Leto VIIL9 *tev. 79, Celje, torek 20« julija 1926. PoStnina platans v gotovinl. Izhaja v torek, četrtek in soboto. Stane tnesečno Din 7"—> za inozemstvo Din 201—. Posamexrta &tevilka 9 Win. Račun poštno-Čekovnega zavoda štev. _.0.666. j^B ^^^^^^J ^^^H ^E^H ^^^^KK ^^^^^^^B ^^^H ^^^H ^^^H ^^^H ^^^H ^'^liff **¦¦ :9_^^^^ft ^H ^^^^H ^^H ^Bb ^^^^b ^Hf^^^H ^^H ^|H ^^^1 ^^^h ^^H yc^! L j^fe^^^H ^^H ^^^^^^^H ^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^^^m ^^^PBI^^^^^^H ^^^^^H ^^^B^H ^^^^^^1 ^^^^^H ^^^^^1 - H **% r<4 *i* *¦¦* ^BRI^^^^^^B H ^^^h ^^B. ^^1 ^^^m jI&^HB. ^^H ^BL9 ^Hh HH ^^H • lorn^» ^^^^& Uredniäfvo in upravniatvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Telefon int. 5tev. 65. Učitel]ski zbor, V dneh 16., 17. in 18. t. m. se je vršila v mali dvorani Celjskega doma VI. pokrajrn&ka skupščina UJU za Slo- veniijo, za katero je vladalo povsod ve- liko zanimanje. Zborovanj se je udele- žil-o nad 100 delegatov, ki so pa poka- zaTi precejsnjo odvojenost v naziranju. V petek ob 15.30 se je vršila v Celj- skem domu seja Širšega sosveta in zbo- rovanje osmiih odsekov, ki so se bavili s številnimi predlogi raznih učiteljskih elrustev. V soboto ob 8. zjutraj se je pričelo delegacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 110 detogatoy. Zborovanje je otvoril in vodil poverjenik gosp. ravn. Anton Gnus. Po pozdravu poverjenika g. SkavLc'a iz Zagreba je sledilo poro- čilo gospodarskega odseka. V debati so razni delegati kritizirali poslovanje z denarjem, ki je povzročfto precejšen deficit v blagajni. Gospodarskemu od- seku je bil podeljen absolutorij le za tekoče leto, ki izkazuje prehitek, dočim se bo poslovanje v minulem letu še en- krat [emeljito pregtedalo. Popoldne se je pričela debata o deklaraciji, ki se iz- reka za strogo stanovsko delo v UJU brez kakršnekoli politit-ne primesi. V rmenai deklaracijskega odseka je poro- čal uciiteU g. Menem-. Prvotni tekst de<- klaraerje }e precej izprernenjen. Neka- tere neTogiicnosti so izpuscene. Tako- zvani nasprotniki deklaracije so izja- vili po delegatu g. Šmajdeku, da gla- .sujejo za deklaracijo, kaior jo je pred- lagal referent, ako se v prvi odstavek vnese ugotovitev, da stoji UJU na na- čelu narodnega in državnega edinstva. Doklaxasii so se izjavili proti temu predi'ogn, češ da je nalo^a UJU delo- vati za duliovno zbližanje učiteljstva v celi drzayi in s tem sodeLovati pri udej- stvovaaiju državnega edinstva. Debata v tej zadevi ye bila zelo burna in vihar- na, tako da včasi/h po 10 minutah ni bilo siišati besede. Zvečer se je vrsrlo glaso\ranje o dekfaTaciji. Takozvani antideklaraši, ki jlJh. je bilo okoii 30, so v znak protesta zapustili dvorano in odšli v Narodni dom, kjor so zborovali tdse. Od 110 delegatov jih je glasovalo za dekfaracijo 78, in sicer za vse točke 70, za celoten tekst razen prve tocke 8. Na zahtevo se je ugotovilo, da je od teh 78 glasovalcev 52 organiziramih članov SDS. Ob 21. uri se je vršida vo- litev v oiji sosvet in nadzorni odbor. Za poverjenika je bil izvoljen g. An- drej Skulj, srezki sol'ski referent v Ljubljana, za člane sosveta pa gg.: An- ton Hren, šolski upravitelj v Studencila pri Mariboru (poverjenikov namest- nik); Josip Kobal, strokovni učitelj v Ljubljani (blagajmik); Giril äocovar, učiitefj v Krogu; Josip Lapajme, šolski upravitelj v Gerkljali; Rudolf Mencin, šolski upravitelj v Prevaljah; Anton, Mervič, ravn. mešcanske sole v Ribni- ci; Ljudevit Musek, sol. upravitelj v Št. Vi'du pri Ptuju; Robert Plavšak, soT. upr. v Trbovljah; Josip Riibičič, šolski upravitelj na Rakeku; Ljudevit šija- nec, sol. upr. v Razvanjiii im ga. Mari- ja Godčeva, učiteljica v Limbušu ter dva namestnika. Nadzorstvo šteje tri člane, v glavni odbor pa so bill iy.volje- ni trije cfani iin eden namestnik. Zve- 5er se je vršila zal>a.va s koncertom v Celiskem domu. V nedeljo ob pol 8. zjutraj je ime- la »Učiteljska samopomoč« svoj občni zbor. Istočasno se je vršilo tudi zboro- vanje srezkih šolskih referentov. Ob 9.45 je otvoril poverjenü g. ravnatelj Gnus pokraji'nsko skupščiino, ki se je vrsifa v mali dvorani Celjskega doma. Navzocih ye bilo okrog 200 oseb, med nj'ilmi tudi srezki poglavar vlad. svet. g. dr. Žužek, župan g. dr. Hrasovec in predlsedniik okrož. sodišča dvornii svet. g. dr. Kotniik, a za giinna^ijo g. prof. Mastnak. Zbor je pozdravil poverjenik UJU za Hi"v. in Slav. gasp, profesor Skavic. Na predlog sol. upr. v p. g. Raispa je bilo z dolgotrajnim odobravanjern po- deljeno g. ravn. Gnusu, in na predlog ge, Godceve g. Raišpu častno članstvo. Kralju se je poslala udanostna, pro- svetnemu ministru pa pozdravna brzo- ja-vka. TakozA-aiiii antideklarasi so pred- ložili iajavo, v kateri so raizpravljali na preclsednikovo odredbo s clani ožjega sosveta v khibovi sobi. Po lepem pre- davartijii g. učitelja Mirka Va.ude Q »problemih podeželskega šoistva in ucJJteljstva« je odredil predsednik 10 mim.ut odmora. Po zopetni otvoritvi zborovanja je bila odobrena protestna brzojavka na miniistrski1 syet proti nameravanemu znizanjiu učiiteljekiih službenih prejein- kov tetočasno z zahtevo po Lzplačihi dolžnih razlik iz let 1923. in 1924. Glede ißjave antiidekliarašev, ki za- htevajo, da se vnese v prvo točko de- klaracije izraz »državno in narodno editn.stvo«, je ožji sosvet ugotovil. da ima v^ak član udruženja polno pravi- co izpovedovati načefa državnega in narodnega edinstva. Čo bi sedaj ne pri- slo do ^iHHM/.uDin, naj ožji sosvet skle- pa o skliicanjiu izrednega delegacijske- ga zborovanja. Predlog ožjega odbora je bil nato sprejet. Ob koncu je preda- val g. uciitelij Skala o »osno\Tiih idejah in principOi, na katerih mora sloneti naša orgajiiizacija in po katerill naj se sestavijo nova pravi.I'a UJU«, Nato so bile sprejete resolucije, ki rezultirajo iz tega referata. Ob 13.15 je predsednik zakljucil zborovanje. Želeti je in v intere.su uCiteljistva sarnega bi bilo, da si najde skupno pot sloge in da ga ne bi razjedali notranji »pori. Poliiika. p JUGOSLAVIJA OBTOŽUJE B0L- GARIJO. V informiranih beograjskih krogih zatrjujejo, da bo jugoslovanska vlada radi ponavljajocih se vpadov bolgarskLh tofp na nase Qzemlje storila najistrozje ukrepe proti BQlgar^i. Med drugijn bo tudi vložUa pritožbo na dru- s^yö ^arqdov v Ženevi in bo tudi ?a* htevala, da se vprasanje enkrat za vsa- lej razčisti pred forumom Družtva na~ rodov. P NOY UPAREQ ZA DRŽAVNE NAMEŠGENGE. Pred nekaj te^ni jo vlada narodnega sporazuma radikalov in radiicevcev iz dxzavnih intertssov ukinila za 1. September 1926 zakonito zajamčeno stalnost državnega name- scenstya! Uboga čkiovniška para defat in pomni, da ,si odvisma od milosti vla- da jočih strank in njüih efcsponentov, uboga činoviiiška para nikar ne niislir da to hotlo pretojali po tvoji delavnosti 1 in. poetenosti v služLi. 2a vs© to je da- nes še deini krHerij — partijßka legi- tiniacija. Strahcv;"ta poplava jo priza- dejala žitniei naže domavine nedoglvd- no škodo, celo naze narodno goispodar- stvo je ogroženo. Beograjski Msti pise- jo, da se niažčuje brezbriižnast naÄih vlad, ki vsa lteta po vojni niso Lmele sinisla za to, da se take katastrofe z-a- branijo ali vsaj zmanj^ajo. V teh tež- kih časili je umevno, da treba nujne pomoči tistim, ki so največ trpeli, ki so izgubili vse. In kaj vidiimo? Vlada jo takoj segla po skromnih prejemkih drž. iiameščencev in sklenila znižanje njih bornih pl'ac. Bedo poplavljencev naj re- šujejo tisti, ki so tronirani v pomanj- kanju že izza vojnili let. Pa tak je sklep današnje vlade. — Vse to čitamo v ča- sopisju skoro istocasno z vestmi o bol- garskem komitu — zaupniku nase vla- de ali o idilični poklonitvi beograjskih akadeniikov g. Mussoliniju v Riinu ali o obuipnih kilcih naše Dalmacije, ki ču- Opomine v kuverti z izpolnjenimi polobiicami so te dni prejeli jmrocniki, ki se ne zmenijo nisi za priložene položnice niii za prosnje in opomine v listu, da bi poravnali sa- osfcilo narožnino. Ne zavedajo se, ko- liko s svojo zanikrnostjo povzročajo upravi nepotrebneqa dehi. Proximo vse, kateri so dobili opomine, da naka- zejo narocnino tekom 8 dni. UstaviU jim homo sicer Hst, narocnino pa po- tom odvetnika iztirjali. — Tudi ino- zemske naročnike, ki so z narocnino v zaastanku, prosimo, da nam primer' trim potoni isto nfikožejo. Uprava. ti, da )Q izrocamo tujcu. Ali naj še go>- vorkno o aaöih zasužnjenih bratih n.a jugu in severu ter o narodnem, življe- niu pri nas doona?! Boljže, da ne. Naj razmislja vsak sa»x za se in pazi, da ne utone y blatu nepostenja, ki nas obda- ja in olirani voljo, ki je potrebna za adravo zivljenje naroda in za z&rava driavno upravo, ki jo ustvarkno sami z deloan, četudi z najtezjiani žrtvami. p FINANČNI MINISTER O ZNI- 2ANJU URADNIÖKIH PLAČ. Fi- nančni minister Peric je izjavil za- stopnikom tiska, da asnutek glede zni- žanja uradniiskiii prejemkov ni defini- tivno redigiran. Znižatnjo bo zadelo v prvi vr^i mind&tre, poslance in visje uradnike (veli'ke žuapne in druge), vendar pa tudi pri teli so ni dotocen odstotek. Sigurno je, da bo znižanje progresivno in bo nižje uiradnistvo le neznatno zadeto. p MENIŠKA REPUBLIKA OSTA- NE. Grsko-pravoslavni metropolis in asrednjVovrop&ki eksarh, Germaiioa Karavangelis, ki ima svoj sedež na Du- naju, sporoča, da vest, po kateri je predsednik grške republike Pangaloa razpustil meuiško republiko na gori Atos, ni utenieljena. Republika nieni- hov, ki obstöja že več stotetij, ostane še nadalje. Pri vsej stvari gre fe za ne- katere notranje upravne reforme, ki naij se izvedejo v meniški republiki. p KONFERENGA NARODNIH MANJŠIN. Pripravljaini odbor za drugi kongres narodnih manjsin je sklieni'l, da .se bo vrsila med 25. ki 27. avgustom v Ženevi kratka konferenca, na kateri so bo razpravljalo o sredečili tockah: 1. sredstva za zasiguranje kul- Kronist. Iz Prasre. (Vtisi iin spominii.) V vsem svojem sijajai se je poka- .zala zlata Praga v dneh osmega sokol- skega zleta. Slavnosti, ki jih ne zmore. nobeno svetovno velemesto, srno videli v Pragi, kar so priznaii mnogi angte- ški in francoeki gostje, kakor tudi ame- riški ČeJii-Sokoli, ki so prišli v svojo domovino. Takšne neizbri/sljive vtise smo prinevsli tudii mi, ki srno se vrnili zopet v skromno, pa klijub temu na zu- naj čiislano Jugoslavijo. V Lragi sem obiskal starega pri- jatesja g. Maksa Taussiga, ki je svoje- časno vsako leto posečal Savinjeko do- lino, kjer je kupoval njeno zlato robo. Ne samo mene, temveč tudi ostalih »Saksoncev« (Sachsenfeld — Žalec) se je veselil in ni znal, kako bi nam olep- šal bivanje v ponosnii prestolici čeiio- slo\raške republike. Prišli smo v njego- vo sUtnovanje v hotelu Paki^e v Pan- ski ulici. Nikoli v življenju še nisem vklel toliko fotografij slavniih živečiH in že premdinulili umetnikov, ifgrakev, pevcev in poliiticnih osebnosti kakor v tej skromnisobi iiakopičemih. In zakaj? G. TaussiJg je mecen v pravem po- nienu' besede. On1 zrtvuje za mmetnost Vise. Podspira umetniške začetnike in jih priporoca onim, ki so si že v umet- nLškem sivotu prLboriilti.Mavo in iane. In tak je g. Taussiig znan in zato ga cisla- jo najivišje umetniške kapacitete, s ko- jimi je vedlno v stikih. In zato je nase's v teh krogiih mogočen oilziiv; umetniki vsoh panog m-u poklaflijajo slike z last- norocnimi podpisi, citaii, deloma le hu- moristicn«, deloma pa celo duhovite \isebine. Bovolite citatelji, da vas seznanim z iimeni oziroma slikami mož in dam, ki krasijo Taussi.gov dom. Evo jih: Ste- zak, Leo Fall, Tagore, Piccaver, Ma- scagni, Cariisso, Riikard Strauss, Puc- cini, Nedl>a.i, Battiistmi, Jeritza, Pavel Morgan, Roscnthal, Sauer (znana pia- nistai), Ema Destinova, Leliar, dr. Be- nes, Heniny Porten, Šaljapin, Maks HaLbe iitd. Omenini pa naj tudi Kata- rittio Schratt, ki je darovai'a g. Tausigu dragoceno sliko, ki je 30 let viisela v spalnici avötrijßkega cesarja Franca Jožefa. G. Tamssig je prijatelj glaslDe. Ker sam ni iimel priXike izobraziti se glasbe- no, si jie nabaivi/1 ameriški Phonola, gi'asbilo, ki ga je pri nas le redkokdaj viideti. Za ta.instrument so uporabljajo mV valj naviti papiirnati traki1. In takih vaLjev ima na stotine; so po vecini kla- sične vsebine. Je to glasbilo kakor naš pianino, Lz kojega1 se potora pogona iz- vaJ3ljajo najlepši klavirski komadi. To je njiegova zabava v prostem casu, ki ga je pa prav malo; kajti mož je sicer trgovsko zeso zaposlen. Zamimalo bo javnost, osobito ju- ridične kroge, da je g. Taiiissig tudi v stikih s skwno grafologiinjo Rudolf in o Poppee, ki sem jo imel cast spoznati tudi osebno. Stara je okoli 55 let lit majhinie poetave» poniižnega na&topa; priiprosta je v obleki, a bogata v glavi. Čim sein sli^at njeno ime, mi je šiinila v glavo sodnijiska o^ra.vnava, ki se je vršila pred kaMcni dvajeetimi letii v Ge- lju, kamor sem bill pozvan kot priea. Tu je odločevala tudi iizjava grafologi- nje Poppee. Ko j;O na to spominjam, mi je po kratkem pomlsleku izjavisa, da je bil ta proces približno pred 20 leti, kar seni ji priijdil. Graiologinja Poppee jo izdala leta 1907. posebn.0 knjigo, imenovano »Graphologie«, v nemškem jeziku. — Knjiiiga; pa je pašla, da je bila prkno- rana izdati drugo izdajo leta 1925. Po- kloniila jo je »spominu kraljke vdove Karoline saksonske, plemenite pospe- ševateljice resne umetnosti in vede«. En viizvod druge iizdaje je dar oval a tudi pisciu. tea vrst. 0 knji'gi govoriti bi bilo preobsirno; vv>obUia knjigo je oprem- Ijena s številnimi avtogrami — podpi- si pokojnh in še živečih slavnih oseb- nosti. Iz teJi podpisov in razniii pisav sklepa gaspa Poppee na značaj dotič- na osebe, pa na njene sposobnosti in zmožnosti. Tudi ostali trije rojaki pis- ca so imeli drugi dan cast biti osebuo predstavrjeni. 0 veÜKÜmi soKolskih naistopov nai zletišču so razpravljali obširno naši li- sti. Le eno trdim, da slovesnosti, ki ji pri'sastvuje 200.000 Ijiudi, še svet ni vi- del. In ko sem kot till opazovalec gfe- dal to vrvenje, nisem mogel dovolj ob- čudovati prekrasne organizacije in de- la vseh teli mnogih odborov, ki so krieli slavnoslne dni na svojih ramah. Sel sem predcasno od doma, da viclim tudi sprejeme na Wilsonovem kofoclvoru. Kako lepo je bilo, ko so pri- hajaii delegati sokolskih društev iz raznih okrajov Dunaja! Kako velica- sten je bil sprejem lužiških Srbov v sliikovitih njihovih narodnih nosah, in koneno Slovencev ob pof sedmih zve- čert Nemčija ni zabranila svojikn Sr-. bom potovanja v Prago im Avstrija se tudi ni branila i-zdati dunajskim So- kolom dovol'jenjaza potovanje v Pra- go. Le najibrž slabotno se čuteča Italija ni mogla dovoliti petorici goriskih Slo- vencev, da bi prisostvovali1 slaATiostita v Pragi Oh ti uboga Italija, da te ni sram neplemenitega in kuTturnega na- roda nevrednega ravnanja! St ran 2. »NOVA DOB A« Štev. 79 3z sanmoa žita ne morete kuhatl have. ___ Dober tn krepak okus dobihe šele.ako upolrebtfe Pmi>iFraii€fe0f karaii pridatefo Pijača 5 Pravim franckom Vas zamore sralno zadovolievaN. ft Zfnah kavi na vsak način spada Pravi Franck. turnoga razvoja manjšin; 2. jezikovno vprašanje; 3. sredstva za dosego go- spodarske in politične enakopravnosti manjšin in 4. ureditev sporov med vla- danii im narodnostmi skupinanu. g OMEJITEV IZVOZA VALUT IZ ITALIJE. Po naredbi itaiijanskega fi- nančnega miniistra je v Italiji zabra- nj-en izvoz bankovcev in. čekov ter v Italiji izstavLjienijh in v inozemstvu plačljiivih kreditnih pisem. Potuiki smejo vzeti v inozemstvo naiveč 10.000 lir. Oni, ki potujejo večkrat v inozeirv- stvo, in prebivalci obmejniAi krajev smejo vzeti s seboj toliko fir, koliikor dokažejo, da jih res potrebujejo. Pre- stopki proti tem predpLsom se kazmi- jejo z zaplembo zabranjenega denarja ter z velikimi denarnimi globami. p PANAZIJSKA KONFERENGA. V Nagasaki ju so bo 1. avgusta otvorila panaziijska konferenca, ki se je bodo udeležili delegati Kitajske, Japonske, Filipinov, Perzije, Siama in Turčije. Kitajiska pošfje na koniferenco 30 dele- gatov, ki bodo zastopali poedine pro- vim cö. Konferenca sicer ne bo oficijel- na, upajo pa na podporo raznih vlad, da se ustanovi panazijska zveza z ge- slom: >Azija Azijatom!« Bat a čevljl so najcenejšl In najbolj trpežnl, oglejte sl jlh v trgovinl A. Drofenik, Glavni tng. Celjska kronika. c SEJA OBCINSKEGA SVETA. Priihodnja redna seja celjskega občin- skega sveta bo v sredo 21. t. m. Na dnevnem redu so najnujnejše zadeve iz poaameznih odsekov. c LEPA TOLAŽBA ZA DRŽAV- NE NAMEŠCENCE. Glede na leduk- cijo in zniianje prejemkav državniK nameščencev se je ministrski predsed- nik Uzunovič izjavil napram novinar- jem na sledeči način: >Nezadovofjinost uradnikov ni za vlado merodajna pri določevanju njenih korakov. VladnL ukrepi so nujno potrebni. Uradniki so državljani najkuilturnejše in naypatri- jotičnejše vrste. Cut soiklarriosti je prl/ njih najbolj razvit. Gotovo bodo raz- umeli motive, ki vodiijo vlado pri nje- nih' ukrepih. Znižanje dohodkov je le začasen ukrep. Uradniki vinlo sami, da je gospodarska kriza v prn vrsti. zade- la strašne rane gcvspodarskiin krogom, predvsem trgovceni in industrijcem. — Od gospodarske krize, kii mnogokrat povzroči padarvje cen, imajo najmanJT šo skodo baš državni nameščencir Prih, šla je strašna nesreča, ki je tako globo- ko udarila naše poljedelstvo in s tem tudi naše trgovske in. industrijske krot- ge. Pri takem stanju stvari je vläda trdno uverjoaa, da bo naše patrijotič- no uradništvo razumelo nujnost teli začasnih ukrepov, ki se jLh bo treba lo- titi.« c POVODNJI IN RAZNI NEDO- STATKI. Od gerentstva okrajnega za~ stopa snio prejeli: »Gfedo na dopis z naslovom »Dogodki in prizorL ob po- ^odnji ter razni nedastatki« v Vašem cenj. listu od 15. j.uli'ja 1926, št. 77 iz- volite spiejeti sledeče pojasnilo: Na komcu tega dopiisa se trdi, da se naj okrajni zastöp, ki sicer hvalevredno vrši svojo nalogo na cestaJi do Tremat- riij in Št. Jurja, z ono isto energijo loti dela za očiščenje strug in odstranitev nodostatkov. — Ta trditev bi se lahko razumela tako, kakor da okrajni za- stop svpje dolžnosti ne stori, mar\reč se le za gotove ceste zanima. — Gerent- stvo okrajnega zastopa se je vedno bri- galo z enako skrbjo za vse ceste v celj- skem okraju. Razu.me se pa samoob- sebi, da je treba za vzdrževanje cest, na katerih je večji promet kakor nä drugiih, tndi več storiti. Druge razfike pa gerenistvo ni nobene poznalo. — Za snaženje stru'g in iarkov morajo po za- konu škrbeti lastniki dotične zernlje. Dolžnost obcin pa je, da to delo nad- zorujejo im se v sMčaju, äko se kdo njih odredbam ne pokori, obrnejo do srezkega poglavarstva. V tem pogledu tedaj tudi okrajni zastop ni ničesar za- krhäl). — Da bi se regiilacija Savinje in nj-enih dotokov zacefa in uspešno izvršila, je gotovo splošna želja. Jasno pa je, da okrajni zastop v tem pogledu nima prve besede in bo kvečjeniu, čo pride koncno do regulacije, moral dati primeren p-ris-pevek ali na drug način Äodelovati. — Celje'dne 17. juHija 1926. —> Dr. Juto Hrasovec, vodja gerent- stva za celjski okraj..« c ZAPOSLENJE INOZEMCEV. Vsi inozemci, ki so bili zaposlenl v na- ši krailfjevini že pred 14. juniijem 1922. do danes nepretrgoma, in na katere so odrodbe § 103 zakana, o zašciti delav- ct>v ne nanaÄajo, ter do sedaj še niso vfoziW proseaj po čt. 7. pravilnika ö zapasloväivju inozem.skih delavcev, se ponovno opozarjajo. da takoj vlože In ko je bil končan sprejem ude- ležencev, ki so prišli s kakim posebnim vLakam, že so bili pred kolodvorom pri- pravljeni veliki vozovi s parnim pogo- nom, da so spravilii prtfjago gostov na doloceno stanovanje. Gostje pa so ko- rakali pod okriljem gostega in navdii- šenega špalirja po praskih ulicah z godbo na čelu. Kdor ni imel stanova- n|a. ga je takoj dobil pri stanovanj- skem odboru: blizu spomenika sv. Vac- Tajva. Koniaj soni se ogla&iil žo sem imel tudi stanovanje v srodini mesta kakr- šao sem si iobral sam. Umasitno bi le bilo tudfii, da bi se bile žiigosale legiti- macige v mestu samem, kakor n. pr. v Tyrsevem domu. V caisu ko se je vršila štiri ure tra- jajoča povorka, je bil v reprezontativni dvorani koncert moravskih učuteljev pod vodstvom prof. Wacha. Nastop.ilo je 50 uičiitefjev, vsi v frakih. D voran a je bila polna kljub visoki vstopnini. Nastop je bil veličasten; občinstvo, do skrajnosti navdušeno, ni hotelo vzeti od slavnih pevcev slovo. Je to najboljši moški zbor, ki sem jih kedaj sli&ai* in presega po mojem nemerodajnem mne- njiu tutli' dunajsk'i Schubertbund, če tudi je ta mnogo številnejši. Predsednik čehoslovaške republi- ke dr. Masaryk je prišel skoraj vsak dan popoldne na zletišče. Na poti iz mesta in zopet domov je jezdilo pred njiim in za njegovim avtomobilom sto Sokolov. Avtomobir predsednika pa je krasiLa državna zastavica. Prišel je v svitli letni obleki s slamnikom na glavi v spremstvu hcerke prof. Alice Masa- rykove. A predsednik se ni zaprl v predsedniško fožo, temvec je pasetil iwid ložo vrhovnega vaditelja in se ž n/jim razgovarjal ter sprejemal razna pojasnila. Tak je Masaryk; kljaiib ženi- jaliiii duiševni potenci priprost demo- krat. Oglasil sem se'tudi v Panski ulici v hiši, kjer je nastanjena Cehosrov.- juigosljov. liga; v teh prostorih je tudi Strossmajerjeva knjižniica. Tu sem od- dai dve knjiigk Za kompenzacijo mi je bila iizrocena vstopnica za manifestač- ni večer Cehaslov,-jugoslov. liige, ki se ga pa nisem mogel udeležiti, ker sem bill še od potovanja preveč zmučen in potreben počitka. Kaj naj govorim o krasnidi uumi- nacijah na javnih praškiih poslopjih in o piLotih, ki so po večerih v stoteriih lu- čicah plavali nad Prago? Sploh je le- talstvo v republiiki silno razvito in sem nekega popofdneva naštel 61 aeropla- nov, ki so v 1000 metrov višine po- zdravljali praške goste iz celega sveta. Skušajnio posnemati češki narod, da"bo tudi naše ime uživalo svoj sloves! prošiiije za izdajanje predpisanih urad- niih potrdil pri pristojnih inspekcijah dela v Ljubljiaiii, oziroma v Mariboru. Natančnejše podatke vsebuje razglas v »Uradnem li-stu« štev. 3. c PRENOVLJENJE GROFIJE. V pondeljek, dne 19. t. m. popoldne se je na predl'Og spomeniškega urada v Ljuibljani vršil na lieu mesta komisijo- nalni ogled sitare cetjske grofije. V ko- misijo so bili povabljeni razven magi- stratnih funkcijonarjev predsednik okrožnega sodišča, upravitelj jotnišni- ce, občinski odborniki iz raznih odse- kov in pa konservator Narodnega rau- zeja v Ljubljani g. dr. Stele. Komisija je razi^ravljala o posameznostih pre- novljenja grofije. Podrobnosti še spo- rocimo. c VELIKI ŽUPAN V CELJU. V četrtek se je mudit v Gelju in okolici veliki župan mariborske oblavsti g. dr. Pirkmajer. Ogledoval si je škodo in opustošenje, ki ga je povzrocila opeto- vana povodenj. Ljudje so potrebni po- moči. c DIPLOMSKI IZPIT na vißoki soli za svetovno trgovino na Dunaju je pofožil v četrtek g. Rafko Salmič, sin znanega narodnjaka m kulturnega de- lavca g. Rafka Salmiča v Gelju. Česti- tamo! c OSEBNA VEST. V Gelju se je za stalno naselil g. Matija Ljubša, biv- ši kurat jetnišnice v Gradcu. Imenova- ni gospod se posebno zanima za kul- turno-zgodovinske zadeve, s katerimi- se že od nekdaj bavi. c SMRTNA KOSA. Na. Sp. Hudi- njj je umria v soboto gostilničarka in posestak',a ga. Marija Pristovšek v sta- , rosti 59 let. N.vra.pJ — V Zavodni jo v nedeljiO ob treh popoldne preminul komisar zavarovalne druibe »Dunav« in hišni posestnuik g. Anton Kuhar v 02. letu »tarasti. Pokoj>nik je bil obče znana m priljubljena osebnost ter ved- no vrl Sfovenec. Pogreb pokojnika bo v torek ob pol štirin popoldne iz Za- vodne na mestno pokopališče. Naj mu bo ohranjen časten spomin! c ZA IZLETNIKE V LOGARSKO DOLING. Cesta iz Soloave v Logarsko dolir.o je razširjena in mostovi so po- pravljeni, Idko da avtomobili brez ne- varrosti vozijo do Piskernikove in Til- ler jevo koee. Zodn.j'a je popolnoma iz- gotovljena, ima s staro kočo 12 udobno opreniljenih sob s 40 posteljami ter ie sedaj dobro oskrbovana. c TURISTOM SE NAZNANJA, da se dobijo clanfike izkaxniJce za leto 1926 v drogeriji Vrtovec, Kralja Petra ce^^a v Gefju (Vošnakova hiša), kjer se tudi dajiejo potrebna pojasniia. c IZ POSLOVNEGA SVETA. Mi- nolo soboto j-e otvoril g. Fi-lijp Vrtovec, dosedanji družabnik drogerije >Sani- tas« svojo novo drogerijio v Vošnakovi hiöi na Kralja Petra cesti. c IZ TRGOVINSKEGA REGI- STRA. V trgovinski register se je dala vpisati tvrdka Ivan Škunca, veletrgo- viiia dalmatittiÄkega vina v Geiju. Iz- brisana pa je tvrdka Zv.onimlr Mühl- stein, carinski posredovatec v Gelju. Posredovanje je namreč opušceno. c SPREJEM V DRŽAVN0 SLIT- 2B0 ZAČASNO USTAVLJEN. Zaradi pomanjaknja kreditta je minister za no- tranje zadeve izdal objavo, po kateri se nikdo ne more sprejeti v drzavno službo, dokler ne bodo dovoljen: novi krediti. To velja tudi za diplomirane pravnike in sploh za vse interesente. c OBCINSKA POSESTVA V RAZ- PRODAJI. Obcimski odbor občine Ge- lje okolica je na svoji seji dne 18. t. m, sklenil soglasno, dati v razprodajo ob- čimsko zemljišče pri okofiskem poko- pališču in isto pradati najboljšim po- nudnikom ali skuipno ali pa parcelira- no. Krajnemu šolskemu svetu se ima predlagati ißto glede onih posestev, ki so vknjižcna na njegovo ime. Kupnina se ima porabiti za delno odpfačilo za novo šolsko stavbo naj«tega kredita. c PASJA STEKLINA. Okrajnega ckonoma g. Iv. Kondo in še dve osebi je v Prapročan pri Semicu ugriznil: stekei' pes. Vse tri so spravili v Pasteur- jev zavod v Celju. c P0ŽAR V TREMERJU. V sobo- to v prvili popoldanskiih urah je i&- bruJiniil v vasi Tremerju pri Celju v ko- zolcu posetnika Cehovina ogenj, kateri je uničil omenjenemu posestniku tri gospodarska poslopja. Gorelo je rar no sredi vasi in je bila velika nevarnost, da ogenj uniči cefo vas, v kateri so hi- še in gospodarska poslopja krita veci'- noma s slamo. Na kraj požara je prva prihitela celjska požarna braniba z no- vo avtobriizgcdno, ki se je izborno ob- nesla. Prihitele so še požarne brambe 9 Teharja, iz Gaberja, Laškega in Rim- skih Toplic. Gasilcem se je posrecibo fo- kalizirati ogenj, da se ni razširil na so- sedna poslopja. Škoda je precejsnja in deloma krita z zavarovalnino. Pözär je zanetil neki štiriletni otrok. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pim na oltar. — Podporno društvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljaiui. Sipom do mo vine« š ODPUST IZ DRŽ. SLUŽBE. Okrožni zdravnik dr. Kamilo Moro- cutti, znanii nemški politik rz St. Ilja v Siov. gor.Lcah, je odpušcen rz drža\TLe službe ter bo njegovo mesto razpiisano. V obmejini St. Ilj mora prlti agilen na- roden zdravnik. š DVIG SEKVESTRA NAD BOR- NOVIM POSESTVOM. Mesano jugo- slx>vensko - madžarsko razsodišče v Haagu je izreklo svojo prvo razsodibo. V zadevi dr. Friderika Borna se je od- fociilio, da mora Jugoslavija dvitg-niti se- kvester nad posestvom tožitelja ter nad nidokopom žilvega srebra pri Sv. Ani na Gorenjskem. Jugoslavija mora pla- čati tudi nastale stroske. š BLED V SEZONI. Življenje na Bledu postaja vsak dan živahnejže, — Tujici pridiajajo dnevno v lepem števi- Lu, ker je ugodmo vreme. — Dotok znaša dnevno preko sto letovišcarjev. Po jezeru in kopaftščih se je razvilo letovisko življenje, kakor v glavni se- zoni Nekateri hoteli so že popolnoma zasedenj1. Tudi 20 Amerikancev je v tej sezoni posetilo Bled. Stalnih gostov je sedaj blteu 1000, povprase\ranje po sta- novanji'h pa je še vedno veli/ko. Za gfatvno sezoao je pričakovati velik na- val tujicev. š REORGANIZAGIJA PROMET- NE SLUŽBE. Prometno minjlstrstvo je skfenilo v zvezi s predstojeco reorgani- zacijo vsega prometa reducirati oddel- ke pri poedinin železmiškui dir eke i jab., V prvi vrsti bi bili reducirani ekonora- ski oddelki. Quaslja les, Sulikol.Sulfarol.Salojdir^Mazavomilo, Tobačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, Fenoftalein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje. Š PRVO LETOŠNJE GROZDJE. V Splitu jc prišlo minoli teden na trg prvo k-tosnje grozdje, belo, ki je dozo- relo na spiitskem pol'ju. Prodajali ,so ga po 20 Din kilogram. š KREDIT ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA. V ministrstvu za trgovino in industrijo je odobren večji kredit za pospeševanje turizma in za tujski pro- met v naši državi. Kredit se bo upora- bil za izpopolnitev hotelske industrijc, za ureditev planinsk'Jh koč, za sestavo statiistike hotelskega katastra ter map za informatiivno službo. š CEBELARSKA RAZSTAVA V DÜBROVNIKU. V Dubrovniku se bo vršila v dneh 22. do 29. avgusta veldka cebei'arska razstava. Za udeležnike je dovoljena polovična vožnja na naaili državnih železn-icah. Stev. 79. »NOVA DOB A« Stran 3. š OBRESTNA MERA V ZASTAV- LJALNIGAH. Po odredbi ministrstva za trgovfrio in industrijo sme obrestna mera v vseh našili javnih zastavljalni- cah znašati odslej največ 20%. V tej vsoti so všteti že vsi režijski in matni- pulaciijiski stroški. Za licitacijo se sme še od skupila zaračunati nadaljnih pet odstotkov. š UNIFORME ZA OSOBJE REČ- NEGA PROMETA. V prometnem mini- strstvu je odobren kredit v znesku 100 tiisoč dinarjev za nabavo novih uni- form za ustužbence direkcije rečnega prometa. Uniforme bodo izgotovljene po predpisih, določenih po novem pra- vilnaiku. š SOLA ZA ŠOFERJE. Prometno ministrstvo je sklenilo, da priredi Jetos tečaje za šoferje, kateri žele vstopiti v državno službo. Prihodnje leto pa uistanovi ministrstvo strokoviio sofer- sko solo v Beogradu, v katero se bodo sprejemafi. kandidati iz vse države. Š SEJEM SV. JAKOBA V ŽAL- CU se bo vršil' v soboto 24. julija t. 1. š PLAZ ZASUL KMETIJO. V va- si Pecica v občini Ponikva ob j. ž. je 14. t. m. zakul plaz vsa poslopja kme- ta Slemška. — Nesreča se je že dalje časa pripravljala in je bil kmet po- novno opozorjen. Bil je pa tako nepre- viden, da je baje cefo denar shranil v kleti. Seveda je vse zasul plaz, tudi ži- vino, edino rodbina se je rešila. Sploh pa grozi celi vasi nesreač. Š PRODUKGIJA IN DOHODKT TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE. Trboveljska premogokopna drujžba je 1. 1925. razpečala 1,518.550 ton premoga in 1930 vagonov cementa. Darkov je plačala 17,795.000 Dm, a dohodkov je imelia 38,289.000. Š TRBOVLJE PRENAPOLNJE- NO S PREMOGOM. Za pondeljek 12. t. m, je direkcija dala »delopust« ter objaivlja, da bo odslej vsak teden en dan — praznik, dokler ne pridejo nova narocila na premog. Na rudniski se- paraciji je nakopicenvh 2800 vagonov premoga, wsa skladnšča so polna in dnevno se izkoplje še 50 vagonov. š NAČRT ZA REGULAGIJO LJUB- LJANIGE ODOBREN. Mkiistrstvo je odobrillo načrt za regufacijo Ljubljani- ce, ki je bil nedavno dovržen v general- ni direkciji voda. Po predlozenem pro- računu bodo znašali stroški za regu- lacijjo Ljiubljanice, bkroglo 40 milijo- nov dinarjev. Za prva dela se zahteva kredit v znesku 1,000.000 dioiarjev. 8 0 PREMESTITVI RAZNIH URA- DOV IZ PREVALJ V DRAVOGRAD, predveem o premestitvi sedeža &reske- ga pogfavarja, so priinesHi nekateri listi zadinji dni poročila. Za enkrat pa še o tem ni govora, ker morajfo lokalni či- niteljd" v Dravogradu poprej zasigurati prim erne in zadostne prostore za ura- de in za stanovanja. Š NOVA BRZOJAVNA IN TELE- FON SKA POST A J A. V Leskovcu pri Krskem je bila pri tamkajšnjem pošt- nem uradu otvorjena nova brzojaivna . in telesonska postaja. Brzojav ima di- rektno zvezo s Krškim in Rako, telefon pa samo s Krškim. š REGULACIJA. SAVE. V gene- ralni dicrekci'ji voda je dovrsen projekt za regulacijo Save do Zagreba. Stroški so proračunani na 175 mili'jonov di- nar jev, ki se razdefe na vec let. Za pri- pravlljalna dela je odobren kredit v znesku 2,000.000 dinarjev. š SMRTNA KOSA. V Radenski Slatimi je umrl zadet od kapi lastnik kopališča v Radencih g. Fr. Vilčnik, bk,ši ravnatelj kemične tovarne in ste- klarne v Hrastniku. Zaniimiva je po- kojnikova karijera. Priišei je s starši kot majhen deček s Koroškega v Hrast- nik, postal brusarski vajonec, potem pisar v kemični tovarni, nato knjigo^- vodja in koncno ravnatelj steklarne in kemične tovarne. Bil je zelo nadarjen člavek. g STANJE ŽETVE. Poljedelsko iniixlstrstvo je izdalo uradni komunike o stanjiu žetve v naši državi. Po tem poročiiu je bilo st an je zimske in po- mfadne setve v prvi polovici jumija mod dobrim in zelo dobrim. To stanje se je poslabsal'o radi hladnega vremena in neprestanega dežja, ki ovira zorenje. Poljßka dela so radi dežja v zastanju. Koruza je v splosnem dobro napredcn vala, samo v nekaterih krajih je za- Os"tal;i radi mraza. Tapli dnevi so ne- °l>hodno potrebni. V vinogradiH je uspeh precej zadovoljiiv, samo da se je ^ojavila v nekaterih krajih filoksera. š S MRT VSLED EKSPLOZIJE BENGINA. Iz Vrbovske na dalmatin- skem otoku Hvaru pörocajo o grozni snirti delavca Vicka Lucica» ki je bil zaposlen v tvornici sarditn. Lucic se je priibliižal bencinu, ki je eksplodiral. De- lavec je bil takoj ves v plamenu ter jo vsled opeklin par ur pozneje umrl. š SMRTNI PADEG 12-LETNEGA DEČKA. V Jablanici se je dvanajstlet- ni Aliija Kulovic igral na železniškem mostu nad Neretvo. Spodrsnilo mu je in deček je padel v globočino 50 ine- troM. Nesrečnega dečka so potegnili mrtvega iz vode. Š POJAVI KOLERE NA MAD- ŽARSKO - JUGOSLOVENSK1 MEJI. Budimpeštaniski l'isti pörocajo, da je bilo v okolici Baje na j.ugoslovenskem ozemliju v zadnjih dneh ugotovljenih vec slučajev kolere. Na tej opasni bo- lezni je obolelo več potuiooiih ciganov, ki so bi'ti takoj izolirani. Oblasti so podvzele stroge mere, da se vsako raz- šiirjenje bolezni prepreči. š DEFRAVDACIJA IN BEG BIV- ŠEGA TRŽAŠKEGA KONZULA. Listi pninasajo poročilo o nezaslišanem di- plomatičnem škandalu, ki se je dogodil v Trstu. Naš dosedanji generalni kon- zul Dušan Stepanovic je pobegnil z že- no neznamo kam in odnesef 1,200.000 lir drzavwega denarja. a UBEGLI VILJEM HOBAGRER V GRADGU PRIJET. Viljem Hoba- cher, znaiivi glavni krirec v carms/ki aferi, ki je takoj po obsodbi pobegii/il v AvstrLjo, je bil na podfagi tirali.ce, ka- tero >e izdalo mariborsko okrožno so- dišče, v Gradcu pri'jet in vtaknjen v zapor. Pri tamkaj<šnjem deželnem so- dišču se bo kazensko postopanje obno- vilo in najibrže tudi ne bo preveč pri- zanes-ljiivo. š VPRAŠANJE NAŠE GONE V SOLUNU. Naš deiegat Rauislav Avra- movie je zopet odpotoval v Solun in Atene, da nadaljuje pogajanja glede vprasanja ureditve naše svobodne co- ne v Solunu. Š VOJ. AKADEMIJA SPREJME VEČJE ŠTEVILO DIJAKOV. Na željo ministra vojske in mornarice se sprej- me letas v vojno akademijo v Beogra- du večje stevii'o dijakov, ker se je po- kazaki potreba zv.išanja števila aktiv- niih oficijrjev zaradi formLranija nove armije v Nišu. Votiran je večji kredit, Š MALO PRIDELKA MEDU. Iz raznih krajev prihajajo vesti1, da bodo dale čebele letas le malo medu. Hladno in mokro vreme je neugodno vplivafo na cvet drevja in drugi'h rastlin, vsled cesar so čebele nabrale le malo medu in mnogi roji so poginili gladu. Gene medu bodo najbržo znatno paskocile. š VELIKO ZBOROVANJE V ŠMARTNEM 0B PAKI VSEH BIV- ŠIH V0JAK0V iz sveto\Tie vojne za mariborsko oblast se bode vršilo dne 25. jnlija 192G ob priliki odkritja spo- menika 63 v vojni padlim žrtvam. Vsi bivši vojaki, vsa društva brez razlike 9trank naj vsled oskrbe vfakov, vago- nov tor prohrane javijo najprej število udeležencev, da bode vse pravocasno preskrbljeno. Posebno naj pridejo vsa društva in vsi bivši vojaki iz svetovne vojne iz okraja Celje, Gornjiigrad in Slovenjgradoc. Prijave je poslati na Odl)or za vpostavitev spomenika v voj- ni paidlim vojakom, Šmartno ob Paki. Vožnja k slavnosti je na vseh zelozni- cah polovicna. 645 Kino« MESTNI KINO. V pondeljok 19., torek 20. in sredo 21. juKja se predva- ja največja senzacija letosnje sezone, znameniti film »Monte Carlo*. Naha- jamo se v najbol'j lahkomiselnem mestu Evrope vidimo igralsko strast, pri tem pa doživimo, kako doseže strojepiska neprii-akovano svojo karijero. Predsta- ve vsak dan ob pol 9. uri. Razgled po övetu. r TRAGIČNA AVTOMOBILSKA DIRKA. Pri nesreci pri avtomobikki dirki za veliko nagrado Nemčije v Ber- lin u je podlegel poskodbam dijak Ro- senow. Si'cer so mu amputirali obe no gi, vend a r je uiinrl. Tudi ranJKMia Fran- coxa Ghassagiie in Rivet sta dobila težke poškodbe. Prvemu je počifa lo- banja, drugemu pa hrbtenica. Skupno je bilo 10 oseb ranjenih. r OBSO.IEN PONAREJEVALEC DINARSKIH BANKOVCEV. Poljak Perli. ki je nedavno menjal ponarejene tisočdinarske bankovce v Metzu in ga je luksemburska policija aretirala (njegov brat je ušel preko meje), je bil od luksemburškega policiiskega sodi- šča obsojen na 6 mesecev zapoora in 500 frankov globe. Njegov tovariš, ki je bil aretiran v Neinčiiji', pride v krat- kem pred sodišče. NamakaJ z „Žensko hvalo"! Izplraj z Jelenjim milom"! Potem bo porilo« brtz najrnanjfte poikocsb^ bm trud«, ob tMtJvečjl varCnostU v napcrajšera času, m popoAnoma člato! SCHICHT flmepiha in izseljevanje. Z besedo Amerika je vedno zdru- žen tudi pojem izseljevanja. — Vsaj za povprečnega človeka, čigar ziK'ljenje ia- pohijuje skrb za kruh, je tako. Ameri- ka je bila doligo dobo let obljiubijena dožeta za milijone ljudi starega sveta. Mnogi so našli tarn srečo in bogastvo. Po vojni pa je postalo drugače. In to ne samo zato, ker je vlada Zdruienih držav takorekoč prepovedala priselje- vanje, temveč so se tudi splošne prilike v tej »obljubljeni deželi« tako spreme- nii'e v zadnjMi kratkili letih, da pred- stavlja Amerika sedaj povsem nekaj drugega nogo pred vojno. Znani ženevski dnevnik »Journal de Geneve« je objavil izpod peresa svo- jega ravnatelja zelo zanimiv članek z nekoliko znacilnih podrobnosti o »novi Ameriki«, katere bodo brez dvoma za- nimale pasebno one na-šo ljudi, ki se niorajo izsefiti in ki se jiin je veeinama zelo težko odločiti kam naj se obrnejo. Zanje posnemamo tu najglavnejße mi- sli o »novi Ameriki«. V socijalnein poglodu je za povoj- no Ameriko značilno prethvsem dejstvo, da se izvaja v Združenih državah po- litiika »visokih mezd«. Ta politika ima seveda dobre in slabe strani. K prvim je treba prištevati dejstvo, da visa ta- koiimenovano zivfjon^ko moro delavca. Kljub temu pa ni prav gotovo, dali živi ameriški delavec res mnogo bolje ne- go evropski. Vendar pa ni nobenega dvoma, da si amoriski delavec lahko prkošči razne stvari, ki si jih Evro- pe jec ne more. Sem spada predvsem luksus. Amerikanci so ponosni na svoje aivtomobile. Imajo jih že toliko, da se le s težavo gibfjejo. Mnogi delav- ci imajo avtomobile in to smatrajo za znak svojega napredka#. To pa jim omogoca ne samo visoka placa, arnpak v veliki meri tudi prepoved alkoholnih pijač, kar jih sili k varcevanju prav tarn, kjer bi sieer gotovo zapravili do- bi'Hori del svojih dohodkov. Druga dobra posledica visokih defavskih plač je, da delavci lahko štf?- dijo. AmeriÄki delavski sindikat: imajo v svoji upravi 32 delavskih zadružnih bank s kapitalom 150 milijonov dolar- jev (okoii 8 milijard dinarjcv). Med !)().(.'0G delavci ])odjetja »Generil Elec- tric C.« jih je nad 33.000, ki so obenem tudi defničarji podjetja. De.'cvci se torej spreiainjajo na ta nacin :; kapital ist e. Posledica h\ da se blažijo razredne borbe. Te so v Anu;ri- ki t&korekoč neznane v evropskem >nv.- slu hesede. Toda kakšen ponici:- inn jo potem delavski sindikati? Upravijajo banke, sodefujejio z gospodarji pri or- ganizaciji kredita, dela ltd. Tako je v zadnjih časih proučevala ameriska Delavska zveza skupno z družbo »P.al- timore and Ohio Railway« (žulraiice) naciin, ktko bi se zboljsale delovno raz- mere na žeteznicah. ])elavci so se od- rekli Nsakemu politicneniu udejstvovri- nju in ne zahtevajo pamoči s strani države. V največji industrij,ski -irzavi na svetu socijali\zma ni vec. Delav(^i se ironično smejejo, ko se jim govori o Marxu. Sociijalizem je pač posledica n»zkih plač. Treba pa je pogledati sedaj tudi na drugo stran novca. Nobeno boga- stvo ne nastane iiz nič. Blagostarjc? de- i'avstva se da zgradili le na račun Qz- raz na škodo bi bil tu pretiran in. kri;- vioen'j nekoga, in ta nekdo sta meščan {hvvluj) in kmet. V Ameriki gre raz- voj v siner nekake druzbe, kjcr bi bili vsi — nobel. V taki družbi bi se ne na- šel nihee, ki bi hotel opravljati neka- tera nižja dela. Tudi taka dela pa ino- rajo bitw narejena, ker ni mogoee na- domestiti povsod človeka s strojem. V Združenih državah se pojavlja- jo že težkoče. Tako n. pr. pomanjkanje iiišnih pastov. Sobarka stane 30 dolar- jev v4400 Din) na mesec, a za to plačo ne deia bogve kaj. Kakor delavec po tvornicah, tako vodi tudi služkinja raz- ne stroje: za umivanje, čiščenje, po- metanje itd. In za vsako »panogo* nio- ra biti posebna služkimja. To pomeni. da >o sluikinje v Ameriki velik luksus. Amer-ikanke srednjiili slojev delajo v hiši same brez shnžkinj. Mnoge Amerl- kaitke smatrajo to za velik naprodek. Toda na drugi strani vidijo razni mi- sleci ravino v pomanjkanju sluzinčadi vzrok onemu staLno napivdujoöema razpadanju meščanskih družm, razpo- rokam itd. Skratka: politika visokih mezd ima za posledico razpadanje so- vStava srednjega meščanskega sloja, kar smatrajo v Ameriki za zelo resno stvar. Še resnejiša pa je brez dvoina ne- ka druga posledica pofttike visokih plac. Uni'cuje iiaiiireč poljedelstvo. V Arneriki ni noben del aeml-je intenziv- no obdelan, neobdelana zemlia segn do vrat Newyorka, deiela je prazna, brez probivaistva. Mesta so prenapolnjena, tako da je žirvljenje v njüi skovaj že ne- mogoče. A poljedelstvo je broz delovnih rok se v mnogo vecji meri nego v Ev- ropi. To je povsem naravno. Kako naj bi ostali delavci na deželi, kjer bi za- služili kvecjemu 50 dolarjev (2700 di- rarjev) na mesec, dočim zastužijo v mestu po 100 iifa. tudi 150 dolarjev (5600 do 8000 Din) na mesec? Razlika je preveliika in poljtski delavci zapu- ščaj-o deželo in gredo v mesto. Nado- mestujejo jiili s stroji; toda place gredo navzgor. In ker cene kmetijskin lzdel- kov niso zaščHene in se no dvigajo v isLc-m razmerju, se naJhaja kmetijstvo Zedinjeniih držav v hudi krizi. To vprasanje je eno najri;».sn€-jšLh nctranjih vpražanj Zedinjenih držav. Ako ciržava ne poskrbi za povzdigo kmetijvStva, je nevarnost, da bo začeio pridelovanje v Ameriki nagto padati, Ge pa bi ga hoteli ščititi, bi zacele ska- kaucuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktičnegd in štedljivega Cloveka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi cevije brez «Palme». 2t—17 Stran 4. >NOVA DOB A« Stev. 79. Pupilarnovaren in jawnokovisten denarni z^vod celjskega niesfa Mestna hranilnica celjska UstanovJ/ena leta 7864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. I V lastnl palači pr-i kolodvoru. Vsl hranilr&ičnl posll se flzvršujejo natKulanlnefe, hilro In toč- 1 no. Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In nasveli brezplatno. Vrednost rtzervnih zakladov nad ttron 2S.OOO.OOO*—. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premožanjem in z vso svojo davčno mocjo. kati cene in pot em bi izgubile svojo vrednost visoke place industrijskega c-elavstva, ker bi se izravnale s cenami kmt'tijskih pridelkov. Polozaj v Zedinjenih državiih je tak, da se neopaženo zrtvujeto, srednji in kmetijöki sloj industriji, Ameriška civitizacija postaja vse bolj mestna in v mt'&tih ne priznava nobene druge s!- le razen kapitala in dela. »Journal de Geneve« zaključuje: »Zedinjene države delajo v sedanji dobi najzanimivejši po&kiis, kar si jih moremo zamisliti. Dočim hodimo mi po starLh, izhojenih potih, se podajajo oni črez dm in strn. Ne vemo, kam pridejo. Vendar pa utegnejo ¦odfcriti kaj novoga, mi pa vo~ mo, da ostanemo tarn, kjer smo«. Tako sodi veliki ženevski list o se- danjih razmerah v Zedinjenih drža- vah. Niegova izvajanja se ujemajo z raznimi diragimi opisi. Marsükatera stxan amieriške notranje in zunanje poliftike nam postane razumljiva., ako jo promatramo z vidüka teh dejstev. Tudi omejitev priseljevanja iana tu svoj prvi vzrok. Tistim, ki bi se jiin toiilo po Ameriki, nudi ta opiß važen pouk. Tarn doli se ustvarja nekaka idila med kapitalisti in pa delavci, ka- teri postaja jo sami kapitalisti. Razum- ljivo ie, da jiim je vsak novinec, ki bi jim mogel motiti to idito, nedobrodo- &el gost. Sicer pa se rabijo delovne ro- ke skoraj izključno Le za dela nizje vr- ste. S tern je nekako že orisan tudi po- loiaj našega človeka, ki bi hotel v Amc- riko. Niti v kmetijstvu bi mu ne bilo obstanka, razen če bi imet na raizpola- go velik kapital. Toda tudi v tern slu- čaju bi se mu ne rentiral. Kot kmetij- ski delavec bi moral delati »pod ceno«, a v mestih je itak že vse prenapoLnje- no. Izseljenec mora postati igraca usor- de in životariti. — Sploh pa jo vsem, ki bi se radi izserili, svetovati: Drži se svoje domaee, od svojih starih podedo- vane zernlje, dokler je le mogooe! Klobuke v vseh moder- nih barvah iz volne Din 68"—, moderna obleka 76'-, fini 1081-, posebno fini 125"—, iz zajčje dlake 200-—, specijaliteta,lta' 240#—, iz slame navadni 24f-^-, ,Girardi' 29s—, boljši 48" — , fini 80-—, Manila 120'—, Panama 240'— prodaja Iveletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primer- no povrnitev vožnje. Trgovci engro . cene. Oglcjte si izložbe. Zračna, suha in velika soba na ulico dva okna, se odda meblirana ali prazna (tudi zakoncem brez otrok). Naslov pove uprava lista. Prw nWM \tWM\ in iz pseb drugib rndnikou dobavlja in dosta^lia ns tfom v mesla in obolici Franjo lošt, GEUE, Aleksandma nl. 4 Kupitn lepo kmečko posesfwo veliko 10 do 25 oralov, z dobro ohra- njenimi poslopji, blizu žel. postaje med Celjem in Mariborom. Ponudbe s točnim opisom in navedbo prodajne cene na Ivana Kegu, Moste 21 1 pri Ljubljani. 2 Sprejme se u č e n e c iz dobre hiše v veletrgovini IVAN 3 RAVNIKAR, Celje. 1 Hišnek oženjen, brez otrok, po možnosti klju- čavničar ali mizar, še proti dobri plači stalno nastavi. Vpraša se v upr. lista. Ecstti trgoVci, UstnfKi zag, lesni prodncenti «It SaVinisKe doiin« in BO7Or 111 Kdo hoče prodati najdražje in doseCi najzanesljivejše plačllo, naj proda les edino potom Ljubljanske borze. katera rabi stalno veliko množino lesa. Vsa po- jasnila daje pismeno Dragotin KoroSec, lesni trgovec, Rečica ob Paki. 3-1 Kupi se: gtedilnik, prosto stoječi, najraje nemški fabrikat, dobro ohranjen, in ena sesalka za vrt z ročnim pogonom. 4 Naslov v upravništvu lista. 3 Učenec se sprejme v trgovini barv Franc Čuk 2Prodajalke3 perfektne manufakturistinje, dobro iz- vežbane v računstvu, se sprejmejo pri tvrdki VALENTIN HLADIN, Celje. 5"4 Enodriižinska hiša novo zidana, 18 let davka prosta, s 5 sobami in 2 masardni sobi, kopalna soba, z vsem pritiklinami, parketirand elektr. luč, betonirane kleti, z velikim vrtom, se proda. Naslov pove uprava. Pekarna na prodaj, na deželi, 1 uro od Celja, hiša in gospodarsko poslopje, vrt in njiva z 2000 hmeljskimi nasadi. Naslov da BREZNIK, Dolgo polje 1/1. Obrtna nakupovalna in prodajna zadruga w Celju sklicuje redni obeni zbor v pondeljek, dn© 2. avgusta 1926 ob 8. uri zw. v rdeči sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim redom : 1. Odobrltev računskih zaključkov za 1. 1923-26. 2. Razpust. Če bi pa občni zbor ne bil v smislu § 29 pravil sklepčen, se vrSi dne 3. avgusta nov občni zbor z istim dnevnim redom, ob istem času in v istem lökalu. Na tern občnem zboru zadostuje glasom § 29 vsako število navzočih zadružnikov za sklepanje. Načelstvo. Inserirajte y „NOTl DQgIw! Delaj, nabiraj in hrani! I > 3 L 5 n |S u. O ¦+* O. 1 - O Q. > •^ o ft Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LfiSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. «avcro v Gaberju pri Celjn Öbrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. N ? »1 < ft 7? O Čas je denar! Potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče» stari oče in brat, gospod Anton Kuhar posestnJk In komisar zavarovalnice »Dunav« danes dne 18. julija 1926 ob 15. uri, previden s sv. zakramenti, v 62. letu starosti, po težki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega se vrši v torek ob 1/216. (V2 4.) uri popoldan iz hiSe žalosti, Zavodna 55, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo ob Vz7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomtn in molitev. f: CELJE-ZAVODNA, dne 19. julija 1926. Marija Kuhar I sopruga I Anton in Ivan Ida in Mici Edi Marija Arhar I sinova tinahi vnuk tettxa I in ostali sorodnikl. Zvezna tiskarna v Celju se priporoča raznim društvom za tisR lepakov v eni ali več barvah, Cene nlaslce« Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Paval Zabukoiek| za tiskarno Milan Čatina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsl v Celju