Januš Golcc: 14 Ljudska povest iz junaSke dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532. Dolgi pouk je poslušal Janez pokorno kakor pri spovrdnici, se parkrat celo nasmehnil po dolgem času živa)inim ražlagam, pri slovesu je odvezal mošnjo za pascm in stisnil neznancu v roko prcccjšen ščep 7-latnikov. Grajski sc jc globoko -priklanjal bogati ter lahko zaslužcni nngradi, holcl poljubiti dobrotniku roko, mu obljubil hvalcžnost do groba ter mu zagotavljal sigurcn uspeh. Od Podčetrtka rlo samotne krčmo Po razstanku s podčetrtečkim valpotom je odjezdil Jancz s krdclccm po vozni poti do Prelaskega, odkodcr mu jc pokazal grajski na dcsno. Znočilo se je, dež se je vlil, ko po krcnili jczdcci 3 križpota na desno roko, kjer se jo razprostirala hosta z ozkirn prchodorn do male cerkvicc sv. Pelra na Bučah. Od tarn je vodila stcza preccj strmo tcr sc jc izgubila v goščo. Popolna tcma je zajcla konjcnico. ki sc jc pomikala naprej korakoma drug za drugim. Dcž jc plnl skozi ovcnelo lisljc, vihar je privijal ter sukal vrhove bukovih in gabrovih dreves, človek ni videl niti pedcnj pred seboj, lc konji so fjtopali sisnrno, dasi niso bili nikdar v teh kot v rogu temnih brlogih. • Janezovi dragonci so bili vajeni pojczdov po samotch, kjer imaš v še tako trdi noči vsaj nekaj razgleda okoli in pred seboj. Tajinstvena groza jih je spreletavala, ko so cokotali po gozdnem blatu in ni upal niti eden kaliti nočne tišine s povpraševanjem: kam jih vodi povcljnik v deževni noči skozi neprestane šume, katerih noče biti ne konca ne kraja? Slednjič se je pričelo drevje vendar redčiti. četica se je prerinila skozi hosto na nekako krčevino, iz katerc je vabilo ob poti človeško bivališče z lučko. Vsi so si globoko oddahnili, kcr jih je pomirila brleča sveča v nesigurni temi, katero je spremljal naliv. Poveljnik je prekinil dolgotrajni molk z odrešilno p*ripombo: »Mislim, da smo na cilju, katercga ini js označil Podčctrtan.« Do kože premočeni popotniki so sc spustili s konj okrgo prostorne bišc z gospodarskimi poslopji. V gosiilniški sobi je gorola radi poznc ure samo enn !?><¦.-. Stotnik je pojasnjeval, da so se ustavili in bodo ufi-i pod strcho Jurija Puslišcka, kateri krčmari ob voi-.r! • ¦,,M Podčetrtek-Kozje-Podsrcda. Vojaki so začcli klicati krčmarja, ki so jc !;¦ ^ odzval ter prisvctil z leščcrbo. Kakor Iiitro jc r.n- ¦¦• : da gre za prcccjšnje število oboroženih jezdccev, jc po-.s pravimi odgovon na Janezova vprašanja, se je prczirkazal prijazno lice in je povabil zapoznele, naj privežejo jljivo nasmehnil ter menil: konje v hlevu, po šupah in kolarnici, njim samim bo po- strcgel v sobah za mizo s pogretim vinom. Dragonci so razmeščali konje in se čudili, da je na levo pod gostilno grmelo silovito padanje razbesnele vode, katera je morala skakati preko kamenitih prepadov. Sarnotni gospodar je postregel številnim gostom 3 kruhoiTt tcr gorkim vinom z opozorilom, da se bodo morali zadovoljiti radi viharne noči z odpočitkom na senu ter ;6'ami, ~a njihovcga velemožnega gospoda pa bo že pripravil postcljo v izbi. Vojaki so sc naglo pokrcpčali lcr ss porazgubili, kamor jc kateri mogel, samo da je bil pod strcho in si jo lahko prctcgnil od ježe in mokroLe otrple udc po Kuhcm ležišču. Stotnik Jane;: in krčmar Jurij Pustišck sta sc razgovarj;ila do pctelinjcga petja. Siccr sumljivo in v gozdni Samoti naseljcni Puslišek je bil poštena kmečka duaa iz spodnjih krajcv. častnik doniače govoricc se mu je prikupil na prvi pogled in radi lega mu je odgovarjal na vsa vprašanja odkrilo, kakor domačin domačinu. Stari Pusti.šek je Hnk uganil sam, da je cilj častni]<ove ločne poti pri lako slabem vremcnu znamenita in "bogznaj kako daleč po svctu znana vedcževalska posto- pnki i-odbine Radoša. Prcdcn je začel krčmarski lisjak iskrčili kakib pct streljajev od moje domačije goščo. »Grajski sodniki zatijejo kmcčke čarovnice radi vsake malenkosti ter popolnoraa izmišljenih obdolžitev, gosposkih pa ne pustijo samo pri miru, ampak jih graščaki celo sami naseljujejo in se zatekajo k njim po nasvete, kateri so sad resničnega vedeževanja.!« Po te.i uvodni pripombi je prešel stari k stvari, ki je zanimala časi niškega popotnika in radi katere se je podal v te zapuščene krajc. Krčmar je povedal odkrito, da je s čarovniškimi sosedi v dobrih odnošajih, prijatelj jim pa ne rr.ore biti, ker so tujci, bogznaj odkod. Kcr je dajal Jurij pojasnila v odlomkih ter raztrescno, ga je prosil Janoz z nagrado v cekinu, naj mu zaupa lepo po vrsti vse, kar mu je znancga o Radoševih, kateri so pri grajskih in imenitnikih iz vseh krajev na glasu, da znajo s sigurnostjo povedati prošlost ter uganejo bodočnost. Stari gozdni klepin je pomaknil slol !>li?.e radodarnemu radovcdnežu, potegnil na dolgo iz poliča in začol s prita.jenim glasom, kakor se spodobi aa tajinstvenc zadeve: Krčmarjcva razodctja Radoševe — je ncliako pihal iz sebe — je privcdcl nekod iz Dnlmacije pocsrcčki grof pred dobrimi pcti;ni Icti. Preden'ao sc pripcljali s svojo kložjo vrcd, So grajski Pozidali so hišo z gospodarskimi pritiklinami, izruvali pnnjc in pripravili zemljo za obsetev. K n r ^ljrniški družini Radosa spada mali Agripina z dvoni i <>¦Iraslima hčerltnma Hozano in Bibiano in Se dva vclika sina sta pri hiši.. Glavna čarovnica jc stara, pomagala ji pa obc čec?ni hčcrki, o katerih govorijo, da sc radi oglašajo pri njima grajski bolj nczadovoljni poročeni gospodje. Šinova čuvata dom in obdclujcta kake tri njive, ki "so popolnoma v gošči in kamor ne pustijo nikogar. Ra/airjene ko govorice, da se podi po tch hostnih krčevinah kačja, kuščarska ter razna druga čarovniška golazcn. Jaz sam scrn vidcl na tch prostorih močno dišečo zelenjavo, zdravilne rastline tcr rože. Moram še dodati, da so Radoševe hčcrke ranocelnice, kakor jih ne prcmore boljših vse cesarstvo, saj se zatekajo k njim bolniki iz gradov in mest. Dnstop do čarovniške domačije ni dovoljcn navadnim kmečkim sirotam. Vsak, kateremu se naj poštreže. z vcdeževanjem ali z zdravili, mora imeti gosposko oblcko in od daleč vidno ter dcbelo mošnjo za pasom. Kmečkega človeka. katcri bi slučajno zablodil do Radoševih, nažencjo budi psi. Kakor hitro jc odštel radovedni gospod na mizo od čarovnic zahtcvano zlato, mu povejo, kar ga jc žc .doletclo in kar ga še bo. Vcdcžujcjo 9 pomočjo vodne parc, čitajo človeško usodo z roke, višek njihovega razgovora z nadnaravnimi silami se odigrava pri temle vodopadn kak streljaj od moje hiše, ki prihrumi iz podzemeljskib votlin ter se izgublja po globokem padcu preko skalovja v potok, kateri žene par mlinov. Sploh pa, zakaj vam vse to pripovedujem, ko boste itak sami še danes dopoldne doživeli pri Radoševih vee, n(;go je to mogoče opisati pri poliču vina. Prespitc sc v tejle izbici par ur. Predpoldne enkrat pa vas popeljam sam do cil.ja, ker večje in povrh še oboroženo spremstvo ni dobrodošlo in brez tehtnih razlogov ne sme pod strcho gosposkih čarovnic — tako je končal Jurij popis vedcževalk. Janez je vedel, pri čem je in da mu z zlatniki nagrajcni podčetrtečki valpet ni lagal, ko mu je-nasvetoval tu zlodejev kot, kateri mu lahko edini pripomore do pojasnitve neznosno moreče ga negotovosti. Nočna pivca sta se razšla z obljub^. da bo goslu drugo predpoldnc za kažipota sam krčmar, ""ki želi vc!cmožnemu gospodu vse najboljše. Kljnb izmučcnosli Janez ni mogel zatisniti očma. Odganjalo mu je potrebni spanec nenavadno bučnn.jo vodopada. S pustišekovim pripovedovanjern prcpojcia do.nišljija mu jc slikala ccle ure tako plašljive predstavc, da je zapuatil ob siju jescnskcga aonca lcžiSče bolj r]':!. nn;;o je bil legel vanj. (Dalju .-.:¦.¦ •