g^SM. k. k. Hotb.D«ou.», .....Wei St. 4. V Goriei, 27. januarija 18S2. Tedaj XI© „S()6a" izhajat -sak petek in veljo spoito prejeman:i ;ili v fior:<'• no 'lon> poSiljana: Vse leto . ... i.4«) Pol leta .... -'.2'» Cetvrt Jeta ... !.l<> Prl ozitaiiilih •..- , ; av tai: "' wc- lunicah" se placujc? /.a iiavjulim msiop- no vrstn: 8 kr. ta se tiska 1 krat G 3 Za veiie orkf i*o prngtoi'it. 8 kr. Po ."mesne sievilke se dobivajo po kr. v GonVi v tobakaruici v go-spnski iilici, liiizo „treh kron". ha s!;ircm ::'gu; h: iriiiski ulici; v Trstu y inbp: • j-iiici; v.;i della caserma St. 3. in v Ajv36iii; pri trgovcu g.'Dolonon Dn-isi naj ^ blagovoljno pofiiljajo iii-fliiisivn ..fSo«p-« v Oori.ci v HiJarijariaki ti^karni, navouahm paopravniStvu„So5e' na Korcnji v Stiesa-vi hiSi St. 10 II nadstr. Rokopisi so ne vracajo; dopiai n»j se blagovoljno irankujojo. — Dolalcerai in drugim nepremofciim se naroftnina zm'ia, ako se oglase pri urodnifctvn. O vrenji na na&em jugu. Jutre, 28. t. m. se izredoo zbcreti avstrijska in ogivkd delegacija na Dunaji, da skleneti, kar je tre-ba /a vojaSke fiete, ki Be zbirajo zdaj v juzni Dal-macijt, Se boli pa v Hcrcegovini in tudi Bosni. Dele-gaeijski zbor be moral dovoliti okoli osem milijonov gold., vda se pokrijejo stroSki za naSo vojsko. Se o novem letu niaino mislili, da se bo mora* la Avstrija kolikor toliko oborozlti za lastne ali vsaj od uje posedene dezele. Hudega se pa vender ni batl vsaj za zdaj ne, ker naSa vlada in zlasti vojno mini-sterstvo ima iz zadnje dobe dovolj skuSnje, kakd ye je treba obnaSati v zasedeoih dejtelah. Vstajn, ki se ravno zdaj v KiivoSijah in v Hcrcegovini vsak dan bolj ra^sirja, se kmalu zaduSi, ker bdposlanih je nmogo polkov naSc vojnc proti vstajnikom. Casnikom je prepovedano prinaSati poroCila o stanji in gibanji taSe arniade v imenovanih dc2clah. Qficijalni iisti pa poroLajo, kakd se gibljejo vstajniki. Po teh poroeTiih Stejejo vstaSke Me po 150,200 in 500 do 1500 im>2, in to kaie, dar>o Se dobro organizirane. V Krivoftijah je neki 1300 vstaS>v, katerini je doSlo BOO Hercogov-cev na pomoe. Blizu Trebinja okolo ;sela Uloga sroji 200 vstafiev, okolo Gafika 1000, kjcr je glavui stnii vstnSev, bil je Siojan Kovaeevie pnzvan, da prevzume vrhcvno zapoveduifitvo nad vstaSi, Mnogo starih in Bkuicuih vstajniskili naCelnikov je zopet ozivelo, in se gibljejo tned vsta§i. Naj pa na§a vojska Se tako malo krvi prolije z boji proti vstajnikom, ob&tfovati je silno, da jt: na avstrijskem vzhodncm jugu zopet tako naglo nemir nastal. AH misliti pa ni nikakor, da bi bili Krivo-Sijanci in Hercegovci kar takd uprli se, morda iztr-moglavosti. Da je vstaja mogoea, je vplivalo mnogo ubcih in posebnih vzrokov. Gotovo je velika krivda todi v tern, da Avsttija se je le polovicarsko dela lo-tila v zasedenili de^elah, in najprej, da se ni formal-no Bosne in Hercegovine polastila. Andrassy-eva po-godba s Tur&ja nam je prepustila vsaj na videz oni deieii samo zacasno, in to je povoda dovolj, da so Turki na skrivnem vedno SCuvali proti avstrijski vla-di» AH BoSnjaki in Hercegovci bi se ne bili dali za-peljevati, ko bi se bili zares srcCne Cutili pod novo niu§o vlado. Tu pa je Avstrija mnogo zakrivila. Ubo-ga raja je eakala odroSitve, in j«' upala da se ji zom-Ija uredi in da bo mogia sre^no zlveti. Kakor je bilo videti, iineli so prejSnji turski veliki posestniki in glavarji tudi pod Avsttijo preduost, in slovansko ljud* stvo je ob^utilo tudi nadalje teSek jarem, ki ga je prej tlacll. Avstrija je videla, da obsedeni de&li Stejeti ?lo-vanske prebivalce. Karavno bi bila potem, da bi bili nastavili tudi povscm slovanske uradnike s slovan-sko administracijo ali upravo. Na mestu tega, ura-dovalo se je ali po nem§ko ali pa po magjarsko, in videlo se je, kakor da bi hoteli Nemci in Mugjari ti dve dezeli za se pridobiti, tedaj SCasom ali pa §e kmalu potujCifi. Take namere niso mogle nikakor prej§-njo nezadovoljnost zmanj§ati. Saj narod slovanski teh deM je dovolj easa tifial pod tujim, turgkim jarmom, kakor se mu kazejo sledovi tudi v slovarji. Fotem je isti naroil videl, da sosedna srbska kneSevina ima vsaj domac jtzik, domafio upravo; ujemu pa to prvo pravico kratijo, dasj je trpei in se bojeval z euako hrabrostjo proti Tnrcmu. Naposled pa ni pozabiti, da ima Avstrija mnogo zananjth sovra^nikov, ki se vesele notranjih naSih medsebajnih prepirov, in ki Avstriji le tedaj kaj pri-vo§Lijor de ji preti za to toliko veca §koda in izguba od druge strani. Ves svet ve, da je namera Bismar-kova, avstrijsko mo6 na zapadu slabiti in pomikati proti vshodu; ves svet v6, da se tudi Italija take av-strijske politike veseli, ker vsled oslabljenja Avstrije na zapadu, hoce ona tukaj toliko obilniSo 2etev imeti. Za take naklepe pa je v interesu Italije, da se Avstrija kar dobro zamota na vzhodu, tedaj na Balkanu. Kolikor tedaj Italija more, pospeSujejo njeni ag^nti gotovo nezadovoljnost v avstrijskih de^elah na jugu. V to Itaiiji pomagajo tudi avstrijski italianissimi sa-J»V ki Jtaliji, kolikor mogofie v Avstriji tla priprav- ljajo in Sirijo, Zato lebko trdimo, da bo v juLni Dalmaciji inkatt mnogi ital. zopeljivei, ki so Krivo-sijance do upora spodbujali in po prirojenih zvija^ah drazili, Dalje je tudi pomisjiti, da jo Auglija pmva kranuu'fika dtiava, ki prezira vse, karje dlovcfiko, samo ce ji nese dobicek, Znauo je pa tudi, da se je ista Auglija dobro iiucla, doklerje bila Turfiija mofi-neja, ker jo to izmuzgavala s kupeijo obrtno in de-narno, Ko so pa videli Angled, da bi vtegnila imeti tudi Avstrija nekoliko kupCijskih dobi^kov od balkan-skih narodov, zaeeli so Be sicur na videz prilizovati Avstriji, za brblom pa izpodkovati jo. In kar '*oIoCno se poroca, da Angled trosjjo na skrivnem denarje med vstajnike, in v Cetinji je bila te dni neki an-gle2ka gospa z obilo dcnarj'bm. VstaSi nasproti takim zvitim politikom in podpihovalcom bo premalo izobra-2cui in za ve& pregled premalo zreli, da bi sprevi-deli, zakaj jih tujci za svdje dobiCke Suntajo in k vstaji spodbujajo, Vsi ti varoki so jasni in mogofini dovolj, da so je vnela vstaja, in da bi se ta utegniia razSirjati, ko bi je kmalu z veco silo ne zatrli. Dokler so vtitasi razburjeni, ni mogoee podugiti jib. Po zatrtom uporu pa nastane Avstriji sveta naloga, dakprevidi uapacne poti iu pomaiijkljivo strani svoje upravo, in da pose-denim duKolaiu podeli in zagotovi one pravice, kate-rih so balkanski narodi vredui in pa potrebni. Avstriji je doloCena pot politike, ki mora biti dosledno pra-vicmi v okupiranili dezolali, kakor v drugib starih njcnih dc2clah. Krivc poti se masdujejo tu iu tarn, Ce tudi v raznih oblikah. Bog daj torej sreeo Avstriji, da bi ji vodili narode pravi dn&avuiki. In v to imamo Se vedno trdno upanje. Na^im jaupanom podajt-mo tukaj odlok c. kr. okr. glavarstva GoriSkega v premisljevauje. Razvidijo iz odloka, da to glavar- stvo ne prepoveduje slovenskega uradovanja 2upan- stvom v domaiem poslu, in tudi ne s c. kr. uradi nase dc2ele, ker je samo odlok poslalo v slov. juziku. To pa je dovolj, in zatorej pozivljemo vsa ua§a Z\i- panstva, diiati se svojih pravic, in v tern zmislu od- | lociti se s trduimi in formaluimi sklcpi, da se bodo ] povsvojih pravicah ravuali.*) St. 17224. Slavnemu ^upanstvu v Sempasu. ReScvaje sporocilo 29*. decernbra 1881. St. 800, v katerem se uazuanja, da je stareSmstvo v seji 19. novembra t. 1. sklenilo, da naj se zavernejo vsi do-pisi uraduiji, kteri niso v slovensCini pibani, objavljam slavnemu zupanstvu sledece: Ptevdarjaje, da je stareSinstvu na prosto dano, dolofievati in izvoliti kteri koli v dezeli navadni jezik za svoj uradni jezik, da pa nima pravice predpisovati drugim uradnijam uiadnega jcz>ka; Glud6, da se nabaja v kronovini ljudstvo me§a-no iz veC narodov, da se slovenSCiua v obCiuab na ravuem desnega brega Soce Se ne razume, in da se ravno tako ne razume v veiiein ddu mejue koroSke krouovine iu ravno tako v bliznjem Ttrolu, iu da ob-6iue sploh uradujejo z omenjenimi kronovinami in drugimi krouoviuami avstro-vogerske vlade, kakor tudi z vojaSkimi uradi, od kterih vendar ni pri6akovati slovenskih dopisov; Glede", da je v zmislu §.31. ob&nskega reda 7. aprila 1864 dolznost stareSinstva priskerbeti zupa-nu za oskrbovanje ujemu spadajoCih opravil potrebno osebje, t. j. da poskerbi za tajjaika zmo^nega jezikov, kteri se v de2eli rabijo, ako zupau samo sloveuski razume; Glede da sploh Zupanstvu ne pristoja savraJSati. uradue ukaze zarad uraduega jezika, ampak da seza* more proti taistim prito2iti na visje uradnije. *) Qua ^upaastva, ki hofiejo b c. kr. uradi nage de2ele uradovati samo sloveuski, naj urod. „So6o" blagovol^ avoje sklepe naznauiti, Ur, izre^em: Obcinsko stareSinstvo v Sempasu jo a torn, da je 19k novembra 1881. sklenilo vso dopise liradniji, bi niso v sloveniieini pisani, eaverultl, prestopilo meje "voji'ga podrocja; zatoraj omenjeni sklep v zmislu % 92 gor omenjenega obeinskega reda sistiram, ter pied^ lozim apiso visokonn c. kr. namestniStvuv Trstu, * C. k. okrajno glavaretvo v Gorici, dne 4. januarja 1882, C, kr. dvorni svet, REOHBACHl.r. Dopisi Iz Gorice, 25. jam (Votoraneko druStvo m Goriiko in GradiSko) jo inielo prcllo nodeljo svoj tretji obdni zbor v dvorani wRestanr«»it Europaa v Gorici. Zbora, ki je trnjul nad % uri, udelelilo so je nad 500 udov, med katerimi si videl mnogo odlKS-nib gospodov. Zborovanje m jo prieelo h trikratniml vskliei na cesarja in obfiirnim, dobro urejenim poro-Cilom v vsch tukaj navadnih jezildh, Slovonski je ob tej priliki porofial in po svoji navadi krepko in raz-lofiuo iiojasnjoval Cast|i ud vetemuskig, vodjaJteM, DruStvo so je lctos pomno2ilona 2265 udov, tedaj 11m je znova v enem letu pristopilo mid 000 udov. DruStveniki so se pomno^ili zlasti na Krasti in na BovSkem, in porofiilo izreka upanje, da jih le-tos gotovo mnogo pristopi iz Grgarja, Cepovana, Tribute in v obfie onih krajev, kjer ni Se ustanovljenih poddru^nic. Imenovani so tudi s pohvalo oni sloven-ski nacelniki, ki so se po slovenskih krajih trudili za utrjenje in pomno^itev druStva. Dru§tveno predsedni§tvo je silno delavno, in je imelo preSlo leto 23 odborovih sej. Uredile so se tudi ustanovne knjige poddru^nic, pri prcdssdniStvu, in se je takd pridobila podloga za druStveno administracijo. DoloCila se je tudi obleka Castoih udov in iudi obleka za godbeno dru2bo. Na dnevnem redu so bila potem pravilaza pod-porno druStvo, ki bi raztezalo svojo mofi na vse ude, tedaj vse kraje in okraje tega drultva, Posnetek pra-vil se je prebral se ve da tudi v slovenskem jeziku. Po pravilih placa vsak ud ternu podpornemu drustvu 50 kr. pristopnine in poteni po 8 kr. vsak teden ali tednine. Pomoc denamo dobi vsak ud po 6 mesecih svojega pristopa, in sicer v boleznih all nesrecah ka-terih ni sam zakrivil, in ki so vzrok, da ne more delati ali si potrebnega zivezu prislu&ti. Taka deuar-na pomoc traja v potrebi za cuo celo leto in tudi dalje casa. V obCe, pravila so ugoduaudom, ali predno o2iv6, mora pristopiti vsaj 800 veterancev v podpor-no druStvo. Veteranci iz Lahov so vsi zadovoljni s takim dru§tvom, in 2e zdaj je doplacalo pristopnine, nad 300 udov. Tak6 bi utegnilo veteransko druStvo vdobiti materijalno podlogo, ki bo naj veC pripomogla za nadaljnji obstoj vet. druStva. Zborovalci so enogla-sno odobrili namero in pravila podpornega druStvai Potem se je §e sklenilo, da si veteranci za go-rigko mesto in blifcnjo okolico napravijo lastno godbo in sicer iz godcev goriSke mestne godbe. Ta godba bo spremljala tudi k pogrebu veterance tega okraja; zato pa plafiajo po 1 gl. za godbo posebe. Torej veteranci, Hi so iz drugih okrajev, ne, bodo na §kodo, ker goriSka okolica ima dovolj udov, ki si bodo z letnino 1 gl. godbo vzdrievali. DruStvo je povsera vdobrem stanji, ima tudi le-po matico ali lep znesek denarja kot zalogo, ker si je tudi preSlo letD mnogo prihranilo, dasi je tudi dovolj potrosilo za patriotske praznike in za razno po* mofi potrebnim druStvenikom. Ker ima druStvo zare-sen znafiaj, in je piedsednistvo energi6no» kakoc sku-Seno in previdno, ker je dosledno tudi Slovencem pra-viCno, 2elimo mu Cedaije veci razvoj doniovini naSi v veselje, druStvenikom pa v spodbudo in tudi gmotuo podporo, ¦ - Iz gtri^ke Okolice, 25. jan. (0 misjonu pri sv. Ignactji na Travnika v Gorici in druge skuSnje). Gakal in cakal sent, kedaj se kdo oglasi v „Soci«, da bi porocal obSirno, kakor zasluft, o raisjonu, s kate-rira so Slovene! goriSkega meata in okolice takd lepo koncali sveto leto. Pa vidim, da so mnogi preleni, da bi se oglasili o pravem casu. AU pa morda pricaku-jejo nekteri, da bodo Labi zanje pisali! Vsaj zdi se, kakor da bi se bil ze izrocil ne ravno mali del skrbeti, da Sloveoci Se nekaj casa—-ftvotarijo v Gorici. Pa pustimo to. Saj bi moral clovek y zoic* pomociti avoje pero, da resnico pove\ ki pa kolje oci. Zato prejdimo rajsi k slovenskemu misjonu, ki je bil v dec. preSlega leta ? Gorici. Takih vspeho* gotovo niso pricakovali v tem mestu. Cerkev na Travnika je gotovo prostorua; pa za casa misjona je bila velikopre-joajhna. Ljudstvo je kar drlo v procesljah v cerkev, iz celega metta, pa tudi iz okolice Obiskani so bili reboo jatrnji govori. Ze med misjonom prigodilo se da niso mogli poboini prodreti v cerkev. K skle-pu misjona pa 8. dec. ob 2 pop. (trajal je misjon od 1—8. dec., vsak dan po dva govora) sello se je to-liko vernega Ijudstv. da so napolnili velik oddelek Travnika pred cerkvijo noter do vodnjaka. Videl ni-scm, pa pravili so mi drugs. No, sem si mislil, saj je vendar Travnik zopetpokazal, daostane travnik, dasi ga Lam' brez Izjeme, cel6 tisti, ki hocejo (I) Mti Slovencem pravicni, navadno imenojejo .piazza grunde". Kak6 pa si hocemo tolraaciti, da se je toliko mnoiice nabralo k terau misjonu ?--Prvic' iz tega ker misjonar cast oce France Doljak jemo2 zato. Nje-gova beseda je preprosta in lahkoumevna; pa pride tudi iz area in gre do srea. Drugic kaze to, da ni samo okolica slovenska, temud da prebiva v Gorici nekaj vec" Slovencev, kot pa jib je naStelo laSko Steviljenje zdaj leto. — Tretjie znaci to, da slovensko ljudstvo je verno, pa da ljubi in ceni svoj materia jezik. Kedar se mu podaja duSevnahrana v domacem pri^jubljenem glasu, je vse kaj 'irugega, kakor Le se mu pouuja v tujtra alt v tuji posodi. Italijani zlasti raorajo vedeti, kaj velja oznanje-tati boljo besedo v svojem jeziku. Ni (Judo, da odbi* rajo sebi ne samo najboijSe govornike, ampak tudi take, ki govore" Ciato, kolikor toliko odbrano in kla-aieno iialijauScino. Labi na GoriSkem iraajo gotovo v avoji sredi izvrstoih govornikov med dubovr.iki; saj . drugace bi si sami *ebt slab zgled dajali 0 lastni ne-zmozoosti. In vendar jim doslcj niso domaci govorni-l»i raojstri zadostovali, in priliko smo iineli opazovati, da so jim pribajali pridigarji v naSo prestolno cerkev cel6 iz sosedne Italije na poraoC. In gotovo so jib Vabili tudi zarad tega, da bi ljudstvo posluSalo ne-pokvarjeni glas italijanS&ue kot take. Ako pa so Labi toliko sktbui za pridigarje, v klasicni italijauSeini iznrjene, se je toliko bolj euditi, da so kaj tolerantni glede na one duhovnike, ki razlagajo evaogelij slo-venskira poboznim duSam. Meni so pravili, da se je preSli advent ljudstvo zelo hudovalo v Gorici, ko je slisalo pridigati v slovenskem jeziku, duhovnike, ki so kar barbarsko slovenske besede izgovarjali in ve-zali. Jaz ne vem, kdo bo imel odgovornost, da je ljudstvo celd proklinjalo zarad take zanikrnosti ravno v Gorici. Ne vem, komu bi se bolj cudii, ali pre-drznosti onib, ki se vrivajo v slnLbe in na mesta, za katera niso sposobni ze zarad neznanja jezikov, ali pa bi se Sudil onim cerkvenim predstojnikom, ki od-dajejo sluzbe onim, kateri bi jib ne smell na dotic-nib mestih nikdar dobiti. Vsekako mora biti nekaj gujilega bodisi med prosilci bodisi med delivci. Jaz mislim, da Sveti Dub je podelil apostolom nepokvar-jene jezike, da so oznanjevali sveto vero v cisti la-tinSemi, grStini, perzijanSCini ltd. Jaz mislim, da jim je podaril dar jezikov vsaj v taki meri, da se po-slusajoce ljudstvo ni jezilo ali klelo. Dandanes pa imamo gramatike tudi za slovenScino. Ali se hoce tudi v cerkvi pobozni duh naSega ljudstva celd s po-pacenim jezikom izganjati iu preganjatil Vsaj do takih sklepov silijoflovekaskuSnje, dobljene po cerkvah goriSkega mesta. In vendar je v interesu cerkve same, da se tudi v Gorici ljudstvo podueuje v bozjibesedi s pravini, Ijudstvu umevoim jezikom. To je pokazal ravno slo-venski misjon deceinbra 1. 1861, in je pokazal, da se motijo oni, ki mislijo, da je Gorica 2e fiisto laska, in ki poduljujejo dotifina mesta slovenSeine nezmoi-nim ali le malo veSdim duh. pastirjem. Se eno naj omenim o slov. misjonu, zato ker je bvalevredno. Pri misjonu, t. j. pesem pred govorom in Sveto pri blagoslovu pelo se je slovensko Bilo je nekaj velicastnega in vzviSenega slisati mile glaso-ve iz ust tolike mnoiice. Pravili so mi o tem, in hotel sem se sum prepricati. Grem tedaj v mesto 4. dec—pa sem se zmotil: pelo se je IaSko pri blagoslovu. No, sera si mislil, bri ko ne so se ze zba-li, ker je morda nekaj Lahov nazofiih zarad nedelje. Slovensko petje bilo se je nekaj let sem v eerkvi sv. Ignacija mocno povzdignilo, in to po p» iza-detji slovenskih kaplanov. Ali je t«mu Se tako, ali bo mogel vrli organist Se dalje s svojo poirtovalno mocjo obdriati se, ni mi znano. To pa mi je znano, da PWe to m s^e jmeti do slov. uetja iu zu. njegov prospeb kaj storiti, komurje slovensko petje vsaj znano, ki je 4e sam v sebi obCutil mod milih domaCih glasovi ^Sicer pa hodi tudi slov. cerkveno petje v Gorici prav rakovo pot. To so opazili drugi ob zor-nicah pre^kga adventa. V tem, ko s« jt na Kranj-skem in tudi drngod po Slovenskem in po na§ih kmeL- , kih obfiinah cerkveno petje si!no povzdignilo, zlasti zadnjih deset let, nam pojejo tu v Gorici inip»rtira-ne slare viie ali uielodije, in §e za tako petje nam j postavljajo pevee, stare, rekli bi iz prejSnjega veka. \ iu Se te kolikor mogoce pojedince brez potrebne diuz- ! be. Tudi tu mora biti .sloveus&na za deklo, katera poslednja vendar Iep§e poje in bi pela, da bi ji le ; priliko dali v GoriSkih cerkvah. Pa daleg sem jo za-gazil; povedal sem ze ve6 kot je potreba za izrek: Sapienti bat! _________ V SempaSU, 18. jan. (Izv. dop.) Sempasko &tare§iustvo je vsled svojega sklepa od dne 19. no v. p. 1. zattran slovenskega uradovanja vendar nekaj do-bilo. C. bralec ne rnisli pa, c* rc^em nekaj, kakih prcdpiavic, o ne, ampak cuj 1 Te dni je dos>l nasemu iupanstvu od c.kr.okr.glavarstva slovenski odlok. Vidite toraj, draga soscdna zupanstva, da z neo-mabljivim znaLajem vendar nekaj dosezenio.—Prepri-cani smo toraj, da je c. kr. okr. glavarstvu mogoLe z nami slovenski poslovati. Da bi tako poslovanje trajalo, kakd bi bili zadovoljni! Zadovoljnost — je sreca. Zadovoljni narodi—srecna drzava! Ravno imu-novani glavarstveui odlok od dne 4. jan. t. 1. stev. 17224, nam pa hoce dokazovati, pa ne more dokazatt, nepotrebo slovenskega uradovanja. Kdo ne ve, da je na§ staresinstveni sklep za-stran slovenskega uradovanja povzrocil velik strah v izraeln? Ta strah, si mislim, obstoji v tem, da se glavarstvo boji, da bi tudi ostale obcine kaj jednace-ga (kar se prifiakuje) sklenile. 2ato nas hoce c. kr. glavarstvo z imenovanim odlokom zavmiti. Pa tudi tu velja pregovor: „Kedor neCe, kmalu i/guvor najde." Malovredni izgovori alt razlogi pa nm ni6 ne stra§ijo: Sempasko staraSiustvo se bode svojih pravic drialo do skrajne ineje. Saj pa tudi vstare§instvusomozakil Naj pa gled§ «a oni odlok vendar stavimo nekaj prasanj iu pojasnil.—AH je vec" kot jedna neslo-venska obfiina v naSem glavarstvenem okraji ? Ali je toraj pruvicno, da se naroJnosi slovenskih obciti ozi-1 roma celega okraja prezita? Kje je pa ta ravnt dcsui breg Soce, na kiterem se slovenScina §e ne urn6? i Kaj ima pa tudi opraviti pri nasem vpra§anjt Koro-! Ska in Tirolska? Gotovo pa je, da kdor slovenskega jezika ne zna,misli, da na§ jezik se Se ne razu- j me» Da pa obdine razliCnih narodnostij tudi tako" razlicuo med seboj poslujejo, kdo more temti kaj ? Mi od takih ne nioreino terjatt, da bi z nami v slo- I venSciui poslovale; terjamo pa, da nam na§e do- j mace uradnije, ki so za nas ustanovljene in ka- I tere mi vzdiiujemo, z nami v na§em jeziku poslujejo. ObSinski red je podtvjen ustanovnim postavam; ' §. 31. nalaga res starasiustvu priskrbeti zupanu po-trebno osobje, nikakor pa tolmaiev, ki bi zupanili mesto 2upaua. Od druge strani pa, ali ne vzdriujejo obcine dovolj uradnikov? Doslednotudi ni, da bi de-2elani na Ijubo uradnikom, katere vzdrfujejo, morali ; se sami sebe zatajevati t. j. poslovafii v tistem jeziku, I katerega uiadnik ume. Deielani bi se toraj morali druzega jezika u&ti in ne nradniki I Rekli pa smo Le, da je tu uiadnik zastran nas, ne pa mi zarad uradni-ka. Vsak pri svojemt • IZ Sezanskega Okraja, 25, jan. Napredek in 1 povsod napredek — v poviksanji davka p;i najvect I Ram pride ubogi kmet, ce se bo v tem tako naglo napredovalo! Spominjam se, da je nek gosspod v lan- skem letu dne 26. junija pri obC. zboru poi. drustva BEd»n* v Komnu oinenil razne butare ali bremena, ; ki naSega kraSkega kmeta tlacijo ter njim tudi (a 1 zelo na kratkem) pnstel §olski davek. Res je navedel | oni gospod solski davek kot tlafienje kraSkega kme- \ ta u2e vlani, ko se je le 350/o plafcivalo;— kaj bi • moral pa letos refit, ko se je ta doklada na 630/o • poviksalalt In kakor mi je zanesljivo ud okr. sol. j sveta pravil, ni upanja vec, da bi se omenjena do-! klada zmanjSala. Kam pride tedaj nas kmet z ogrom-| nimi dokladami? Na boben brz" ko ne. In da bi se | vsaj ze ucilo na kmeCki Sole to, kar kmetu najved hasni! Se se spominjam, da, ko sem bil Se decek In : me je priprost u&telj izrejal, kakoseje kmetu v pritl poducevalo. UCili smo se, kaku se sadunosna dre- vesa poLlahnujejo, kako se razni, mladhn rastli- nam Skodljivi micesi pokoneavajo, kaka krma je za naso domafio lival najbolja itd. Vse to se zdaj alt po- , polnem opuS^a ali pa prevec prezira. Ueiteljska pri- | pravnice le prevee* opusfiajo nauk za kmeeko gospo- | darstva in zato so tudi na§e ucltelji vefiinoma ne- j vedni na to stran. Tembolj pa se za nem§emo skrbi | ravno na nasih ljudskih solah! Nekdaj je slavni IIo- | rac slavil kmeta, ki brez vsake druge skrbi svoja po- . lja obdeluje: nBeatus ilie, qui procul negotiis.... A zdaj bo nasa kmeCka mladina „beatior* (srecnej§a), a ne radi tega.... ker.... paierna rura" (ofietska polja) obdclujo, kakor nravi Horac, ampak zato, ker se nem- §cme ufii. To u2e staro hujskanje, omenim le zato, ker seSe zmerom nahajajotu naKrasu taki, ki nem-§fiino na ljudskih Solah v vsakej dru^bi zagovarja-jo, in drugi jo se celd podpirajo, meuefi, da dokler imamo srednje Sole nemske, je tudi na ljudskih Solah nemSfiina neobhodno potrebna. 0 humbug 1 „mun-dus vult decipi." Pozivljam vas, gospodje, ki tako go-vorite,— vzemite v roke Statistiko naSih kraSkih ljudskih Sol ter povejte mi, koliko ufiencev je izsto-pilo iz Cveterorazrednice sezanske in komeuske v srednje Sole?—- Nobeden—! In koliko jih je tudi naSih Solarckov, ki gredo v mestne Sole, kjer se u2e nekaj neinSaine terja? Ce najdete v Statistiki nasega okraja v tem obziru l/5 0/0, je u2e velika refi. Tedaj radi enega naj trpi 500 drugih! In ubogi kmet naj pla-Ca vselih 63 0/0? jjbi logika? Nekateri na$ih narod-uih ucitetjev tudi tako govore in podpirajo nemSL*no, kakor drugi na§i nasprotniki; a da le v svojej cezve-stoi skrbi in neutrudljivera podufievanji v nemlfiini, dobre remuneracije in Bbenevolentiamg do-bivajo. Upal sem u2o, da pride gotovo naS rojakg. Winkler v Trst zasert inesto D jpretis • ovo - a zatnan, Kakor mi sporocuje prijatel; iz Ljubljana so to vestce-lo sami Winklerjovi uradniki raznaSali iz strahu, da bi ga tie izgubili; a govorica je prazna, vsaj za sa-daj Se. Depretis je Se zmerom stalen v Trstu, njerau so nesli zaupnice slovenski KraSovci, in morebiti se na ravno te sklicuje, 6eS, saj veljam pri njih za pospe-Sitelja njihove narodnosti. NamestniSki uradniki so sami govorili, dajcTaaffe ponujal Winklerju namestiStvo V Trstu, ta pa je baje rekel, da sicer ne fsM h Kranj-ske, ako pa to Velifianstvo 2eli, bi to bilo njemu povelje. ...... A, IZ Tomina. 24. jan V zadnji Stevilki wSo6ea praSa nek dopisnik iz tominskega prav pateticno t „Gg, odvetniki in notarjl na Tominskem, kedaj boste vendar zafieli spbovati poslednja sporofiila, pogodbe, pooblastila itd. v slovenskem jeziku?" Na to moram opaziti, da uradujeta oba notarja v Tolminu, bi rekel, skoro izkljucno v slovenskem jeziku ie od leta 1871 namrec*, oslkar je nova notar* ska postnva v vcijavi, katera torecno velova, da m morajo uotarski spiai pisati v jeziku, let ga stranke govore. Povem naj dalje, da apinuje posebtio notar g, Ivaneifi vse vloge na soduijo in celo vse zapuSfiinsko cbravuavcv slovenskem jeziku Omeniti hoCem tudi na Cast dosedanjim sodnikom in sodnijSkem vodjem, da niso uikoli v tem nasprotovali, in istiiia je, da je vsled tega u^e mnogo sloveuskih prisodiluHi odlokov med tukajSnje ljudstvo izSlo. Kar se tice odvetnikov, je sicer res, da se 1 e malo slovensko pise, nadjati seje pa tudi v tem obziru boljSega, kajti zdaj imamo tukaj novega od-vetnika g. dr. Roberta Miani-ja in s tem je g. dr. Nikolaju Tonkli - ju zdaj priloznost daaa slovensko ura-dovati, kar je deloraa ze zaCel. Kakor se vidi, je nam na Tominskem lepa pri-iika dana, da strogo terjamo slovensko nradovanje; da se pa tega v prvi vrsti tudi sami drzMmo, ker po mojem prepricanji nam v tem nikakor ne nasprota-jejo. mm_mm^mmmmmmmmmm Tominc. IZ Istre, dne 24. jan. (Izv. dop.) Sem uie mislil, da Vas je jr. pravduik zasadil, ker nisem v mojem zadnjem .iupisu povse ostal pri mojih naravo-slovskth studijah ter tudi nekaj zapisal in naznanil, kar se drugod po omikanem svetu ne Cuje. Toda drugi natis nSoee" me je drugaCe potludtl. Ne vein, je-lt se meni ali stavt.u zaduijC urinila pomota, da stoji pred iraftioin 9gIavarH v onem dopisu Bc. kr.K Jaz nisem nikakor mislil ua c. kr. glavarja, kateri je — kakor sem u^e enkrat omeuil popoinuuia objektivem moi in kateremu ik c. kr. kapitan pravimo, temuC mislil seut le na obeinske glavarje — iupaue. Naj Yam torej povem, kakosne burke uganjajo ti glavarji z naSirai Solamt. Pod u6ko je vas, ki ima vsled zad-njega popisa ljudij 2743 Hrvatov in 95 Italijauov, ka-terth Stevilo bi se pa gotovo skrfiilo na 5, ko bi bil naS namestnik Rjdie. Enorazredno ljudsko Solo obi-skuje 60 otrok; koliko bi jih moralo v Solo hoditi, tega nevem. Med onimi 60 otroci r a z u m e le cet-vorica nekaj italijanScine, druzih 56 beaedice ne. — Pri vsem tem so hotelt trije udje tamoSnjega Solske-ga sveta, da mora biti v Soli ufini jezik italijanski, a ker se jim to ni precej posreeilo, poskusile so te zvitc buce po drugi poti svoj namen doseci. Evo ga ta: Prigodilo se je veckrat, da niso hoteli otroci, ki ne znajo besedice italijanske, v Soli hrvasko aita-li; a preiskava je pokazala, da so stavSi hrvaSkega rodu otrokom doma Kigali, da jih pretepejo, ako bodo v Soli hrvaSko eitali. Kdo je starSe to navadil in jitn take sv^te dajal, ni tezko ugauiti. TamoSnji zupan — ne, reciino mu glavar (canis-a non caneudo) je potajno razdelil italijanske knjige med otroke, katere je poprej za se pridobil, ter od-stranil hrvaSke brez kakosuega dovolj enja. Gospod giavar pravt, da se no more nikdor s pomoCjo hnaS* kega jezika izobraziti ter Ha krhaToni jezik um ia \ putnet; tudi je, cujte! prepovedal enemu defiku v j goli hrvaSko citati. Ali niso to kitajske razmere, a uiso solske raz-raere v TurSiji stokrat boljse kot pri nas v Istri ? Sicer basta, kaj je treba tenui drazega komen-tara 1 Pa ne, da bi Vas zopet konfiscirali, ker sem po moji zadnji obljubi na drugo polje zaSel in nisem na naravoslovskera ostal; ako bi kdo dvomil, da nisem resnice pisal, recite mu, «aj se obme na dezelni Sol-ski svetv...Tret, kateri iroa vso ono stvar v rokab. V Ljubljani 25. Jan. Biv§a nemfiurska protiv-Iada v Litiji je priSla tedaj celo pred Dunajsko div 2elno sodnijo v podobi pravde Vesteneck contra „Tri-buno.tt Vsled nje izida zavladalo je v ustavaSkem ta-born brezumno veselje, ces, s tem so dobili zuusnico Slovene!, g. dez. naraestnik kranjski in sam Taaffe, Velikansko politi&io vaznost so tej pravdi pripisovali, misle, da sadaj mora jasti cela vlada — Vestenecku na ljubol— in potpm bo krvavo ma§Levanje uad hu-dobnimi Slovenci, Pa zastonj njih hrupt Zasebue pravde zavoljo ,zalji'nja casti" so v javnih drzavnih zade-vab clsto iievaine. Zgoilovina tefie uaprej in Taaffe vlada ko pred, ustavakom pa buL6 §e vedno po use-sib besede presvitlega cesarja. kot ostrcga a prav&ne-ga sodnika, da uatavoverstvo tira fakcijozno (zarotno) opezieijo. Vesteneck seje vrnil v Nem§ki Lon6, tako-Seu, kakor je bi!; njegovega perila tudi dunajski po-rotnlki ne morejo oprati, akoravno so obsojencmu ' uredniku nezaslisano hudo kazen naloftli. Sicer nas pa izid pravde nikakor ni raznenadd, ko smo Cull, daje dal tozbi zastopnik Vestenecka, zeta ministrovega, politico podlago namesto stvarne. Kajti politico mi-Sljenje Dunnjcanov je predobro znano, in fraza „bie-dere deutsehe Manner von Ltttni" gane do joka vsa-koga, kdor ne pozna tega elsto in popolnomn sloven-skega trga. Oknepobijanje in paSevsko mulenjo na-rod i je pozabljcno, akogreza „biedere deutbdie Manner vort Littai.* Kadovedni smo, kaj bo potel Vesteneck proti slovenskim listom, ki so vsi objavili, kakor BTribuneM Litijske dogodbe? Ali bo toliko dosle-den, da bo togil tudi ua8e liste? V prvej letolnjt seji je izrekla na§a kupcljska in obrnijska zbomica s 15 proti 4 glasovom nezaup-nico svojima ucmSkutarskima zastopnikoma v deLcl-nem zboru. Da imata kaj politique fiasti dr. ScliafTor in Dreo v sebi, odlozita bi bila koj po volitvah svoje poslanstvo, ko sta vtdela, da je zbomica, ki jo zasto-pata, zopet narodua in se tie vjema z njunim vedc-njem. A mozu sta m ravno tako strastno vedla proti naroduim koristim in poslaneem, kakor prava uda „Litijske vlade.* Zato je bila doUnost kupfcijske in obrtnijske zbornice protestirati v itnenu naroda in svojib volilcev zoper tako obnasanje nje poslancev; ob euein pa se je izreklo tudi zaupanje sedanjej vladiin g. dezelneniu imniestniku Winklerju. Politifini pregled. Cesarica grc prvc dni febr. na lov na Anglcsko. Delegaciji prideti jutri skup. V dri. zboru pridejo na vrsto vaziie ob-ravna?e# o katerih bomo porofiali obsirueje. Go-sposka zbomica je dobila od vlade §olsko no-velo, po kateri se ljudske sole nekoliko spreraene. Grof Hobenwart je izrocii peticije za 2e-leznico med Loko in Trstom, dr. Tonkli bo po-ro5al o tem. Dunajski zupan se jc zupanstvu odpovedal, ker je bil prisel navskriZ z nize-avstrijskim na-mestnistvom, in sic^r zarad nemarnosti od zu-panove strani. Poiicijski predsednik dunajski g. Marks je §el tudi v pokoj. V Zagrebu postal je vladni predstojnik za nauk in b(»goeastje g. Ivan Voncina. Opo-minjal je ueitelje, naj gledajo na plemenito vz-gojo mladine. Srbom je za patrijarlia v Karlovciii inie-novala vlada dosedaujega upravitelja Angjeiifia, kteri je 2e in§taliran. Srbi so hoteli imeti drugega cerkvenega nafielnika; ali ogrska vlada ga jim ni privos&la. Craogorski knez se je umaknil iz Cctinja v drug kraj. Knez se neutralno obnasa proti Avstriji, in je dal dobre svete vstasem iz Her-cegovine. Knez sa brani Krivosijane sprejemati na svoji zemlji; ali on ni dovolj mo6an, in mno-go Crnogorcev drzi z vstasi, knez se jira ne more braniti. Na Fraacoskem imajo ali so imeli te dni dvojno krizo. Iineli so tudi oni svoj denarni in sicer velik polom, kakor so ga Le prej proro-kovali. Ta krah pa ne bo imel prchndih nasled-kov, saj ne takih, kakorien je bil 1873 v Avstriji. Na Franeoskem so vsaj kapitalisti, ne sa-mo na eni strani, in si znajo pomagati. Sicer je bila Rothschildovastrankakrah napravila unietno in sicer proti Bontouxu, nacelniku generalne u-nije, velikanskega zavode francoskega. NemSki levifiarji v Avstriji bi bili radi delali s tem kra-hom svojo politiko proti Laeuderbanki in proti Taaffeju. Pa se jim ne posredi. Gambetta vendar ne more svojih naklepov izvrSiti, kakor bi rad spremenil dosedanjo vo-lilno postavo. In fa se govori? da bo moral od- | stopiti. V Nemfiiji Bismark zagovarja, staro oblast pruskih kraljev; liberalci judovski so zakrivili, da dela ta dr&avnik zdaj za absolutizem. Sicer se on silno ljuti nad svojimi nasprotniki, kakor §e morda nikdar puprej ne takd. Guiteau, moriiec Garfieldov, je na smrt obsojen. Domade stvari. .Slovensko bralno podpomo drustvo v Gorioi" rozglaSa v prilogi danaSnje „So2ott svoja po-trjena pravila. Priporo&imo vsem rodoljubom v mestu iu na kmetib, naj jih pazljivoprebord; gotovo sepre-priCajo po njih o veliki koristi in va&iosti novega druStva, katero hoLe v dusevnem in ginotiicm oziru dobrodojno zavetjn poslati Slovenoem vseh stanov nafio delete, v prvi vrsti pa slovenskim rokodelcnm in delavcem v Gorici. Poslednji niso imeli do zdaj nobenega pravega sredisfia, kdor bi se sh:ijali, med seboj spoznavali ter hi budili in 2ivo ohranili narodno zavest. Pomaiijkanje take lnodKcbojne zveze je najliu* je krlvo, da su j«! mnogo nafiih v mestu popoluoina obladilo za narodno stvar, fie ne ccld potujCilo. Novo druStvo hoie potom vznjeinne podpore zopet zdru2iti in pobratiti svoje s svojimi v mestu, a vzajemno podporo raztogniti tudi po vsej de^eli. Pra- J vila povedo in razjannijo nadrobiio kako in kaj. Ito- I jaki v mestu in na kinetih! budite, piistopite, priva-bifc da nas bo kmalu lepo Stevilo akupaj v nadepol-nem diuStvu. Oglasi se sprejetnajo pri osnovalnem odboru v prostorih GoriSke Citalnico na Ttavniku nad kavaruo „Europaa. V kvatkem—to je kedar bo oglaSenih za-dosti druStvenikov,—napovemo obfini zbor, da se druStvo Btalno ustanovi. Na delo! Y. Gori&ka ditalnica priredi dne 4. febr. t. 1. velik pies; zacetek bo ob 8. uri zvefier. Neudu je vstop mogo6 le z vstopuico, izdano od odbora. — (Obleka gospodov je se ve da za tak pies Crna). Poddniznica gorigke ditalnice napravi v soboto dne 11. febr. vesehco i. voja^ko godbo, petjem, srefikanjero in plesom. Natati^ni program pozneje. Qt. France Kramaiid, Slovencem v Gorici poznan krCmar pri posti (alia Posta), najol je zdaj krCmo pri ogrski kroni, in se priporofia z dobro postrezbo in s primernitni prostori tudi za preno5i§6a. Kolikor nam poro6ajo, bil je Sloveucem tudi v prejSnjcm Casu v Gorici priljubljen krfimar. Obdna bolui^nica in blaznica usmiljcnib bratov v (jorici je izdala ravno kar svoje letno po-rocllo, Ostalo je bilo bolnikov v bolniSnici od leta 1880 skupno 76, leta 1881 pa je bilo sprejetih 918; vseh sknpaj se je torej zdravilo pre§lo leto 994. Iz tega stcvila so jih izpustili: ozdravljenih 634, zbolj- I ganih 208, neozdravljenih pa 12. Umrlo jih je 67, za I leto 1882 pa §e ostalo 73. Blaznih je bilo ostalo od 1. 1880 se 36 mozlcih in 39 Senskih, 1. 1881 sprejetih pa 36 m. in 30 2., torej je bilo vseh skup 141. Ozdravljenih je bilo 1881 m. in %. 23, zboljSanih 10, preme§6en pa 1. Pobegnil ni nobeden, uinilo jih je pa 19, in I I jih je ostalo konec 1. 1881 Se v blaznici 88. I Med bolniki je bilo najvefi kraetov (185), dni- I narjev (83), rokodelavk (32), natakarjev (23), slu2ab-I nikov (23), Sivilj (22), zidarjev 21. I Po dezelah jih je bilo s Primorskega 740, s j Kranjskega 45, iz Trsta in okolice 35, iz Italije 29, I s Stajerskega 20, in bili so bolniki celd iz Amerike, I Egipta in sosednih na§ih dezcl. I Stevilo postelj za bolnike jo 90, za blazne pa I 80. — Odkrbnina za bolnike zna§a: I. red 2 gl.; II. red 1 gl. 40 kr. iu III. red za domace 40 ki., za tujee 70 kf. Oskrbnina za blazne: I. red 2 gl., II. 1 gl. 40 kr., III. red 50 kr. Bolniki se sprejemajo vedno, blami* pa le pu naznanilu, ki ga ima poslati dotiSna obfiina v. de.i odbora zraven sprifieval pristojnosti in uboSfcva in ] epriCevala zdravai^kega, Obiskovati se morejo boluiki vsak dan od 2. do 4. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih tudi od 9. do 11. ure dopoludne. Za obi-skovanje blaznih je treba posebnega doyoljenja od predstojnika. Med bolniki so bili veCinonu taki, ki so imeli: mrzlico prehajalno, milansko ro2o, tuberkulozo, po-6asni 6r<*vni katar in malokrvnosr. Poprek se je zdravil vsak boluik 26, blaznec pa 47 dnt. Poro(5i!o pravi, da je gorigko mesto z d r a v o, zlasti za i ekonvalescente, za raalokrvne, cervozae, "hi-_.. steiiene all zarad starosti oslabele osebe. Porofiilo o-menja tudi, da je sicer malo bolnikov pri nas, ali da bi jih Se veliko raanj umrlo, ko bi zlasti kmetje ne bili toliko zanikrni, da prinaSajo bolnike v bolni-Snico Se le takrat, ko se jim bliza zadnja ura ali, ko jim ie ni vc 6 mogofie pomagati. Zapomnile si to, dragi rojaki, zlasti tarn, kjer nimate zdravnikov v bli&ijik trgih, iu nehajte vendar, zdravje in ^ivljenje z,aprav-Ijati Bvojira dragim s tem, da poslusate iusmai-jo, sture mazate in praznoverne Venice. Zapomnite si o» stro, pa pravifiuo sodbo, ki jo od izvedenih zdravnikov nad Vami izrefieno v tu itnenovanora letnem po-rodilu t ,, „L'Eco delLitorale" nina na§ clanek, tiskan v 2. St. „So6ea, kder smo mu ofiitall, da je breipo-trebno dunajsko „Tribune" napadal, bistveno nicesar odgovoril. Pravi le, da njegovi ditateljt ga poznajo ter da vcd6, da ni zmozen nikakorSaega pobaliastva (brie* coneria) udiiiiti, in da zna brati list bodisi tudi v nemfikem jeziku. A o glavnl atvariv dft ni wTribttn»" onega zahtevala in ne trdila, kar je nEco" Cituteljem svojim razktadal, ni besedice zinil. Pilpoznamo, daie lehko vsakdo zmoti, torej pogtenost zuhteva, da ie krivica, po zmoti uftinjona, popravi, iesar pa Blco* ni storil. To le koustatujemo za sedaj. „Eco-tovw odgovor na na§o razdelltev Italijaaov v iiTi'd . lit je sloveseo. • sov na leto. Najvefi jih je v Evropi, namrec 19.557, I ; v severnej Ameriki 12.400, v Assiji 775, v juzuej A- ! j merifci 609, v Avstralijf 661, v Afriki 132. — Oil ' teh listov je 16.500 v angleskem, 7800 v nemSkem, 3850 v francoskem, 1600 v §jMnskein jeziku tiskanih. Dnevnikov je 4020, tednikov 18.274, a 850S pribaja redkeje na svitlo. Slovanov mecda Amerikanci se ne poznaje, pa slovansfce liste vendar izdajajo! Mm l'(il«(zky. v Goriei, v Uastclu it 7 nasproti c. kr. loteriji. Za bli&vjo spomlad priporo^a dobro pre-skrbljeno zalogo izvrstnih vrtuili in zehscnili semen. Ob enem si dovoljuje pretdano opozoriti, da je s 1. decembrom 1880 svojo Stacuno pre-lo^il v Kastel §t. 7 nasproti c. kr. loteriji, in da inia svojo zalogo izkljueno in samo ondi, in da so vsi njegovi zaboji in zavitki napisani s celo njegovo fiimo, na kar naj se posebno dobro gleda. PriporoSa tudi galantarijsko blaga in drugo drobnjav, kakor tudi bomba^asto in laneno prejo za §iv, pot em otrocje igraCe in vse orodje in priprave, ki so potrebne krojacent in fievljarjem itd. Vse to ima na velik izbor in prav po niz-kih cenah. 15. ian. oa^topil svoje viSe pastirovanje. Vhod v me-1 bil ' " Fml. pi. Litzelhofen, lastnik slovenskega re-gimenta St. 47, je umrl v Pragi. Politidno druStvo nasvetuje koroSki rodoljub tudi za koroSke Slqveiice po zgledu politicnega dru-§t,va, rayiio zdaj osnovanega za Stajei'Ske Slovence. Mi to 2eljo danus samo uaznanjaino, naj Lc. bralci po- : snemajo iz tega, kar hbfiejo. Govorili bomo pa §e 0 pol. dru§tvih na Slovenskem. | Podpiralnazalogaslovanskibvseu6iliL6ni-kp?.V Gradci izdala je po tajuHcu g. J. LendoySo-Ku seslavljeue porofiilo 0 delovanji in stanji od kta 1872 do 1881, kateremu povzameino, da sedanja glav-nicaiznada 3300 gld. nom. vied, in 48 gld. go to vine ter da se je v tern fiaan 150 proBilcem izplaCalo 2350 gl. 70 kr. podpore. Lep vspeh in najboljSi dokaz, ka-ko vestno in skrbno je postopal odbor. Naj bi ta za-loga naala mnogo podpornikov in dqbrotnikovl Mir, druga stevilka, nam zopet prinaSa razno-vretnega, kakor jedrnatega in v prvi vrsti kaj'primer-nega poduku za koroske Slovence. Naj bi se dobrot-niki §e mnozili, ki bi list" plafievali, pa narocali si. urcduistvu, po svojem p'repricasji razdeijevati ga med koroskimi Slovenci. Slovenskega Pravnika 1. §t. H. letnika je ravno iz§k in.prinaSa med drugim: 0 pravui termi-nolqgiji (zaCetek); Opozor naSuu zupnijskim uradom; Nekoliko o^novih stavbah (Pouk obeinskim predstoj-irikpm); itd. V borbah za slovenski jezik tudi pri sodnijahih v obCe prirc. kr. uradih jako potrebujenio praynega poduka, in tudi zarad tega toplo priporo-tfa'ino na§ega „Pravnika". Jeden milijon kotiljon-wdnov, SJ SEfSrS* Xn\\ 1.50, 2; zelo iini lu'iljautni in komicni ordni, 10O ko-boy zu gld. 4, 5, (i; zelo fhii zenski ei'dpe-ordui, gift. 4, 5, 6, 8, 10, dalje gld. 12.50, 15 do 20 kosov 100. l'ltsni program!, prosti, 100 kosov gld. 2, elegantncj&i gld. 3, zelo fini gld. 8. Zaiuctlie masko, 10, 15, 20 kr., atlas 40, 50 do 75 kr., norske kapiee, sortirane, to kosov, St. 1 60 kr, St. 2 gld. I, St. « gld. 1.50, St. 4 gld. 2, St 5 gld. 3, in envelope, 25 kosov, gl. 1.50, 2, 2.50 fini gl. 5. Nor« j ska znamenja, 10 kosov, gld. l, 2 do 5. Nosovi, 1 kos 6, 8, 10, 15 do 30 kr. Odborniska znamenja, bel ali barvan atlas, 20 do 30 kr, Kotiljoiiski lampijoni s sve-Lamt in palicami, 12 kosov gld. 2.40. Kotiijonski cvet-lidui sopki, zelo elegantni, 25 kosov gl. 1.25, 1.75, 2.50. KotiljoiiSke ture v 150 vrstah, 1 tura 80, TO, 75 kr., gl. 1,1.50 in 2.50, zelo fine olepScvaine ture gld. 4, 4, 5, 9. Zakeljna tura gld. 1.20, 1.80. Sladkorao-klobufna tura, nocno-sti-azarska tura gld. 2.25, nove papageno i ture gl. 1.80. Preinikajoee se karte gld. 2.80. Bobnarska I tura za 12 parov, gld. 2.50. 1 rortiment, 50 kosov, to — leto lo St. 0 I. II. III. IV. V. VI. VII. ViH. IX. X. 3, 4, 5, (J.50, 7.50. 10, 15~ Ordni cd bifin. ?