poročajo je posestnico do mrtveca pretepel lastni sin, keteresa so prijeli orožniki. — Redka ugodna prilika nudi se vsako, mur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko, Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastm ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najbolje kvalitete. Prodaja so pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. 212 n Iz Celja tovo hvalisanje v >,Slov. Gospodarju«, kjer trdi, da so grornji 2nesek iz pošlo vali poslanci SLS. Da jo vlada podporo dala, jo pml vsem zasluga gospoda velikega župana. —m Kvartet Zika je pripravljen prirediti še en l;oncert, če se prijavi dovolj obiskovalcev Prijave sprejema gledališka blagajna do 14. novembra. Koncert bi se vršil okoli 23. novembra. Sport Mestno gledališče^ V nedeljo 22. novembra ob pol 4. ori popoidne gostuje v našem mestnem gledališču ljubljanska opera. Uprizori so opera v 4 dejanjih »Manon*. —c Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju objavlja zopet razglas o prostih stanovanjih. Oni prosLlci, ki reflektirajo na eno izmed izpraznjenih stanovanj, morajo to prijaviti najkasneje do sredo 18. novembra ob 12. uri pri stanovanjskem todižcu. —c Demokratski sestanek SDS za Celje Okolico se vrti ta tedsa v četrtek dne 13 novembra v flaberju v gostimi Nerad. Somišljeniki ae vabijo k udeležbi. —c Koneert Zika . V soboto 21. no-vembra ee vrti v mestnem gledališču ob 20. koncert češkega kvarteta »Zika« Iz Maribora —► Mariborsko c!~dali£če» Torek, dne 17. novembra ob 20. ori »Zakleti grad«. — Premrjera. Ab. B_ _m Podpc-c občinam po povodnjih, tO- 21 In drugih ujmah. Tokom minulih mesecev so razne ujme ponovno obiskale naše mariborske oblasti ter odšKodovale posamezne občine skoraj v vseh srezih. Na podlagi ugotovitev škode, katero je dal izvesti po svojih organih gospod veliki župa'* dr. Pirkmajer, je potem predlagal vladi, da naj priskoči prizadetemu prebivalstvu na pomoč z znatnim zneskom v svrho razdelitve podpor občinam. Vlada j«5 nakazala gospodu velikemu županu že pred tremi tedni v svrno razdelitve podpor no prejšnjih elementarnih nezgodah znesek 260 000 Din, kateri znasek se je z ozirom u a Večje ali manjše Škode v posamnifc t«-*5-zih, kakor so bile uradno ugotovljene, na sreze aiedeče razdelil: srez Celje — Vransko je dobfl 20.000 Din. srez Prevalje 10.000. src« Dol. Lendava 8000 Din, srez Gorn]:-grad 30.000 Dtn. «rez Ptuj 20.000 Din. srez Slovenj gradeč C0.000 Din, srez Konjice 7000 Din, srci Šmarje 25.000 Din, srez Maribor lev) breg 73.000 Dio. srez Ljutomer 12.000 Din, erem Prolog 15.000 Din, srez Murska Sobota 10.000 Din. Pri tem opozarjamo £e enkrat, da gre tu ta podpore po prejšnjih elementarnih nezgodah tn ne za sedanjo povodenj, ta katero je vlada tudi ie za enkrat dovolila 150.000 Dfn za mariborsko oblast. Pri tem Se moramo zavrniti ženo-. Jadran : Slovan 7 : 1 (5 : 1). Včeraj ee je na precej razmočenem vendar dovolj sposobnem igrišču SK Ilirijo odigrala ena zadnjih prvenstvenih tekem med Jadranom in Slovanom. Kakor ^ bilo pričakovati, je Jadran z veliko goal diferenco igro oJiofil v svojo korist. Rezultat je popolnoma realen, ker je bil Jadran oba polčasa absolutni gospodar situacije in je stalno ogrožal vrata Slovana. Slovan 8e ima zahvaliti zgolj sreči in svojemu vratarja, da ni utrpel težjega poraza. Igra je bila v prvem polčasu zelo zanimiva in je zlasti ugajala precizna in smiselni igra notranjega tria Jadrana, ki pa je navzlic: temu zastreljal is najsigurnejiih policij. Dočim je v prvem polčasu Jadran z lahkoto pasiral obrambne vrste Slovana, mu ie bilo to v drugem polčasu popolnoma onemogočeno, ker je Slovan svoje krilce potegnil v obrambo. V obrambo je Bel tndi Km 3 in temu se ima Slovan zahvaliti, da ni bil poraz Imjši Vratar škofic je bil v drugem polčasu izvrsten. Slovan je proti koncu Igral b 7 igralci, ker je sodnik izključil tri igralca In to popolnoma zaslužno. Surovi ton igre. l:i ga je diktiral Slovan, se je dal paralizirati samo na ta radiklen način. -* Jadran nas je zadovojil samo v prvem pol-č5u, v drugem je odrekel njegov forward. Krilska vrsta je bila popolnima na mestu, obramba precej nesigurna. Vratar n! imel posla, edini ??oal pa gre deloma na njegev račun. Sodil je zadovoljivo g. Vodi3e&. Domače in inozemske nogometne tekme. — Zagreb, 16. novembra (Tzv.) Včeraj se tu nt odigrala nobena tefc.ua. — Beograd, 10 novembra (Izv.) Jugo* slavlja (rez.) B?K (rez.) 0 : 1. 1300 gledalcev. Tekma se je velita mesto prvenstvene prvih nioStev. — Reka, IG. novembra (Izv.) Olimpila: Venezla 2 : 0. — Dona j, 16. novembra (Izv.) Včerajšnje prvenstvene tekme so prinesle presenečenje. V prvi vrsti je presenetil visok poraz Rapida po Amatetirjih in dnrgih zrnaca Slovanov nad Vienno. Rezultati so bili: Amateure : Rapid 5 : 1 (l : 0), Slovan : Vienna 6 : 2 (0 : 0) \VAC : Admira 2 : 1. Simmering : Rudoffshiisel -3 : 3 (l : 0) Ha-koah : Herta 1 : 1. JznenAleme FAC : \Va- cker 2 : !. Sportklub : BAC 4 : 3. Zadnja tekma ie prijateljska. — Praca, 16. novembra (Izv.) Moštvo Slasovitega španskega vratarja Zamore TC Espagnol iz Barcelone ?e igralo v soboto in nedeljo proti Slavijl iti Žparti s 4 : 2 (3 : 0), drugi dau pa proti Šparti s 4 : 0. Španci bi utrpeli §e huiši poraz, da niso imeli v ffoalu vratarja Zamore. Zamora je prvi dan proti Siaviii ubranil dve enistmetrovku DFC ; TopHtzer FK 11 : 2. Bratislava : Ligeti 5 : 1. . Gradec : Kampfendori 4 : 1, GAC : HaJioaU 4 : 0. Stran 4. •slovtnsk i n a ti o d« dnt 17 novembra 1925. «ev Gospodarstvo Srednja železnic v Črni gori V beogradski Revue econcm:que ct risar* Jere, ki izhz-a v francoskem in aivtlc-§kem jeziku, ic r>?pisal !n":e^'er Z-ra^ko Vaskovič Članek o potrebi ^ra-J-v.o žefez-niskih pr;>j: v Crr.i seri; ki jc tudi za ::as 2cIo zarriTtiv: ' Čr::a sora s sosednjimi pc&r tonami, čelom Hercegovine, Sanožakom. MctoHlo in Južno Srbijo tvori povržino 45J'rCO km3, to ic večjo povrnit.c« kot Jo ima §vica. Belgija ali Nizozemska, in vendar rid tein velikem fc:i*onh] ni železnic. Ravno src-1n;i kakor tudi scvero-vzbod-tii dol naše dr>avc bi pa milno rabil izhod na rrorjt preko črnogorskesn ozemlja, na katerem se tiahaja imenitna r.aravna !uka. Loka Kotors"-:^. Gospodarstvo omenjenih pokrnin .nnoga trpi vsled pomanjkanj izbo Ja ca morje. Vsfed £:>kcea odpori ne moremo računati na Solun.-Da s! moramo najti drug Izhod iiTorjc. V.i/.cjo sledeče Številke: tnala Srbila, ki je i:r,c!a pred balkanskimi vojaam:. ss.t.o 4S oCrJ km2 jc L 1910 izvozila preko turškega Soluna 10.536 vagonov tzvMčTiih pridelkov, velika danaSnta Jut >-siaviU na. ko;c meja sc nahaja komaj SO V..t- od So'una. ic izvozila preko tega pristanišča 1. 1923. samo 5602 vagona in leta 1221: 861) vj£ci?ov. Iz teh Številk Sasni zazvidimo. da moramo najti 2a na?o trs> vino dr;j?. svoboden izhod na morje. Ker ;c najkrajša zveza imenovar.Ili po-krsjin z mortem Ic preko črne gor« se je napravil načrt z * idezniSko otnre£jc v tej debeli, ki odgovarja rajnim pJtrcbini In |e obenev. cluvol; oddaljeno od albanske meje. čj. sc ni treba bati ncpriiik>vanih napadov. En del tega omrež:a ostane 2 ozro.n na zv;:/r» ozkotiren In sicer proga Višegrad —Go£a—Gacko—Bileća—Trebinjc, dolga 207 km. sl br> stala okrog 4.5 milijona do-•laricv, nc vstevii tračnice in premični material Vozila bo preko vse zapa-k-.c črnogorske meje in bo obenem na novo zvezala Beograd s pristaniščem Gružerri. Ta fteva zveza Beograd—GruS bi bila riajk ai-ša zveza nase prei*touce z morjem (556 km). Gradba sc je že priče'a na orori OVe-Tfovac—Beograd' (40 km). Ta del bo končen v teko enega leta. Proga Višcgrad—Trebime bo vodila pteko bogatih gozdov in že ta vzrok oi sado^i-oval za upravičenost gradnje. Drug 160 km dolga proga, ki je pro-tirana. ;e Bileća—Nikšlč—Danilov grad —Podgorica—-Vir Pazar; ta bi bila tu zvezana z že obstoječo črto Bar—Skadrsko jezero. Stala bi brez tračnic in preničnega materijala 4 milijone dolarjev. Vse to ozkotirno omrežje bi torej imelo 367 km dolžine in bi stalo kakih 8.5 mi-Trcnov dolarjev. S tem bi bi! popolnoma re.šen oroblem komunikacij v Črn! gori in Hercegovini, kjer danes Seleznlc še ni. Obešeni pa bi bilo ozkotirno omrežje Zapadne Srbije v najkraći smeri podaljšano do prislana Gmža. Ti ničrtl so bili izdelani z odobrenjem udnizetv.i njjrosiovenskih Inžc::;'cricv. Sedaj se vse te proge trasiralo in delo sc bo nato takoi pričelo na črti Trebile—Blleče— Nikšič. Tj proga ie splošno i.renuje Jadran->ka železnica in ;e namenjena vezati Srbijo in Beograd z Boko Kotorsko preko Crne gore, Pravzaprav je to stari načrt Trans-brlkanske železnice, k! naj bi Imeia mednarodni značaj in ki naj bi jo bile skupno zgradile Rusija, Romunija, Srbija, Turčija in Italija. Pred vojno Je bil Sv. Ivan Medu-anski določen kot izbodiSče te črte, toda ta pristan danes ne odgovarja vlogi, ki jo 'e bil poklican igrati in tako se bo proga pričenjala v Bok! Kotorski, najboljši luki jadranske obale. g Promet vojne škode. Po podatkih firančnega ministrstva kurslrajo obligacije voine škode po poknvinah tako-Ie (v milijonih dinarjev nominale): Beograd 1.979 v Srbiji In Črni gori na Hrvaškem SO, v Bosni in Hercegovini 16. v Vojvodini 13, v Daimaci'! IS, v Sloveniji 13; neizplačano v Si bi H 4S9 — skupaj 3.896. g Revizl'a carinske tarife se nadafuje. Na seji finančnega odbora za carine, ki se je vr5lla 13. t. m. je bik) oproščeno carine fito, fižol, seno. sladkorna pesa, suhe in eveže slive. Opij konli, ovce, koze, goveja živina in perutnina. V veljavi jc ostala torej samo carina na prešlče do 70 kg in sicer 30 zlatih dinarjev. Prešiči nad 70 kg se lahko svobodno izvažajo. Odpravljena le ttrdl carina na les. PopoJnoma so prosti carine hrastovi Žel. pragi in hrastove grede, znižana je carina na neobdelan hrastov in kostanjev les. Uvozna carina na parfumerilo in pudro je zvišana (od 1!«mn. ki Jo bodo nazivala »go-rpa«. izraz *£o«pc-dlčna« odbija. Že pkoro 50 let se zahteva na ženskih kongresih več al! mani burno odprava besede »gospodična«. Jane Mism*» je nedavno zavrgla nps'ov rgospodiene* z* neporočene matere. Gotovo je, da M ena ozričba za poredno In ne*>oro?«no žensko v mnogih siučaHh preoreči'a marsikatero nevšečnost, toda na naslov gospodične eo ponosna povsod Številne živMenja polne mladenke in zlasti te pril1nbHeno to nazivanje pri gedaliSkih v zvezd ah - po vsem svetu. Torej, kako ustreči? Posredovalni predloe: Kaj na, ako h'. nazivale neporočene ženske do svoiega 40. leta z ^gospodično«, po tej dobi pa z t gospo*. Ali bi bilo tako prav. seveda, ako brlo hotele ob 40. leta priznati svojo starost?! Tobačna internacijcnala Ustanovili so jo nedavno delegati večl* ne evropskih d^žav, in sieer Anglije, Fran* cijc, Belgije, češkoslovaške. DnnsVc, Ho« landske. Ncm^Je, Norveške, Avstrije, Švedske in ^v'ce. Kaia ie ■nost^ tako «;r>To«f*n pojav, da so prod"centi tobaka uvM^li po* trebo podati sl roke preko carinskih meja. Delavka tob^rne tovarne, Carmen, ni več fakt'ćni noiav Bizetove opere in Merimeove novele, temveč zavedna in organizirana s'n« dikalistka, ki ie no^t^^a čtanira mednarodne federacije to^o^n'h delavk. Da se omogo* čtjo stiki n»°d člani te »tobačne fntemariđ jonale*. je bila ustanovi i en a. kakor poroča *Temosov7> kronist, bor^f.to ilustrirana med* narodna revija, ki prinaša zaninvve oodatke o razvoju tobačne ind-istHje. Na Mart'ni* qncu so n. pr. nehali gojiti sladkobno peso In jo nadomestiti s tobakom, ki se bolj ren* tira. V Zedinjemh državah, kjer so orepo* vedane opoine pijače, se ie zadnja leta ne* verjetno zvišal kontnim tobaka in kav*. — bJemč'ia te ustanovila «V*»r«dni tobačni za# ^od». Tudi v Jugoslaviji, Belgiji in Maroku je konzum tobaka čer^li** ve^ii. K -s;*a ie morala podvojiti prod*'Vciio tobaka. Zveza prod'icentov c;gar v Haag'i je prosila obla* sti, naj prekličejo prenoved nr^d^ie tobaka otrokom do 14. leta. Konz"m tobaka, oso# bito cigaret, ie tako zelo napredoval po sve* tovni voini. MoSki. ki popre I niso kad'Ii. so se nau£;!i v okopih, kjer ni bilo kaj jesti In kjer jim ic ?-o?j! samo obnp in smrt. Mo^ki, si so kadili rred vojno zHo malo, so nostf»n strr.stni kadile*. Tn r|Uot'na se je težko od* **ac!ti. Tobak pomiri živce ter vpliva bi dein«^ r>a skrb! in nravstvene bolesti. Too'a ta vpliv nc traja dolgo, živet so potem se bolj razburjeni, pojavijo se posledice za* strupljenja z nikotinom. V konzumu teb -ka so zmagale cigarete nad cigarami, deloma tudi zćto. ker so začele kaditi vse enkrat vrgel, pa gn Je vrtnar zo pet potegnil U vode. V soboto pa je p^s bežal 2 km daleč, se vrgel v reko m tam končal svoje življenje. Grozeče preobljudenje zemlje Število 1'udl ie kilub svetovni voml in ncs^aManim vo'nlm ra/meram v zadnie-r času Izredno naraslo. Neki očemak le pred kratkim trdi? da se človeštvo remlie pf>-mro*i vsak dan za 5fW»o oseb. Ker sc pa obde'.*na površina zemlje ne poveča obenem za 50.000 ^a. nastal zarast tega ve-'i^o vpr?5*n'e. kai bo s človeštvom, kajti hektar ortde'?>«e zemlie ie neobhodno poti eben 73 prežlvlianie enet:a človeka. Vpra-?ran«> (rrnipJer:a pree^l'n^enia razmotrlva tudi angleški tK'en'ak Knibbs. ki pravi. d3 7aemVr?t na svetu še ni preoHWer.ia. Dobe se sicer preveč oMfpdcne dežele, ki ne rooreSi nreliranfrl svo;ih prebivalcev, toda ravno tol'ko ie dežel, ki so premalo obljudene in ki orldelajo vec Hvfl kakor jih po-trebulelo. Končno pa le "MTn. Kakor 'e znano, šteie Člo-'•p?fvn c.-<^oi iHfffonov. Ako bo nara- Sčanie človeštva tako napredovalo, jc pri-JEsikcnntH po np^tr^nin orreniene^a učenia-^a. da bo et«v»To prebivalcev zemlle zna-«p»o v tern 2^63 — 14.^r»o milijonov. To ie seveda p^oi^fnoma nemogoč-2 Število. Pa bodici karkoTI. vendar se more z gotovostjo prorokovati, ca bo v 250 letih vsa zemlja preobfmdena. K^e-a PO^ro^ra Me*t*tva irnamo. da bfsr**0 narasČa*oči irnn^ri in potrebnim ži-van.p preskrV>r>v?,: ž'vila^ Od okros: 24 mi-?I?onov kvadratnih milj zemlje je eVog 7J5 mill*npa «nosobm*h za oWJelovan:e, 6.25 mi- lijona ie nerodovitnih in pri kakšnih 10 ml- tffcmth je ne^ntov« v koliki meri se bodo dale Izrabljati. Nedvomno se bo površina za obde'ovanje močno povečala Angleški učenjak meni, da sc bo ta površina dala pom;*.nrltl >.e n 60ro. Razen tega smemo upaii £e na vse mogoCt izpopolnitve v pri-doblvanjn hranilnih srećsrvev. Ali pa bo vs« to zadostovalo, da se bo naraščajoče človeitvo moglo v zadostni meri prehranjevati? Angleški cčcn.i3k za-kliočttje svoj srHs z rmernem, da se bo človeštvu posrečilo bepopomltl in organizirati pridobivanje živil do taksr.e mere, da bo moglo na zemlii živeti 10.000 mfHjonov, od- če kup.te nogavice brez žigi .ključ', ker eden par nogavic z žigom tn znamko (rdečo, mod?o. zeleno alf ztsto) tra|a tako dcigo kal;o: btirjđ pari drugih. Kupita eden pai In prenrićd če se! :^.a • Sionl proti avtobusu. P- poročilih iz Ceylona ie pred kratkim neki avtobus na svoji vožnn po džungii'i z:id-'. nenadoma na Čredo sionov, ki so SU nara oost proti vozu. Potniki so se prestra^Hi fn ede'j izmed n]tn je u^.tre'n z revorverjero« menefi, da tako slone op'a>i. Dosegel pa ratvno nasprotno. ?e bolj so hiteli proti voza U prvi slon ie ;ezno zatrobil In se z v*o ^ le v II. razredu fn nahsial re S: med ***m en-sk3:ni. Ena |e spalu ob c.knu, drtrgl k za* dremafa s svojim otrokom v narrc;r. r.A «vo-jem sedežu tako trdno, da se »e Wlo bat!, da padeta oba tla. fret:o je ob-e* pa-nec. ko fe držala v roki sad!e, četrta pa yc spata trdno ir» videTo se J» ?2, da sanis Obleka in zunanjost sta kaza?. d:v pvrpadaV" ženske raznim f.lo.lcm Treba vedeti, prtvl pišate^: da Japonska žcn3 nc spi nikdar za* dosti Zlasti se tiče to poročene Cene traj vstane prt? nego mož, zvečer ..ne v posteljo s::mo za n;;m. Ako se mo2 zabava pozno v noč a?! ako se vrne 5e!c v Jutra" niih orah, žena ne sme Iti spat pred nJim, Ta navada fe tako stara, dn io vtaVa vestno dr.^f In 58 bo*| prekršiti fo. pt^n^-kanje oofitka pri lanonsVl ženi 'c tore] nc fe kronično, smpak tod] podedovano. Mati, stara m3t! in prednice niso r^kda* Imele rednesa počitka tn znanja In tako faponsSca žena ppdednjc navado, c-a nikdar radostno ne" sp:. Močan, bo* vos 4337 s2 proda. Dolenjska cesta 5. Zaloga klavlrlav. 2aioga samo prvovrstnih klavirjev. Prodaja se tudi na obroke. Kil Ser Jeva ulica 5/L «38 Posestvo — vila novo sez dana, pet minut od kolodvora, lep razgled na glavno železniško progo, v sred;ni med Celjem in Mariborom, velik sado-nosnik. Brajda da čez 5 potov-njakov vina. Nov čebelnjak s 50 obljudenimi panji Žnidersičev sistem, še zavoljo rodbinskih razmer n godno proda. Ponudbe na npr. ?!ov. Naroda pod „Hiša-viIa/4332. 53 J J J J J J J Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvTdki M. Trebar, Ljub« liana. Sv. Petra cesta 6. 4280 Moj novi cenik znamk za leto 1926 z 20 stranmi tn zraven še 25 raznih romanskih znamk dobite, ako mi pošlje D»n 5 — Islctor Slikier, r:*f"*.«rJ}i trgovina mas^z Brod nfS. si^L Hrana! Buffet univerze «Dvorec» priporoča okusen obed in \*ečcrjo za 15 Din dnev« no. 165'L Zdravo čebulo razpošilja od 100 kg na* prej po 160 Din; pri pol alt vagonskem naročilu ceneje. Josip Lah, Moe škanjci. 4312 Slike za legitimacije izdeluje naihitreje foto«» Craf HUGON HIBSER LjuMiana, Valvazonev tra M7.L RADIO aparate m sestavne dele Ima v zalogi FMIIC BAft, tfoblfaira, Ctnlnrlm nabrežja ftet. S Večji prostor ^ra ključavničarsko obrt iščem za takoj; po mož* nosti s stanovanjem. — Dopisi pod »Večji pro* stcr;4283» na upravo «SI. Narodan. naitoljli Sfltarskl pMilM! na sveta — znnrake DUBIED za obrt in Industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo Josip Peteline, w>Q«» bilz« Presemovejra spom^slka 218-L OEEEElliEI Sodna draiba. Ene IS. novsBbra 11. od pola dveh popolndne dsije se bo v Zgornji Šiški št. 17 prodalo javno več sto steklenic Jnhana1, nadalje več sto praznih steklenic, itc^aj pletenih balonov, en stroj za zamaSenje steklenic, tehtnica u dr. EESB JJ.UJJJJJJJJJJJJ J CREVA Suha goveia ćrewa, naj-bobso kvalteto, dobavlja franko v postnih pošiljkah meter po 1 Din — 3ugotreva Zagreb, Petrova nI. 2/a Pošilja se od 500 metrov naprej. Pri isti firmi tudi vsa druga čre v a in vse klo-baticarske potrebščine. Bolni na pljučih. Tisoč« ozdravljeni* t Ztiktevajte takoi kn]iajo o moji rrori umetnosti hranjenja ki je le nraoaje reifla. Ona pomaga pri vsakem načinu iivlje-nja, da *e bolezen hitro premaga. Nočno potcttie in kafelf prestane, telesna težina ae poveča, ter po eotošnctn poapnenju olapSa bolečine. RmiH možje zdravniške znanosti potrdijo prednost račje metode, ter Jo radi priporočajo. Cimpreje začnete z mojim načinov:) prehranjevsnja, tembotje bo za Vas. Poanilttoma atastenj dobite mojo knjigo, Iz katere bodete Izčrpati mnogo koristnega moj založnik IzSal' In pttMa tako}, da se tmtl VI priSteTiti i dobitnikov ta aooust habzke . 9. a ml an I Najbolja !a zlata baterl a .ZMAJ* _ I e Tovarna sa falvsnltaa elementa fn elektrotehniko d. * a. LJubljana. Miklošičeva eeata 17 MP1B011SI BRHSKI KJMMg apeeljalal predmet! brez koaknroace blaere sa gospoda In dame, r72"L zajamčeno Is iiate volne čvrste kvalitete in ittimoderneiših vzorcev raznošilla po :ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiSko skladišče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, Palaclcaho tfMa 12. ^^^oretj^ Potrti globoke žalos*; naznanjamo talno vest, da nam je naša prellubtjena hčerka Cirila Kerslč aUfalnlatti H. aaaščanaka aete v nedeljo, 15. novembra ob iS v Gospoda zaspala. Pogreb ae bo vriHl vrlfl w torek, 17. t m. ob polu Hrib iz bise žalosti, BIeJweisova cesta 10» m tukajšnje pokonalttče, lVoaJmo tihega sožalja. LjaMjana, 16. novembra 1925. 401 Zarajoča rodbina KeraM. s g. ■ s p« a!« :e nss najbolj;! domači -Zfe Informacije so točne, IrČTjns in hrjt Sa nahaja v volta Karadžtra ut ReogTa'* -ov tc'efrm j* 6-25, c brsojavnf nasl. Arrua Dražbeni oklic. Lepa stavba, neposredno pri kolodvora v Lescah, obstoječa iz stanovan skih prostorov, prortornih u'ir.kazinov i. t. d., prikladna za obratovanje trgovine na ^ebr-io in na d.obno, daMe več zemljiščnih parcel, delooia tuJi stavbišče in skladiščni prostor ob železniški progi, se nrodafo v ponedelfe'*. dne 23. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne potom prostovoljne javne dražbe, katero je dovoiilo okrajno sodišče v Ralovljici glasom sklepa ~ dne 12, novembra 1925 oprav. štev. Nc I. 577 25—1, ki se vrši na licu mesta prodajnih predmetov (glede stavbe nasproti kolodvora Lesce). Dražbeni pogoji se razpoloženi v Disarni podpisanega sodnega komisarja v Radovljici. Na željo da natančne informacije odvetnik dr. Mirko Triiler v Radovljici. V Rar*ovi«islt dne 13. novembra 1925. AlozH Pegao, notar kot sodni komisar. i ■■BMsmavsmBBeansraBaaeeaaasflBaavasnaaaeaaaoansB« Dr. Miroslav Lukasi bivši veliki župan, agrarni direktor m krajni komisar za agrarne operacije prevzema pravno las'onstvo oirasrk far intervencije v vseh strokah državne uprave (politična uprava zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiško, lovske, državilansko-opciiske, občinske zad ve »td. itd. agrarne opemci-e, agrarna reforma), bos; *■ -daje pri aerijoznih poslib vsake »rita In Inforamaelfe aa« S Ob enem naznanja, da je ustanovil v svom ptsarni tad afav&ssl oaldelek, pri katrrem sodelujelo kvalificiran! strokovnjaki. Pisarna v hiši Pokoininskega zavoda, GSedalcaka vi. Stav. O v tretjem nadstropju (litt>. Vbod naspiuii vhodu v palačo Trboveljske. Telefon št 921. Uieittie: ZaVjaaJft wm -»Narodno tiakarnoa: Fran Jeaaraek. — Za inaeratni del bata; Oton Chiistof. ni Vsi v Ljubljani,