Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojnßWo itr POCLAIH HYDRAULICS <>Poelain Driving VaJuss far ttis Future Želite prihraniti energijo. Zahtevate elcološico vzdržne procese. Mi smo katalizator vaše učinl^ovitosti. ^ WE ARE THE ENGINEERS OF PRODUCTIVITY. Prihranite energijo, material in napore ter zmanjšajte oboje: emisijo CO2 in strošl(5 www.vista-hidravlika.si OPL RMJAU HUIIIDNItflO HEHMKO, AVTOMAIIZACUO IN MEHAmOMKO • \/entiln;3 0l:>i5ku '»^ziloi^efv.'aalriik vode iz hidravličnega olja • Inj(5lccij^tco tinzgčti^je; zobnikov • ^("itoiiDor^i^ln o odrezavanje Inconela 718 • Sšir^ti^onsCi generatorji • l^iacjnostiCa kompresorjev hladilnih napra [žljola^ - istima h pred letenjem ■ INTERVJU Za ta poklic sem se odločila zaradi želje po letenju - Alja Berčič Ivanuš, kapitanka v Adrii Airways 406 ■ VENTIL NA OBISKU HENNLICH - uspešno mednarodno podjetje že vrsto let v Sloveniji 438 ■ HIDRAVLIČNA OLJA - IZLOČANJE VODE Nejc STRAVNIK, Franc MAJDIČ: Zasnova izločevalnika vode iz hidravličnega olja 442 ■ ZOBNIKI - POLIMERI Luka ROBLEK, Jože TAVČAR: Precise Injection Moulding of Polymer Gears 448 ■ MODELIRANJE ODREZAVANJA Matija HRIBERŠEK, Franci PUŠAVEC, Janez KOPAČ: Analiza rezalnih sil in strižne cone pri ortogonalnem odrezavanju (suho in kriogeno) Inconela 718: numerični model 454 ■ REGULACIJSKI SISTEMI Jožef RITONJA, Boštjan POLAJŽER: Regulacijski sistemi sinhronskih generatorjev 460 ■ INDUSTRIJSKA DIAGNOSTIKA Primož POTOČNIK, Peter MUŽIČ, Edvard GOVEKAR: Raziskave in razvoj sistema za avtomatsko diagnostiko kompresorjev hladilnih aparatov 468 ■ LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Ebola - strah pred letenjem 472 ■ AVTOMATIZACIJA Tomaž PERME: Rešitve avtomatizacije za svetovno uspešne uporabnike 478 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Vrstni ventili VS: VUVS/VUWS/VTUS (FESTO) 483 ■ NOVOSTI NA TRGU Nov vgradni računalnik/krmilnik CX8090 (BECKHOFF) 484 Elektromehanski valji iz Rexrotha (LA & CO) 486 Operaterski panel NB za boljši nadzor in pregled stanja na strojih (MIEL Elektronika) 485 Parker GlobalCore™ - nova serija visokozmogljivih hidravličnih gibkih cevi (PARKER HANNIFIN) 484 Koračni motorji AMCI SMD (TEHNA) 487 ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige 488 ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 489 - 1 ■ Photo: Voith GmbH Stainless steel connectors frO^n We offer a broad spectrum of stainless steel pipe and hose connectors for heavy-duty industrial applications. For decades our customers have trusted the quality of PH products. Our products are manufactured in accordance with inter national standards such as DIN / EN / SAE, BS & JIS. It goes without saying that we are certified according to ISO 9001; many of our products have been approved by the American Bureau of Shipping, Lloyd's Register, Det Norske Veritas, Rina and Germanischer Lloyd. Contact us. PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de EDELSTAHL / STAINLESS STEEL VERBINDUNGSTECHNIK FLUID CONNECTORS © Ventil 20 (2014) 6. Tiskano Sloveni.ji. Vse pirc^vic^e; pir-idrž^c^r^e;. © Ventil 20 (2014) 6. Printed in Slovenia. Aill rig^ht^ r^^^rv^^d. Imprresum Inl^er^n^l:: http:/'/wvja,v.reviji^-v/ entil.si ^-mail: UDK: 62-82 2 6^-85) + e^2-31/-33 + 68^1.5^3 VENTIL. - r^vi,!^ z^i n^ univ(e^za^- /ao s:^ rm^dda b^lo ra^littna. L^luk/o c^^o zapi/z<^m^1 da se^ c^okaj znosno razc^ku.^e.^o od dr^tode do (dačave alf eelo od ckuaine do sljunnrZen^ rezultate dk:tuztira_jo, jih sZcer v omejenem obsegu oojavijo v jaurrčnrh med/_jih id z nvjimigr^do zv raznu sejemsu^ i.k deug^ dvijedtr\ie, da tam iečejom(trebi^z\z kzupce za svoje ijiovacije in nove drzičvoz/e trer- tehnorogrje. "V prvo skudtno pa br uv^■strri trste zjranstv^nike, ki- svoje ikovavrje io dognauja piatenti-ra^o,jrh ne objavijo, z n/'intj n^ grzZlo niti na se_jem aä drucgo podobnco prizedijev, ampak kepice iščejo direktno po podVetjih po c^lem svetUi IDo ccjoraiV onnijzn^ vcc^delttvd znccnstveniko\z smo prišli na osnovi izkušenj. Opisal bom ^e cJo^. Slovansko po(rjetj^ pe na osnov1 zokudbd tujega pzukudnka lep i. ^a kovine ^dre-meki/o tehdgrocji_jul raa^rskkga varjen_ja z lepltdnjem. P'roizvadai^c lejttla je tiit nevoan, ni imp. in turdi nima svoje ijiternptne btvani/ oe piojavlka se n a s^vmpr^^ m ne F)b_jzv/ja svojih dosežkjUV kiti reola mi} e revi_jah. Svo/ inzvatiunr nroizv(ud vrž'i jjrr potnkciarnih stcenkah po cer^m ev/^^d ^vš^ p^dj^tk^ je brro dve r^ti zero zadu/vuiljnv ^ vpir^menj^nd t^hnolzgijo. ^^ dvv^h ko ^^ ^^ihov noboviteij' ^eno iej/snd>vnih podatkov o napravi alf tehn(dld>gifji,ve ta pp^dlog odločno zavrnil. Če bi ta naš doktorand inovator želel pu-bljcirati in ogjačl_jatj v tuljih rovjao, bi oraogotovo .z ooipom te tehnolzgje in s etezr/lz/mi nnzivkavnm-1 kf Tih .je In kijih bo še opzavU, lahko z mnog/ml klanki dzišel v najpresti-žT^jše in na^bd1/v citirane revike. Oo pia rsgn nv žeii', k^r žeii, da se zjegova tnočatlvna tehnoid>gi_Va rim dar^ čkča izva^k vt njegovem p>ožrVet|ju. |M/islim, Za rok. ^nanrtvvn 'ik upravičeno sodi v prvo skupino zgoraj opisane lestvice. Toda, kakoi to deio ovzedndltlti, kakoi takšnega znanstvenika driOot-/ti vt sio2^hdl na iuniverzo za ^apiskovaln r in pledagoekdi (v^io. To je vprašanje, na katero verjetno ni odgovora. Janez Tušek Za ta poklic sem se odločila zaradi želje po letenju - Alja Bercic Ivanuš, kapitanka v Adrii Airways Aleksander CICEROV Čeprav se sogovornica ne bo čisto strinjala z menoj, moram priznati, da je intervjuju dodala »ženski pristop« v najbolj žlahtnem pomenu besede. Sama sicer pravi, da nerada posluša »o moških in ženskih poklicih«. Tudi moje skromno mnenje je, da jih ni. So samo poklici in naloge, ki so nam zaupane in jih je treba opraviti pravočasno, z vso skrbnostjo, znanjem in odločnostjo. »Letalstvo je poklic in v letalu je veliko dela pred poletom, med vzletom, pred pristankom in med pristajanjem.«1 Poklicu se je treba predati z vsem srcem. Letalstvo pa nam je odkrilo tudi lepši del Zemljinega obraza, vendar se iz zraka le ne vidi vse, dodaja naša sogovornica. Ventil: Pot do kapitanke je relativno dolga. Kaj je bil osnovni motiv, da ste na tej poti vztrajali in kako je potekalo vaše šolanje? Alja Berčič: Za ta poklic sem se odločila zaradi želje po letenju in le naziv kapitan nikoli ni bil cilj, h kateremu bi stremela. Se mi zdi, da je kapitanstvo posledica dosedanjega dela in seveda v mojem primeru potrebe Adrie po tovrstnem kadru. Eno brez drugega ne gre. Kapitansko šolanje je pri nas sestavljeno iz več sklopov. Prvi je teoretični del o poveljevanju, ki ga mi imenujemo Command Course. Ta poteka v obliki predavanj in delavnic. Kandidate pripravi na simulatorski trening in linijsko letenje. Velik poudarek je na vlogi kapitana v čim širšem pogledu celotne operacije, še posebno pa v zvezi z upravljanjem človeških virov (ang. Cockpit Resource Management) ali na kratko s CRM, to je veda o učinkovitem povezovanju podrejenih članov v dobro delujočo ekipo. Temu sledi simulatorski trening, v katerem se kandidat za kapitana presede z desnega kopilotskega Alja Berčič Ivanuš - končno štiri zlate 1 M. Lenarčič, op. cit.: Okrog edinega sveta -potopis, Didakta, 2006, str. 47. sedeža na levi kapitanski sedež v pilotski kabini. Poudarek je na upravljanju letala v običajnih in neobičajnih situacijah, še posebno pa se posvetimo sprejemanju odločitev in urjenju postopkov v sili. Trening se zaključi z uspešno opravljenim preverjanjem znanja. Simulatorskemu treningu sledi linijsko letenje, ki se izvaja na letalu in vedno poteka pod budnim očesom kapitana inštruktorja. Ta je ves čas treninga pravzaprav v dvojni vlogi. Poleg svoje inštruktorske vloge opravlja še delo kopilota. Pri linijskem letenju se kandidat sooča z vsakodnevno operacijo in nalogami, ki jih ta prinaša. Pridobiva si izkušnje, hkrati pa si krepi samozavest, samo -zaupanje, da bo kasneje lahko kos izzivom, ki jih v sodobnem letalskem prometu nikoli ne manjka. V zadnjem delu linijskega treninga čakajo nanj še leti za preverjanje usposobljenosti, tako imenovani Evaluation flights, to so leti, s katerimi kapitan inštruktor izpraševalec preveri pridobljene sposobnosti in znanje, potrebno za opravljanje dela kapitana. Šele po petih uspešno opravljenih tovrstnih preverjanjih lahko kandidat opravi zaključni kapitanski izpit. Ta se zaradi svoje kompleksnosti opravi na simulatorju letenja. Ventil: Posebej nas zanima vaše izobraževanje na Fakulteti za strojništvo. Kateri »letalski« predmeti so bili za vas najbolj zanimivi in kateri so vam še posebej koristili v vašem poklicu? Kaj bi spremenili ali dodali? Alja Berčič: Klasično strojništvo me ni nikoli zares pritegnilo. Edini razlog, zaradi katerega sem se vpisala na Fakulteto za strojništvo, je bilo letalstvo, zato sem tudi komaj čakala letalske predmete. Z današnjega gledišča se mi zdi, da so prav vsi letalski predmeti v praksi pomembni. V tistih časih se je na letalstvo še vedno gledalo zelo tehnično, v vsakdanji praksi pa opažam, da je v tem sistemu zelo pomemben tudi človeški dejav- nik. Tega smo, v letalskem kontekstu, takrat razen nekaj malega pri letalski medicini povsem obšli. Tudi podajanje znanja je bilo tedaj zelo omejeno na tablo, kredo in fotokopije, stika s prakso ni bilo veliko. Zdi se mi, da so rezultati pri učenjuletenja/letalstva najboljši takrat, ko se teorija in praksa med seboj dopolnjujeta. Čeprav je vse temeljilo veliko bolj na teoriji kot na praksi, pa je bil študij dobra popotnica za naprej. Tudi klasični strojniški predmeti, do katerih sem imela precej rezerviran odnos, so mi dali kasneje zmožnost tehničnega mišljenja, kar pride v praksi mnogokrat prav. Moje mnenje je, da so zadnje spremembe, ko se teoretično izobraževanje in hkratno praktično ločajo o tej poklicni poti, razumem njegovo skepso. Kot o moških in ženskih poklicih nikoli nisem razmišljala. Letenje me je privlačilo, odkar pomnim, in nikoli nisem razmišljala, da bi bil lahko sam spol sploh ovira.2 Ventil: Veliko mladih ljudi sanja o poklicu biti pilot vojaškega ali linijskega letala. Kaj je potrebno, da se ta želja izpolni in da nekdo ostane v tem poklicu do upokojitve? Alja Berčič: Vsekakor so potrebne lastnosti vztrajnost, predanost, močno zaupanje vase in zdravo Z vetrom v laseh šolanje in nabiranje izkušenj dopolnjujeta, korak v pravo smer. Ventil: Kako sta na vaš poklic vplivala starša? Ste kdaj razmišljali o t. i. moških in ženskih poklicih? Alja Berčič: Starša sta mi zagotovo omogočila zgodnji stik z letalstvom, ker sem z njima preživela kar precej časa na športnih letališčih. Kasneje je, predvsem oče, čeprav tudi sam prometni pilot, moji odločitvi precej nasprotoval. Šele danes, ko gledam mlajše generacije, ki se od- prepričanje v uspeh. Osebno me resnično žalosti, da je v današnjem času tako velik dejavnik tudi denar, ki ga mora kandidat vložiti v svoje šolanje. Denar je postal zelo močan selektor. Menim, da ta praksa, ki je razširjena tako po svetu kakor pri nas, na dolgi rok ne prinaša najboljših rezultatov, za letalsko stroko se mi zdi deloma celo škodljiva. Letalskim družbam že mogoče na kratek rok zmanjšuje stroške, ni pa nujno, da daje tudi najboljše kadre. Menim, da je pri načrtovanju letalske kariere potrebno tudi kar nekaj sreče. 2 »Po drugi strani pa so dejavnosti, za katere mi resnično ni jasno, zakaj se z njimi ne ukvarja več žensk. In ena izmed teh je gotovo letalstvo. Letenje pač ne zahteva bog ve kako razvitih mišic, tudi višina telesa ni pomembna. Zelo dobro pa je, da letalec ohranja trezno glavo v težkih situacijah, ko stvari ne gredo več tako, kot si je zamislil. In tu imajo ženske, vsaj po mojih izkušnjah, celo prednost.« M. Lenarčič, op. cit., nav. delo, str. 90. Ventil: Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) je od svojega nastanka leta 1945 pa do danes doživela in preživela nekaj resnih preizkušenj (ugrabitve letal, SARS, ebola, sestrelitve, droni). Menite, da je njen odgovor na vse te dogodke ustrezen ali pa morda potrebuje strukturne in personalne spremembe? Alja Berčič: Vsi našteti pretresi so zelo malo oziroma posredno vplivali na ICAO, saj ta ne nastopa na trgu oziroma ni neposredno podvržena tržnim razmeram. ICAO nima konkurence in se financira iz razmeroma stabilnih virov. Pravi krvni davek so vsi ti pretresi terjali med letalskimi prevozniki. Ti so vedno v prvih »bojnih« vrstah in najbolj neposredno prizadeti ter zato tudi najbolj občutljivi. Za slehernega od njih je vsak tak pretres resnična preizkušnja. Prevozniki morajo odreagirati takoj, in to pravilno. V nasprotnem primeru izgubijo boj s konkurenco, ki že tako nikoli ne počiva. Za ICAO so to izzivi, a za reakcijo si praviloma lahko oziroma si mora vzeti čas. Poleg vsega je bazen, iz katerega črpa informacije, tako rekoč neomejen. Ob takšnih pogojih je vsaka skrb za neustrezno ukrepanje tako ugledne in izkušene organizacije, kot je ICAO, po moje, odveč. Ventil: Epidemija ebole (EVD) grozi celemu svetu. Če bo virus ebole mutiral, se bo lahko prenašal po zraku. Koliko ste s tem seznanjeni in kakšne ukrepe boste izvajali? Alja Berčič: Kmalu po izbruhu ebo-le smo poleg splošnih navodil, ki jih imamo ob ravnanju z obolelimi potniki, dobili obširnejša navodila kako ravnati, kadar obstaja utemeljen sum, da je na letalu potnik, okužen z virusom ebole. Navodila pripravljajo strokovnjaki s tega področja in so usklajena s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije in v našem primeru veljajo za vse prevoznike, združene v Star Alliance. Če bi virus mutiral in se začel prenašati po zraku, bi bili ti ukrepi precej drugačni. Ventil: Ali ste pilotke različnih držav med seboj organizacijsko povezane? Nam lahko predstavite to povezavo? Alja Berčič: V Sloveniji obstaja Društvo slovenskih letalk in je precej dobro vpeto in aktivno v evropskem združenju FEWP (ang.: Federation of EU Women Pilots). Ti dve združenji združujeta predvsem ljubiteljske pilotke. Obstaja tudi mednarodno združenje ISA (ang.: The International Society of Women metu res le peščica. Celo nemška Lufthansa, ki jih ima danes že več kot tristo, takrat ni imela še nobene. Marjana je morala na svoji poti res premagati marsikatero oviro, kajti to so bili časi, ko je bilo še ogromno ljudi prepričanih, da letalstvo ni za dekleta. To je bil tudi razlog, da je odšla v tujino. Bila je delavna in vztrajna, zato je v svojem poklicnem življenju dosegla neprimerno več kot tisti, ki so ji metali polena pod noge. Ne samo, da je postala Malo je tesno, pa bo že šlo! Airline Pilots), ki v svojih vrstah združuje linijske pilotke. Društvo je največji svetovni donator štipendij, namenjenih ženskam, s čimer jim pomagajo pri uresničevanju doseganja poklicnih ciljev v letalstvu. Ventil: V letalstvu ženske niso redkost. Mnoge med njimi so gradile civilno in vojno letalstvo. Imate morda kakšno za vzgled in zakaj? Alja Berčič: Nerada delim vzornike na ženske in moške, tako kot nerada poslušam, da so poklici moški in ženski. Je pa res, da zelo spoštujem svojo predhodnico prvo slovensko kapitanko Marjano De-žnak, ki je bila v tistih časih gotovo v evropskem merilu ena izmed pionirk med pilotkami v potniškem prometu. Marjana je začela leteti v Adrii v osemdesetih letih, ko je bilo pilotk v letalskem potniškem pro- prva slovenska kapitanka, pilotirala je tudi večja potniška letala, med drugim tudi B747, s čimer se še danes lahko pohvali le malo Slovencev. Iskreno sem ji hvaležna, ker je tudi meni tako na široko odprla vrata v pilotsko kabino. Ventil: Letalstvo se ves čas razvija. Kokpit postaja vedno bolj instru-mentaliziran. Tu se srečujeta neposredno človek in stroj. Ali je dilema človek : stroj upravičena ali gre le za namišljeno trditev, da bo stroj kmalu nadomestil človeka pilota? Alja Berčič: Sodobni kokpit je za običajne in najpomembnejše zasilne primere pravzaprav že danes popolnoma avtomatiziran. Človek s pilotiranjem v letalskem prometu dandanes praktično nima več dela, a kljub temu še vedno sedimo tam, in to celo v parih ali trojicah. Razlog za to je morda skrit, je pa silno preprost. Od sistema letalskih prevozov kot celote zahtevamo, da mora biti najprej popolnoma varen, takoj na to pa izjemno fleksibilen in neizmerno vsestranski. Upravljanje zapletenega in dragega stroja v vseh vremenskih pogojih in v tako dinamičnem okolju, kot je sodobno polno letališče, je za računalnik (za zdaj) prevelik zalogaj. Menim, da bo človek pilot pri letenju še dolgo prisoten. Z vsako razbremenitvijo zaradi avtomatike smo piloti v zgodovini pridobili novo dolžnost v povezavi z upravljanjem samega leta in seveda tudi z nadzorom avtomatike. Ko(likor) bo sociološko to sprejemljivo, bodo pilotsko kabino, po moje umaknili z letala in jo prestavili na trdna tla ter jo z letalom povezali z brezžičniimi povezavami. Človek pilot bo v njej ostal. Tako to že danes delajo bolj napredna vojaška letalstva, torej je tehnologija že na voljo. Posamezni pilotski centri bodo tako letala vzletali, nato pa jih za potovalni del popolnoma prepustili avtomatiki. Za prilet in pristanek bodo bolj aktivno vlogo spet prevzeli piloti ljudje, a preko povezav s tal. Ventil: Kateri elektronski pripomočki v letalu pomenijo za vas največjo pridobitev sodobnega letalstva? Alja Berčič: Zadnjih nekaj let gotovo zelo zaznamujejo informacijski sistemi v pilotskih kabinah. Digitalizacija vseh informacij oziroma dokumentov ter njihova dosegljivost v vsakem trenutku na dotik s prstom ali celo avtomatski priklic. Elektronska pilotska torba, tako imenovana EFB (ang.: Electronic Flight Bag) in brezpapirna pilotska kabina - LPC (ang.: Less Paper Cockpit) sta trenutno sveti gral v letalskem prometu in pronicata v sistem skozi vse možne pore. Tudi digitalizacija stikov s kontrolo letenja, kjer namesto klasične radijske glasovne zveze vse več prostora namenjamo pisanim sporočilom. To je potem videti podobno kot nešteta sporočila na sodobnih tele- fonih. Po eni strani tako zmanjšamo možnost nesporazumov, je pa takšno komuniciranje časovno potratno in primerno za obdobja z manj obremenitve. Prav tako so iz vojaških letal v civilna potniška letala našli svojo pot pol-prosojni zasloni - HUD-i (ang.: Head Up Display), ki v realnem času prikažejo vse pomembne parametre in celo silhueto terena pred letalom, vse to pa na dvignjenem polprosoj-nem zaslonu med pilotovimi očmi in vetrobranskim steklom. V malo bolj oddaljeni zgodovini (devetdeseta leta prejšnjega stoletja) sta zagotovo način letenja precej spremenila sistem za izogibanje ostalim letalom - TCAS (ang.: Traffic Colission Avoidance System) in sistem opozarjanja na premajhno višino - EGPWS (ang.: Echanced Ground Proximity Warning System). Še posebno prvi je v gostem prometu okrog letališč nepogrešljiv. Ventil: Vas je kdaj strah? Kako ga premagate? Alja Berčič: Verjetno imate najbolj v mislih strah v pilotski kabini, vendar vam moram povedati, da se piloti bolj soočamo s stresom kot s strahom. Ja, imamo stresne situacije in z vrsto treningov se učimo, kako se z njimi spopadamo in na kakšne načine se jim lahko izogibamo. Ventil: Kaj menite o 83. bis členu Čikaške konvencije? Alja Berčič: Več pogledov je na člen, ki državam omogoča, da z bilateralnimi sporazumi uradno med seboj prenašajo posamezne odgovornosti, ki sicer izhajajo iz naslova registra zrakoplovov. Najpomembnejši vidik je gotovo varnost letenja. Država, v kateri zrakoplov pretežno leti oziroma se fizično najpogosteje nahaja, sme na podlagi »83. bis člena« nad njim prevzeti delni ali celotni nadzor in tako zagotoviti boljšo odzivnost ter sprotnost postopkov, ki zagotavljajo skladnost z zakonodajo. Vse to me glede na dejstvo, da je taisti zrakoplov sicer registriran v drugi državi, pri čemer je lahko lastniško razmerje zrakoplova istočasno urejeno spet v neki tretji državi, ne moti. S praktičnega vidika to nadalje pomeni, da so odgovornosti posameznih oseb, ki vstopajo v verigo zračnih prevozov, vnaprej nedvoumno porazdeljene. Preiskovalni in odškodninski postopki ob morebitnih nesrečah so tako lažji, hitrejši, »čistejši« in učinkovitejši, kar dodatno pripomore k boljši varnosti. Z morda nekoliko filozofskega vidika ta člen predstavlja idealen, vzoren primer simbioze med kapitalom in stroko. Osebe, pravne ali fizične, ki svoja letala registrirajo v kapitalsko bolj ugodnih, pogosto precej oddaljenih državah, so se sicer ne glede na to dejstvo dolžne podrediti zahtevam zakonodaje »matične« države. Ventil: Antoine de St. Exupery, avtor nesmrtnega Malega princa, je nekoč zapisal: »Letalo nam je odkrilo pravi obraz Zemlje.« Se strinjate s to mislijo? Alja Berčič: Deloma bi se kar strinjala z njegovo mislijo. Letalo nam je gotovo odkrilo lepši obraz Zemlje, želela bi si, da bi bil ta obraz tudi pravi. Iz zraka se le ne vidi vse. Ventil: Dr. Assad Kotaite, dolgoletni predsednik sveta ICAO, je v svojih spominih na 50 let zapisal: »Z vsem srcem sem bil v letalstvu.« Ste se tudi vi zapisali letalstvu z vsem srcem? Alja Berčič: Menim, da drugače kot z vsem srcem v letalstvu niti ne moreš biti. Ventil: Zahvaljujemo se vam za vaše iskrene odgovore in vam želimo še veliko lepih trenutkov v kokpitu - na poletih v odkrivanju pravega obraza naše edine Zemlje. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo Mednarodna konferenca Management and Innovative Technologies - MIT 2014 v v Izidor SABOTIN, Joško VALENTINČIČ Zadnje tri dni v septembru je bila na slovenski obali, natančneje v Fiesi, organizirana 13. mednarodna konferenca z naslovom Management and Innovative Technologies - MIT2014. Prva konferenca MIT je bila izvedena leta 1995 in od takrat privablja na slovensko obalo domače in tuje udeležence iz industrije in akademskih krogov s področij inženirstva, ekonomije, sociologije. Konferenca je namenjena predstavitvi raziskovalnih rezultatov, druženju, mreženju in sklepanju novih poznanstev med predstavniki industrije in akademskih krogov ter tako predstavlja izvrstno priložnost za promocijo industrije in znanosti. Skupna imenovalca zastopanih področij sta inovativnost in menedžment. Letos je konferenca potekala tudi v obliki delavnic in reševanja problemov iz prakse. Konferenca je bila organizirana pod znanstvenim pokroviteljstvom prof. dr. Mihaela Junkarja, izr. prof. dr. Joška Valentinčiča, doc. dr. Andre- mag. Paula Levyja z Univerze v Bri-ghtonu. Na konferenci se je zbralo okrog 40 znanstvenikov, raziskovalcev, ljudi iz industrije, menedžmenta delovali pri oblikovanju programa pred začetkom konference. Izvedba delavnic je temeljila na kratki predstavitvi akademskega ali praktične- Otvoritev konference - mag. Urban Krajcar ja Lebarja (vsi LAT - Laboratorij za alternativne tehnologije) s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Dr. Izidor Sabotin, univ. dipl. inž. el., izr. prof. dr. Joško Va-lentinčič, oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo in gospodarstva. Udeleženci so prišli iz petih držav, pretežno iz Evrope, s številčno zasedbo Romunije ter gostom iz Južnoafriške republike. Program je nastajal interaktivno s pomočjo socialnih medijev, kot so Facebook, Twitter, Linkedin in You-Tube. Tako so lahko udeleženci so- ga industrijskega izziva in odzivu udeležencev na izziv. Namen delavnic je bil z dialogom najti najboljše rešitve za določeno problematiko. Glede na zagotovljeno občinstvo, tako iz akademskih krogov kot iz industrije, taka sestava udeležencev predstavlja potenten in navdahnjen krog ljudi, ki je kos danim izzivom. Interaktivna sekcija na temo: Pristopi k zagonu novih podjetij - od startup podjetij do pomembnih igralcev na trgu. Udeleženci so s sprehajanjem po dvorani izražali svoja mnenja o pomembnosti posameznih vidikov pri ustanavljanju novih podjetij. Delavnico je vodil Paul Levy. ■ 1 Tematski govorniki in prispevki na sekcijah V otvoritvenem delu konference je predstavil svoje poglede na vlogo države pri raziskovalno-razvojnih projektih mag. Urban Krajcar, generalni direktor Direktorata za znanost z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Nagovor je tekel v kontekstu zaključevanja razisko-valno-razvojnega programa Raziskovalnih vavčerjev, ki so odlična struktura državnega sofinanciranja raziskovalno-razvojnih projektov. Predstavljeni so bili trije primeri tehnoloških izzivov slovenskih podjetij in dosežene rešitve. Rezultati so merljivi in imajo signifikanten učinek na razvoj podjetij, ki so prejela sredstva vavčerjev, in posledično tudi pozitiven vpliv na slovensko gospodarstvo. Mag. Krajcar je povzel, da je bil namen Raziskovalnih vavčerjev okrepiti zaupanje in sodelovanje slovenske industrije s slovenskimi raziskovalnimi inštitucijami. (iilOT? V vseh treh primerih raziskovalnih vavčerjev je kot raziskovalna ustanova sodelovala Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Prvi primer uspešne izvedbe je predstavljal projekt z naslovom Vzorčenje cevi toplotnih izmenjevalnikov v jedrskih elektrarnah z uporabo ne-konvencionalnih tehnologij. V tem primeru sta bila partnerja Numip, d. o. o., in Laboratorij za alternativne tehnologije (LAT) s Fakultete za strojništvo. LAT je v ta namen razvil prenosni stroj za vzorčenje cevi toplotnih izmenjevalnikov, ki omogoča odrez cevi z notranje strani na razdalji do 10 m in z notranjim premerom cevi 10 mm. Sistem je že bil uspešno uporabljen pri remontu jedrske elektrarne Cernavoda v Romuniji. Posamezne rešitve stroja so v procesu patentiranja. Z rezultati raziskovalnega vavčerja je tako podjetje Numip dobilo tehnologijo, ki predstavlja kompetenčno prednost pred konkurenčnimi ponudniki storitev za opravljanje remontov v jedrskih elektrarnah. Drugi predstavljeni primer dobre prakse je bil raziskovalni vavčer z naslovom Maloserijska proizvodnja kolesnih elektromotorjev, kjer sta sodelovala podjetje Elaphe pogonske tehnologije, d. o. o., in dve raziskovalni enoti s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane: že omenjeni LAT in Center za modeliranje elementov in konstrukcij (CEMEK). Podjetje se ukvarja z razvojem naprednih pogonskih tehnologij, temelječih na elektromotorjih. V okviru projekta je bil postavljen model in izvedena analiza mehanskih obremenitev in deformacij kolesnega elektromotorja z metodo končnih elementov. Razvita je nova tehnologija izdelave nizkocenovnih in delno prilagodljivih kalupov za zalivanje tuljave kolesnih motorjev z navitjem Elaphe. Razvitih in izdelanih je bilo nekaj naprav, ki omogočajo višjo stopnjo avtomatizacija sestavljanja motorjev. Vse to za prehod od delavniške do maloserijske proizvodnje kolesnih elektromotorjev. Kot tretji primer je bil predstavljen vavčer z naslovom Izboljšava proizvodnih procesov z vnaprejšnjo simulacijo in uvajanjem načel vitkosti, kjer sta kot partnerja sodelovala Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko (FS) in podjetje Yaska-wa Slovenija, d. o. o. V projektu sta bili izvedeni analiza stanja in optimizacija montažnih mest s pomočjo simulacijskih modelov. S po- Predstavitev knjige Digital Inferno avtorja Paul-a Levy-ja. Vprašaj na tleh konferenčne dvorane je bil narejen iz prenosnih telefonov udeležencev. Predstavitev start-up podjetja Nervteh, d. o. o., s strani ustanovitelja Mateja Vengusta. močjo tehnik vitke proizvodnje so doseženi odlični rezultati: časi izdelave ene robotske celice oz. sistema so se zmanjšali s 5 na 2 tedna. Po uvodni sekciji na temo raziskovalnih vavčerjev je Paul Levy pre-mierno predstavil svojo knjigo The Digital Inferno, izdano pri angleški založniški hiši Clairview Books. Predstavil je pasti in možne rešitve v digitalno prepletenem svetu, ki je del našega vsakdanjika. Svoja dognanja je podkrepil tudi z delavnico na to temo, kjer so se udeleženci konkretno srečali z vsakdanjimi tegobami digitalnega ujetništva in odkrivali rešitve za smotrno, oziroma, kot to imenuje Paul, zavestno rabo digitalnih pripomočkov. Konferenca se je nadaljevala s tematskima govornikoma doc. dr. Andrejem Kržanom iz Kemijskega inštituta iz Ljubljane in Sam Ectonom, ki je dejaven kot raziskovalec na Univerzi v Brightonu in delno zaposlen pri podjetju Plastica Pools. Andrej je predstavil problematiko odpadne mikroplastike v okolju. Mikroplastiko predstavljajo mikroskopski polimer-ni delci, ki so posledica razkrajanja plastičnih izdelkov. Mikroplastika je predvsem v vodnih ekosistemih in vpliva negativno na biološke organizme. Kot poseben primer je izpostavil študijo o izločanju mikroplastike pri strojnem pranju sintetičnih materialov in napovedal možnost rasti trga filtrirnih sistemov za pralne stroje, ko bodo nova regulacijska pravila zahtevala minimizacijo izločanja škodljivih materialov v gospodinjstvih. Sam je obravnaval koncept inovativnega pristopa k razvoju izdelkov. Študijo je podkrepil s primerom angleškega proizvajalca plastičnih bazenov, kjer so zaposleni po naravi zavezani dozdajšnjim izkušnjam, kar jih zavira pri lansiranju novih izdelkov na trg. Izpostavil je zanimiv primer, ko vodstvo podjetja ne zaupa detajlni analizi trga, saj preveč odstopa od ustaljenega načina poslovanja. V popoldanskem času sta se podrobneje predstavila dr. Gorazd Gotovac, eden izmed ustanoviteljev podjetja Elaphe pogonski sistemi, d. o. o., in Matej Vengust, mladi start-up podjetnik, ki je s svojo ekipo razvil napredni simulator vožnje. Spregovorila sta o izzivih, s katerimi se sreča start-up podjetje v Slovenji, katere lastnosti mladih podjetnikov so ključne za preživetje na trgu, kako od ideje do prototipa ipd. Skratka o stvareh, s katerimi se sreča inovator podjetnik na začetku svoje poti. Njuna predstavitev primerov iz lastne izkušnje je služila kot uvod za interaktivno delavnico na temo Pristopi k zagonu novih podjetij - od start-up podjetij do pomembnih igralcev na trgu. Ključni temi zadnjega dne konference sta bili t. i. zavestno podjetništvo (ang. Conscious Business) in množično financiranje (ang. Crowdfunding). Pete Burden, ustanovitelj podjetja Nixon-McInnes, ki je bilo izglasovano za eno izmed najbolj demokratičnih podjetij v Veliki Britaniji, je predstavil koncepte zavestnega podjetništva. Pri zavestnem podjetništvu gre za ozaveščenost podjetnika o vplivu njegovega izdelka oziroma storitve na človeštvo in na okolje. Ideje zavestnega podjetništva izhajajo iz teorije socialno odgovornega korpo-rativizma in temeljijo na paradigmi »Ne bodi zloben« na vseh ključni področjih, kot so relacije do profita, zaposlenih in okolja. Množično financiranje sta predstavila Nejc Matjaž, soustanovitelj množično financiranega podjetja Ondu, in Eva Perčič, soustanoviteljica iniciative kreativnega centra Poligon, ki ponuja alternativne poslovne prostore mladim ustvarjalcem in podjetnikom. Množično Poster sekcija - plakati iz projektov Po kreativni poti do praktičnega znanja financiranje je zbiranje sredstev za zagon podjetja preko namenskih spletnih platform, kjer lahko obiskovalci platforme podprejo projekt z donacijami, ki jim zagotavljajo, da so upravičeni npr. do izdelka ničte serije. Tako dobi start-up podjetnik kapital za začetek, hkrati pa se obveže donatorjem, da jim dostavi obljubljeni izdelek oziroma storitev. Eva in Nejc sta delila bogate izkušnje iz več uspešno izpeljanih projektov in predstavila množično financiranje kot resno alternativo zbiranja zagonskih sredstev za nova podjetja. V nadaljevanju konference sta potekali dve ločeni sekciji s predstavitvijo CENTRIM Cenire (or Research In Innovation Management znanstvenih prispevkov udeležencev. Znanstveni prispevki so obsegali sledeča področja: orodjarstvo, mikrotehnologije, proizvodni procesi in sistemi, menedžment inovacij in virtualno podjetništvo. Izvedena je bila tudi posterska sekcija, kjer so se predstavili študentje s plakati, ki so jih izdelali v okviru projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja. Konferenca se je zaključila z odprto sekcijo, kjer so udeleženci izrazili svoja mnenja o obravnavanih tematikah, o morebitnih smernicah za bodoče konference in raznih oblikah novih vsebin v prihodnosti. ■ 2 Namesto zaključka Ves čas trajanja konference je bilo vreme kot naročeno. Temperature so bile ob sončnem vremenu dovolj visoke, da je marsikateri udeleženec užival v jesenskem kopanju. To je zelo pripomoglo k sproščenemu vzdušju in neobremenjenemu sodelovanju pri iskanju odgovorov tako na specifične tehnološke in menedžerske izzive kot tudi širše na probleme moderne družbe. Število udeležencev konference je bilo ravno pravšnje, da se je lahko med posamezniki stkala globlja vez z željo po novem sodelovanju v prihodnosti in ponovnem snidenju ob naslednji konferenci MIT. Več o konferenci si lahko preberete na spletu: http://mitconference. wordpress.com/ in https://www. facebook. com/pages/MIT- Conferen -ce/1417845935165857. ■ ZMAGOVALNI TIM Novost izumiteljev meliatronil n^idu - JMB ^«nJtoi Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Ašk^rč^vd B 1D00 Ljubljana T:G1/477inS,0lM7714n Et lpkhi)fs.uni-lj,si http://lab.fs.uni-lj.5i/lff/ Rezultati, ukrepi in vzori za preboj inovativnega podjetništva Ustanavljanje inovativnih startup podjetij je eden najobetavnejših, a še vedno premalokrat izkoriščenih načinov za komercializacijo novih izumov in tehnologij. Zato je Iniciativa Start:up Slovenija (www.startup.si) letos jeseni na Institutu Jožef Stefan (IJS) in obeh univerzitetnih podjetniških inkubatorjih - LUI in Tovarna podjemov, izvedla serijo dogodkov za nova razpisa SK50 in SK200 ter nova podjetniška pospeševalnika Slovenija, lansirana kot odziv na pomanjkanje kapitala v najzgodnejši semenski fazi ter posledičnega vse pogostejšega odhajanja obetavnih startup podjetij v tujino. Oba razpisa, prek katerih lahko inovativna podjetja s potencialom globalne rasti pridobijo 50 000 € ali 200 000 € semenskega kapitala v obliki konvertibilnega posojila oz. javne lastniške investicije, zapolnjujeta vrzel v financiranju, ko podjetja uspešnejših slovenskih podjetnikov ter vrhunskim izobraževalnim in promocijskim programom tako zagotavljata dva vzroka, da mlada startup podjetja v najzgodnejših in najbolj tveganih podjetniških fazah podpore ne iščejo v tujini, temveč se doma toliko okrepijo, da naslednji krog financiranja suvereno poiščejo na svetovnem trgu. Ta je zaradi majhnosti domačega trga nujen končni cilj vsakega globalnega, hi- Vrhunski Startup mentorji Start:up Geek House in Go:Global Slovenija. Oba nova razpisa in po-speševalnika sta namenjena vsem inovativnim startup podjetjem s potencialom globalne rasti, pa tudi znanstvenikom, raziskovalcem, nadarjenim študentom in profesorjem, ki jih zanima vstop v podjetništvo in delujejo pod okriljem slovenskih univerzitetnih središč ali javnih raziskovalnih organizacij. Po besedah mag. Janka Burgarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), sta oba razpisa, SK50 in SK200, ki ju izvaja Slovenski podjetniški sklad (SPS), ter nova podjetniška pospeševalnika, nastala v sodelovanju z Iniciativo Start:up še niso zrela za sklade tveganega kapitala in kredite pri bankah, zagonske subvencije, ki jih dodeljuje SPS, pa ne zadostujejo za njihovo nadaljnjo rast. Dva vzroka manj za odhod v tuj'ino Poleg ponudbe semenskega kapitala je eden glavnih vzrokov za odhajanje startup podjetij v tujino tudi intenziven mentorsko-izobra-ževalni program, kot ga ponujajo denimo TechPeaks iz Trenta ali LAUNCHub in Eleven iz Bolgarije. Nova domača pospeševalnika z 2,4 mio € sredstev za leto 2014, s kar 42 startup mentorji iz vrst naj- tro rastočega podjetja. "Na ministrstvu smo zato izjemno zadovoljni, da smo pri umeščanju obeh pospe-ševalnikov uspeli povezati vse pomembne javne in zasebne akterje v celovit in mednarodno primerljiv program, ki nas uvršča na zemljevid podjetnikom privlačnih evropskih držav," je svojo predstavitev sklenil mag. Janko Burgar. Urjenje za preživetje in rast Mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica SPS, je med vzroki za vključevanje prejemnikov sredstev prek razpisov SK50 in SK200 v program pospeševal ni kov poudarila tudi precejšnjo ranljivost inovativ- nih startup podjetij, ki so na poti do uspeha soočeni z veliko zahtevnostjo izvedbe vseh poslovnih operacij. "Da bi podjetjem zagotovili čim več dejavnikov za preživetje oziroma uspešen tržni preboj in rast, smo se pri izvajanju finančne linije za semenski kapital povezali s pospeševalnikoma Start:up Geek House in Go:Global Slovenia, ki sta nastala v skupni organizaciji javnih subjektov inovativnega okolja. V njih se bodo prejemniki kapitala urili v metodologijah vitkega in agilnega podjetništva, se učili ob delu z vrhunskim startup mentorji ter v skupnosti posameznikov z enakimi vrednotami aktivno navezovali nove poslovne stike. Deležni bodo aktivne domače in mednarodne promocije, dodeljen pa jim bo tudi podjetniški svetovalec za celostno administrativno podporo pri prijavi na razpis in pri poročanju," je poudarila govornica. Konstruktivno sodelovanje javnih in zasebnih akterjev Tudi SPS je z zadovoljstvom sodeloval pri vzpostavljanju obeh po-speševalnikov, kjer so se po mnenju mag. Tomanič Vidovič prvič v zgodovini spodbujanja podjetništva v Sloveniji res konstruktivno odzvali in povezali vsi vidnejši akterji - od subjektov inovativnega okolja, kot so tehnološki parki in podjetniški inkubatorji, do najboljših zasebnih izvajalcev specializiranih programov za startup podjetja, kot so CEED, Hekovnik in 30Lean. "Navdušeni smo tudi nad pozitivnim odzivom inštitucij znanja oziroma univerz in inštitutov, zasebnih investitorjev in mentorjev, kot so Miha Mikek iz Celtre, Davorin Ga-brovec iz Databoxa, Andraž Tori iz Zemante ali Andraž Logar ter Matic Bitenc iz 3fs," je povedala direktorica SPS. Pilotno izvajanje razpisov in pospeševalnikov Mag. Tomanič Vidovič je še pojasnila, da se oba razpisa in programa pospeševalnikov letos izvajata pilotno, kar pomeni, da se bosta na podlagi povratnih informacij podjetnikov oziroma njihovih konkretnih vprašanj in predlogov še izboljševala in dopolnjevala. Tisoč novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo Pri predstavitvi rezutatov finančnih spodbud za mlada podjetja (podjetja, mlajša od 5 let, vključno s startup podjetji) je Maja Tomanič Vidovič povedala, da so v zadnjih štirih letih (od 2010 do 2014) finančno podprli 500 mladih podjetij s sredstvi v skupni višini 67 mio €. Med njimi je 250 podjetij v skupni višini 17 mio € prejelo zagonske subvencije v obliki nepovratnih sredstev, 230 podjetij je prejelo garancije za zavarovanje bančnih kreditov v višini 30 mio € ter 20 podjetij finančne spodbude v obliki lastniškega vložka oziroma tveganega kapitala prek sodelujočih družb tveganega kapitala v višini 20 mio €. Podprta mlada podjetja so ustvarila skupno približno tisoč novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo (v povprečju dve novi delovni mesti na podjetje). Tudi sicer rezultati SPS kažejo, da mlada podjetja, vključno s startup podjetji, ustvarijo približno 20 % vseh delovnih mest med vsemi podprtimi podjetji. Do leta 2020 sedem tisoč novih delovnih mest V podobnem obsegu kot letos bo SPS tudi v letu 2015 nadaljeval s finančnimi spodbudami za mlada podjetja, saj bo podprl približno 400 mladih podjetij (od tega okoli sto čistih startup podjetij oz. pod -jetij, ki so mlajša od 12 mesecev) v skupni višini 36,2 mio €. Od tega bodo zagonske spodbude znašale 5,8 mio €, lastniškega financiranja v obliki tveganega kapitala v višini 6 mio € ter garancij za bančne kredite s subvencijo obrestne mere v višini 22 mio €. V letu 2015 bo SPS za razpisa SK50 in SK200 za dodeljevanje konvertibilnih oziroma klasičnih lastniških vložkov zagotovil skupaj 2,4 mio €, kar je enako kot letos, s to razliko, da bosta razpisa objavljena dvakrat oziroma se bosta izvedla prek dveh odpiranj. Ker je podpora mladim podjetjem eno od priporočil Evropske komisije, je v sedaj sprejetih strateških usmeritvah SPS za finančno perspektivo 2014-2020 načrtovanih skupaj približno 320 mio € finančnih spodbud. S temi sredstvi načrtuje SPS podpreti približno 3 500 mladih podjetij, za katera je do leta 2020 načrtovano, da bodo ustvarila 7 000 novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Najpomembnejše je podporno okolje Več znanstvenih študij potrjuje, da ustrezen podjetniški ekosistem vidno zmanjšuje stopnjo umrljivosti startup podjetij, po drugi strani pa zelo pospešuje njihovo nastajanje. To potrjujejo tudi rezultati delovanja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan (CTT), katerega primarna naloga je prenos tehnologij in inovacij z IJS, najuspešnejše slovenske raziskovalne organizacije, v gospodarstvo, tako s pridobivanjem novih sodelovanj z industrijo kot z ustanavljanjem novih odcepljenih (spin-out) podjetij, izdelavo tržnih analiz, pomočjo pri zaščiti intelektualne lastnine in njenem trženju. Tri do štiri nova odcepljena podjetja na leto Na CTT, ki deluje od leta 2011, ugotavljajo, da so za dober odnos raziskovalcev do podjetništva bistveni dobro delujoče podporno okolje ter izobraževanja na temo podjetništva in komercializacije znanj. Po besedah dr. Špele Stres, vodje CTT, se od ustanovitve CTT na iJs število vloženih patentnih prijav na letni ravni sicer ne spreminja bistveno (10-15 vloženih patentov letno v Sloveniji in tujini), vendar je delež sklenjenih licenčnih pogodb glede na število vloženih patentov na račun intenzivne komercializacije od leta 2011 dalje narasel na 15 %. Prav tako se veča število ustano- vljenih startup podjetij (odcepljena spin-out podjetja), in sicer z 1 do 2 na 3 do 4 ustanovljena podjetja letno. Doseganje glavnih rezultatov CTT, načrtovanih v letu 2014, prikazuje spodnja preglednica. pisnih sredstev. Pri ustanavljanju odcepljenih podjetij tesno sodelujemo z Iniciativo Start:up Slovenija, in sicer smo sami aktivni predvsem v začetnih fazah in inkubaciji znotraj javnih raziskovalnih organizacij, Napoved Doseženo Uspešnost Št. vloženih patentnih prijav 13 16* 123 % Št. licenčnih pogodb 2 4" 200 % Št. odcepljenih podjetij (startup podjetja) 2 3*** 150 % Prikazano je stanje na dan 1. 9. 2014. Do konca septembra je načrtovana: *vložitev 6 novih patentnih prijav, **sklenitev 1 nove licenčne pogodbe, ***ustanovitev 1 novega odcepljenega podjetja. Le kakovostno zaščitena intelektualna lastnina se lahko uspešno trži "Bolj kot sami rezultati je pomembno zavedanje, da količina rezultatov ni vse. Na CTT zato pri zaščiti intelektualne lastnine dajemo velik poudarek kakovosti patentnih prijav, saj se samo kakovostno pripravljena in zaščitena industrijska lastnina (IL) lahko uspešno trži. Odcepljenim podjetjem zagotavljamo celoviti servis - od ustanovitve podjetja do pomoči pri oblikovanju ekipe, poslovnega načrta ter pridobivanja tveganega kapitala in raz- iniciativa pa v vseh nadaljnjih fazah razvoja in rasti," pojasnuje dr. Špela Stres. Nova razpisa SK50 in SK200 ter oba nova pospeševalnika, ki startup podjetjem zagotavljata kapitalsko in vsebinsko podporo prav pri tržnem preboju oziroma rasti, so zato dobrodošla novost v podpornem okolju, je sklenila govornica. Več kot 300 udeležencev predstavitvenih delavnic za širšo populacijo Z namenom zajeti najširšo ciljno populacijo podjetnikov je Iniciativa Start:up Slovenija v mesecu septem- bru v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Celju izvedla pet predstavitvenih delavnic, ki se jih je udeležilo približno 300 udeležencev. "Udeležba in vprašanja podjetnikov na dogodkih ter interes za prijavo na razpisa so nad pričakovanji. Čutiti je, da je podjetna Slovenija dobila nov zagon in energijo. Podjetniki, s katerimi se na dogodkih pogovarjamo in jim svetujemo, pravijo, da so jim novi programi pisani na kožo, da so življenjski in da gre za nekaj, na kar so že dolgo čakali. Enak odziv je bil tudi pri ciljni skupini znanstvenikov, raziskovalcev, študentov in profesorjev, za katere smo izvedli tri predstavitvene delavnice na Inštitutu Jožef Stefan, Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju in Tovarni podjemov, podjetniškem inkubatorju Univerze v Mariboru. Seveda pa bomo ves čas aktivno spremljali vse uporabnike in produkte izboljševali na osnovi njihovih povratnih informacij," je povedal Urban Lapajne, organizacijski vodja Iniciative Start:up Slovenija. Stonislovo Vobenk, voZVO kumunicironjo Iniciotivn Stort:ud Sluvnnijo Kaj je natančnost, hitrost, zanesljivost? Stäubli roboti zagotovilo za optimalne rešitve v vseh industrijskih panogah. DONie L' Kontaktni podatki: Brane Čenčič, Tel: 00386 4 511 73 55, E-mail: brane.cencic@domel.si, www.staubli.com Celjski sejem, 21.-24. april 2015 FORMP TOOL orodja, orodjarstvo, stroji GRPF&POGK grafika, papir, stroji, embalaža, pal 2 l filtracija 10 Mm Slika 7. Izmerjene stopnje nasičenosti olja z vodo v odvisnosti od časa, s filtrom in brez opravljenih meritev je bila stopnja nasičenosti višja kot pri svežem olju. Pri referenčni meritvi je znašala 86 % in je bila skozi celotno meritev bolj ali manj konstanta. Nato smo v hidravlični sistem dodali filtrirni vložek. S filtriranjem je stopnja nasičenosti hitro upadla vse tja do vrednosti 45 %, kar je le nekaj odstotkov višje, kot smo izmerili pri čisto svežem olju. Pri vseh naslednjih meritvah smo nato v isti vzorec olja dodajali znane količine vode. Pri drugi filtraciji je bilo v olje dodanih 100 ml oziroma 6670 ppm vode, pri tretji filtraciji pa 200 ml oziroma okoli 13330 ppm vode. Vidimo, da je hitrost izločanja močno odvisna od koncentracije vode v olju. Pri tretji filtraciji je bilo v vzorec olja dodane 2-krat več vode kot pri drugi. Kljub temu smo stopnjo nasičenosti pod 100 % pri tretji filtraciji dosegli le dobrih 20 minut kasneje. Višja, kot je torej koncentracija vode, hitrejše bo izločanje. Na gra- fu se tudi vidi (sl. 7), da se dosežena končna stopnja nasičenosti viša. Bolj, kot je vložek z vodo nasičen, manj vezane vode lahko izloči. Testiranja smo nadaljevali z dodajanjem po 100 ml vode v olje. Pri četrti filtraciji smo dosegli končno stopnjo nasičenosti le nekaj odstotkov pod mejo zasičenosti. Ker nam merilna oprema v laboratoriju ne omogoča merjenja absolutnih vsebnosti vode, smo spremenili način določanja uspešnosti filtracije. Tako smo merili čas filtracije, potreben do bistrega videza olja. Spreminjanje videza olja prikazuje slika 8, rezultate meritev pa slika 9. Opravljenih 12 filtracij pri vsakokrat dodanih 100 ml vode pomeni skupno izločene 1,2 l vode. Vidimo, da smo pri 12. filtraciji do bistrega videza olja potrebovali že preko 15 ur filtriranja. Če bi na ta način nadaljevali meritve, bi zelo težko določili celotno količino vode, ki jo lahko izloči filtrirni vložek. Meritve bi namreč bile zelo dolgotrajne. Tako smo pri 13. filtraciji močno povečali koncentracijo vode v olju. V vzorec smo dodali 2 l vode in filtracijo izvajali 24 ur. Celotno količino izločene vode smo določili na podlagi tehtanja filtrirnega vložka. Filtrirni vložek je skupno izločil preko 2 l vode. Če upoštevamo, da je volumski del vložka, namenjenega izločanju vode, velik 2600 cm3, lahko izračunamo preko 75-odstotno zapolnitev tega volumna. S prototipnim filtrirnim vložkom smo dosegli vrednosti čistosti olja po ISO 4406: 19/18/14. S temi vrednostmi nismo popolnoma zadovoljni, zato v novih prototipih že pripravljamo izboljšave. Z našim filtrirnim vložkom smo dosegli vsebnosti vode, skoraj primerljive tistim v svežem olju, in čistočo olja, primerno za manj zahtevne hidravlične sisteme. V en izdelek smo zdru- Slika 8. Spreminjanje videza olja glede na vsebnost vode v njem Ventil 20 /2014/ 6 Slika 9. Čas filtriranja, potreben do bistrega videza olja žili izločanje vode in filtracijo delcev in s tem zagotovili vse potrebno za ohranjanje čistega olja in s tem daljšo uporabno dobo hidravličnih sestavin. ■ 4 Zaključek Namena našega dela sta bila razvoj in izdelava lastnega izločevalnika vode. Kot se je izkazalo, je pojav vode v hidravličnem olju precej kompleksen in tudi pogost. Pred zasnovo izločevalnika je bilo tako potrebno opraviti vrsto bazičnih meritev, s katerimi smo potrdili teoretično znanje. Pridobljena ekspe- rimentalna znanja smo nato uporabili pri izdelavi filtrirnega vložka. Že prvi prototip je dal zelo dobre rezultate. Trenutno pripravljamo še dve izvedbi. Ena izvedba bo bolj kot filtraciji namenjena izločanju vode. Pričakujemo, da bo takšen vložek pri istih dimenzijah lahko izločil preko 4 l vode ob še vedno zadovoljivi filtraciji delcev. Pri drugi izvedbi se bolj posvečamo doseganju stopnje čistosti, primerne za najzahtevnejše hidravlične sisteme. Seveda bo takšen filtrirni vložek še vedno sposoben izločiti okrog 2 l vode. Prvi prototip je izpolnil pričakovanja in bi bil lahko že sedaj povsem pri- meren za uporabo. Nadaljnje planirane izboljšave obetajo še mnogo boljši končni izdelek. Literatura [1] Jim Fitch, Noria Corporation: Strategies to Achieve and Sustain Dry Oil, Machinery Lubrication, maj 2009. [2] Department of the Army, U. S. Army Corps of Engineers, Washington, DC 20314-1000: Engineering and Design Lubricants and Hydraulic Fluids, EM 1110-2-1424, februar 1999, str. 12-20. [3] Marianne Duncanson: Detecting and controlling water in oil, Practicing Oil Analysis, september 2005. [4] Brendan Casey: How to solve and prevent hydraulic problems, Dealing with water in hydraulic fluid, HydraulicSupermarket. com, West Perth WA, Australia, 2005. [5] Martin Williamson: Options for Removing Water in Oil, Practicing Oil Analysis, julij 2003. [6] Heinz P. Bloch: Practical Lubrication for Industrial Facilities, Second Edition, The Fairmont Press, Lilburn Georgia, USA, 2009. Design of water separator for hydraulic oil Abstract: There are many contaminants in the form of solid particles or water, which are continuously present in hydraulic system. Contaminants can enter in hydraulic system as an external source. However the majority occur during the operation of the hydraulic components. This article presents the problem of water in the hydraulic oil, which includes both mobile and industrial hydraulics. There are different water stages in oil that are presented in the article as well as reasons for the phenomenon and the problems that occur with the presence of water. Theoretical facts are supported by humidity measurements of fresh oil. The design of our own water separator is shown below as well as measurements performed on a prototype. Key words: hydraulic oil, water in oil, relative humidity, water separation, filtration Pri izdelavi filtrirnega vložka smo veliko sodelovali s podjetjem TRM Filter. Zahvala gre tudi podjetju OLMA, kjer so zagotovili nekatere nujno potrebne analize in potrdili naše domneve in rezultate. Komprimiran zrak, rešive za vsako potrebo učinkovito, gospodarno, okolju prijazno Nov vrhunec vzdržljivosti, nov mejnik v zanesljivosti in najboljša učinkovitost v svojem razredu - to je novi GA oljni vijačni kompresor moči 30-90 kilovatov, ki ga žene učinkovitost. Obiščite našo spletno stran in si oglejte, kako lahko naši novi kompresorji povečajo vašo produktivnost. www.atlascopco.com/drivenbyefficiency Atlas Copco d.o.o. Peske 7, 1236 Trzin Tel. 01 5600 710 E-Mail: info@si.atlascopco.com Precise Injection Moulding of Polymer Gears V Luka ROBLEK, Jože TAVČAR Abstract: Plastic gears are indispensable in the production of mechatronic components and small household appliances due to cost-effective manufacturing, good tribological properties and other favourable characteristics. However, the shrinkage of polymers during injection moulding affects important gear characteristics, such as tooth profile, gear diameter and runout. Gear tooth errors can cause intensive wear, overheating, or even gear pair dysfunction. In mechatronic devices for positioning systems, uniform meshing of a gear pair is a key characteristic. Double flank roll checker is used for gear quality verification. This paper deals with the improvements of the injection moulding process and reducing the double flank runout error of the involute spur gears. The gear measurement systems analysis was done first. Optimal moulding parameters were determined by using design of experiments. The moulding tool modification has significantly contributed to the reduction of double flank runout error. Keywords: Polymer gears, injection moulding, design of experiments, moulding tools, gear shape correction ■ 1 Introduction The main purpose of gear pairs is the transfer and modification of torque and velocity without sliding. To meet the fundamental law of gearing, gear teeth must have an accurate tooth profile. In general, injection moulded plastic gears are of lower quality compared to metal gears due to shrinkage. Modern moulding machines with advanced process controls enable the keeping of the mould temperature, injection pressure and other variables within a tight window [1]. However, precise injection moulding of polymer gears demands more than just a modern machine. It involves specialized measuring equipment, appropriate tool design and qualified operators. The paper presents a systematic procedure of improving the mould- Luka Roblek, mag. ing. str., Iskra Mehanizmi, Lipnica, Slovenia; izr. prof. dr. Jože Tavčar, univ. dipl. inž., University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Slovenia and Iskra Mehanizmi, Lipnica, Slovenia ing process and reducing the double flank runout error of the polymer gears which is a characteristic of gear quality that results in an effective centre distance variation. The analyses of gear measuring methods were done and the optimal moulding parameters were defined by using the design of experiments method. Based on the measurement results and flow simulation, the moulding tool design was modified to ensure constant moulding conditions. A computer program was developed to analyse the double flank runout error and to attain the ideal teeth shape based on that error. ■ 2 Measurement system analysis The Measurement System Analysis (MSA) was applied to identify the influences of the measuring equipment and operators on the measurement. The equipment and operator variation are implied in the GR&R (Gage Repeatability and Reproducibility) variation which defines the proportion of the measure -ment error in relation to tolerance or process variation. Factor %GR&R is the proportion of the GR&R variation and total process variation. The gauge is capable when %GR&R value is less than 10 % and conditionally capable when %GR&R is be -tween 10 % and 30 % [2]. The measured plastic gear has its geometry determined by the characteristics shown in Table 1. Table 1. Characteristics of measured plastic gear Pressure angle a [°] 20 Number of teeth z [ ] 40 Module m [ ] 0.5 Profile shift coefficient x [ ] 0.0068 2.1 Double flank runout Double flank inspection is a useful tool to determine the general quality of a gear, including size, runout and tooth-to-tooth rolling action. The measured gear is rolled in a tight double flank contact with a master gear. No backlash is provided, as the gear is spring-loaded against the master gear on the inspection machine (Figure 1). The centre distance of gears is meas- Figure 1. Schematic concept of gear rolling device. [3] ured during rolling and it yields the "tooth-to-tooth" and the "total composite" errors. The double flank runout (hereinafter just runout) can also be calculated on computer driven gauges [3]. The MSA was done with the statistical program Minitab. The gauge is conditionally capable, with the %GR&R factor of 12.12 %. 2.2 Base Tangent Length Base Tangent Length (Wk) is the simplest and the most widely used method for determining gear tooth thickness by measuring the length across a certain number of teeth (k). To avoid tooth deformation of plastic gears during the measurement, a low-force micrometer must be used. The MSA showed that the gauge is not capable if measuring is conducted by holding the micrometer and the gear in our hands. The %GR&R factor was nearly 30 %. The main cause was repeatability, which means the measuring itself was faulty. An improvement of the measurement process was achieved by mounting the micrometer in a special holder and by holding the gear in our hands. The %GR&R factor was reduced to 5.4 %. serted between the two most distant gear teeth. For each gear, the adequate diameter of measuring ball or pin must be selected and the corresponding distance over pins or balls must be calculated. A low-force micrometer is also needed for this measurement. The gear should be mounted in a holder in order to get the GR&R result under 15 %. ■ 3 Optimisation of moulding parameters The injection moulding process includes the plastification, injection, packing, cooling and part ejection stages. During the plastification stage, the polymer melt is plasti-cized from solid granules. During the filling stage, the polymer melt is forced from the barrel of the moulding machine into the mould. After the mould cavity is filled with the polymer melt, the packing stage provides additional material into the mould as the molten plastic cools and contracts [4]. The moulding process is therefore very complex, affected by several parameters, such as melt temperature, filling time, filling pressure, packing pressure, cooling time, mould temperature, and many others. Approximate values of these parameters can be found in polymer data sheets; however, for precise injection moulding, they should be determined by systematic experiments. 3.1 Design of Experiments Design of Experiments (DoE) is a method used for a systematic analysis of the impact of the technological parameters and their interactions. The first step is to determine the goal functions, which in our case were the gear runout and the base tangent length. The second step is to determine all the influential parameters and to select the control parameters and their levels [5]. Based on the recommendations of Steinko [6] and from our technologist's experience, mould temperature, volumetric flow rate of filling, and packing pressure should be chosen as control parameters for the experiment in order to attain minimal shrinkage and warpage of a moulded part. Only two levels were chosen at first, in order to assess the influence of those parameters on runout. A full factorial design was chosen, so there were eight runs. The selected values of the parameters are shown in Table 2. 3.2 Experimental results The DoE analysis was done in the statistical programme Minitab. The influences of all three parameters on runout and their interactions were analysed first. The programme calculates the main effect for every single influence. The influence of a parameter or the interaction of parameters can be excluded for further analysis if the main effect is 2.3 Measurement over pins or balls This is an indirect measurement of the gear tooth thickness over two measuring bodies, which are in- Table 2. Selected parameters and their levels for DoE. Parameter Level 1 Level 2 Mould temperature [°C] 133 153 Volumetric flow rate of filling [cm3/s] 2.8 5.3 Packing pressure [MPa] 100 140 Figure 2. Influence parameters of runout in contour plot. greater than 0.05 [2]. It turned out that many of them can be disregarded. According to the analysis, the runout is mainly influenced by the packing pressure, mould temperature, and their interaction. The results of the mentioned influences are graphically shown on the contour plot in Figure 2. The base tangent length analysis gave very similar results to the runout analysis since the same parameters have an important influence. The contour plot of the base tangent length analysis is shown in Figure 3. Regarding the results of the DoE analysis, it can be concluded that the influential parameters are packing pressure and mould temperature and that the optimum values are 140 MPa and 153 °C. However, it is possible to reduce the runout error only up to 10 % with the optimisation. ■ 4 Injection mould optimisations An injection mould is a complex system that must meet many de- Figure 3. Influence parameters of base tangent length in contour plot. mands imposed by the injection moulding process. The primary functions of the mould are giving the part the proper shape, an efficient transfer of heat from the hot polymer, and the ejection of the part from the mould [4]. 4.1 Mould modifications The injection mould of the discussed gear was a prototype and therefore some modifications were required. The main goals of the optimisation were the stabilisation of the moulding process and the reduction of the runout error. The feed system consists of a hot runner and an ordinary primary runner which is divided into three secondary runners (Figure 4). The feed system was modified based on the polymer flow simulation made in SolidWorks Plastics with the optimal moulding parameters from the DoE analysis. It was shown in the simulation that secondary runners are not filled at the same time, as it can be seen on Figure 4. The filling simulation was paused at the point where melt front in one of the secondary runners reached the cavity. The primary runner was then modified in order to get an even filling. It turned out that only a small modification of the separation area was needed to get an even gear filling (Figure 5). The cooling system was redesigned. The prototype mould had electric heaters which heated up the entire mould to the working temperature. However, during the process, no cooling was provided. Therefore, liquid cooling was added to stabilise the temperature. Because of the limited space, the cooling lines were added only on both sides of the cavities. The venting system was also part of the mould improvements. Vent channels were provided across the insert on the parting plane and clearance was ensured around the ejector pins. Figure 4. Filling onolysis of nun-mudifind fnnd systnm. Figure 5. Filling onolysis of mudifind fnnd systnm. 4.2 Eccentricity of mould inserts Eccentricity is defined as the distance between the theoretical and actual centres of a gear. By using a double flank roller tester, the magnitude and orientation of the test gear's eccentricity can be determined [7]. Because the software of the tester can show only one measurement at a time, a specific Windows application DF Runout was developed in MATLAB graphical interface. The layout of the application is shown in Figurn 6. With this application, it is possible to open and view as many measurements as necessary and to find average values of the runout error and eccentricity. Based on the average eccentricity (right graph in Figure 6), the gear teeth insert was shifted relatively to the gear axle (gear body insert). By adding a welded layer of 0.01 mm to 0.02 mm thickness on one side of the insert and grinding the other side, the runout error was reduced up to 30 % with the improvements of the gear's eccentricity. 4.3 Correction of gear teeth The runout error can be reduced with the teeth insert shifting, but the shrinkage deviations still remain on the circumference of the gear. In order to improve the whole geometry of the gear, a program was developed in MATLAB to compensate the shrinkage differences. Its Figure 6. Runout mnosurnmnnts in the oddlicotiun DF Runout. Figure 7. Runout before (upper graph) and after the correction (lower graph). bases were the original gear tooth profile and the average runout error from the DF Runout application. The gear teeth were transformed to an array of points and the values of runout were subtracted from that array in order to get the deformed gear teeth. The program exports the new gear shape into DXF file, which was used to cut a new gear teeth insert with wire EDM. The runout measurements of the gear before and after the correction are compared in Figure 7. Results showed up to 65 % reduction of gear runout as it is shown in Figure 8. Figure 8. Runout measurements after the correction ■ 5 Conclusion With injection moulded plastic gears it is difficult to ensure precise gear tooth dimensions because of the shrinkage and complex geometry. The double flank runout error of the gears before optimisation was around 60 ^m. First, the optimisation of the moulding parameters was done. By increasing the packing pressure and mould temperature, the runout error was reduced for about 10 %. The eccentricity was found to be an important contributor to the double flank runout error. By shifting the gear teeth insert relatively to the gear axle, eccentricity and runout were reduced. Additionally, the original gear tool insert geometry was modified according to the runout error measurements. In the end, the runout error was reduced to nearly 20 ^m. Precise gears are a key component of mechatronic modules. Therefore Iskra Mehanizmi will continue with systematic research and the practising of precise injection moulding. References [1] Sheridan D., Smith Z., Gear molding: Where it's headed, Plastic Technology, March 2006. [2] Hohnjec M., Green Belt training: Six sigma academy (presentation), Matej Hohnjec s. p., 2010. [3] Gimpert D., An elementary guide to gear inspection, GearSolutions, June 2005. [4] Kazmer, D. O., Injection mold design engineering, Munich: Hanser Publishers; Cincinnati: Hanser Gardner Publications, 2007. [5] Meža M., Načrtovanje eksperimentov DOE Design of Experiments, Gorenje group, 2006, Year 15, Num. 7-08/2006. [6] Steinko W., Optimierung von Spritzgießprozessen, Munich: Carl Hanser Verlag, 2008. [7] Reiter E., Eberle F., Practical Considerations for the Use of Double-Flank Testing for the Manufacturing Control of Gearing - Part I, Gear Technology, January/February 2014. ^COfSNIKI - POLIVEERTI Natančno injekcijsko brizganje polimernih zobnikov Razširjeni povzetek Podjetje Iskra Mehanizmi razvija in proizvaja več vrst mehatronskih produktov in hišnihi ciparatov, kjer so vgrajeni polimerni zobniki. Uporaba tovrstnih zobnikov je v zadnjih petdesetih letih moično narasla, še posebno v avtomobilski industriji. Zaradi zmožnosti obratovanja brez mazanja v vveliki meri nadJomeščajo kovinske zobnike. V primerjavi s slednjimi so tudi veliko lažji, manj hrupni, imajcc nizek koeficient trenjpin so cenejši za izdelavo. Izdelujejo se z injekcijskim brizganjem, ki nam omogoča proizvajanje zahtevnih obblik vr velikih količinah na ekonomičen način. Kljub naštetim prednostim ima proces brizganja tudi svoj^ omejitve. Neenakomerno krčenje izdelka pri ohlajanju povzroča uklanjanje in zvijanje, kar pa pri ^obnikihi vpliva na obliko zobnih bokov, razdelek, izsrednost, krožni tek, itn. V podjetju se za spr^mljanjn kvalitete zobnikov v proizvodnji uporablja radialna dvobočna kontrola, ki nam med drugim prikaže tudi kfožni tek pri radi alni dvobočni kontroli. Članek obravnava izboljšave procesa injekcijskega brizganja in oroddja ^a brizganje z namenom zmanjšanja omenjenega krožnega teka. Narejena je bila analiza merilne spijosobnosti merilne opre-mei, natcc pa scp je fjcc m-ietodi naicirtovjanja eI] spremembo delovne moči sin^onskega generatorja v st^cionar-nem stanju zaradJi vpliva primrarne^ regrulaciru frekvence genir^ratorja. S5tatika s [96] označuje up)r^membo freIkwence v [rvrcjcen-ti li, p-ri kateri bi priraarna reg ulncija frekvence pctvzrccičila 100-odsto-tno spremembo delov^ne moči. Pcc zrslugi pi^imr^^rne regulucire frekvence bo v primeru pojava ne- seg^u 3000 [MW. P'aramet^r, ^i definira zahtevano delov/r^nje p)rimarne n^gulacije frekwaenic^ v celcctn^rn eel^-ntrccenergetsIkem ^ist^rru, imenu-jemrro neggiulacijska energija eleiktaor energ etsI<^g^ sistema in označimo ter izračunamo z enačbo: AiES - AP A/ MW Hn (2) ravnotežja proizvodnje in porabe delovne moči in s tem povezanim odstopanjem frekvence v elektroenergetskem sistemu vsak sinhronski generator v sistemu v skladu z nastavljeno statično karakteristiko pomagal pri vzpostavitvi ravnotežja delovne moči. Zaradi delovanja primarne regulacije frekvence regulacijski sistem sinhronskega generatorja v primeru odstopanja frekvence ne bo več zagotavljal, da bo oddana delovna moč enaka referenčni vrednosti delovne moči, anepe^k se b^cc oddana delovna moč ^p-i-eiminjala leakoc, da bo generator ustrei^no soi^elcaval pori vzdr^ev/^-nru r^1je-6jnčn^ virednosti frekvence erl(^I<[trr5errl^l-c^^1:^kega sistema. V združenju ENTSO-E vsako leto določijo za posamezna regulacijska območja potr^benr oeser3 nJelovne moči, ki g^ erorajo zagota\/lJati regulacijska obumoičja v/ okviru izvajanja ppri marne r-eiguilacije fr^kve nce. Izračun rez^e^r-v^ delovne ni^Ol:i za izvajanje primčjme r^cjulaci-eč ■fr^IIvjen-ce celotn^gga ^l(E!l. Zdravljenje z antibiotiki je uspešno. 2 Glej podrobno http://wikipedia.org/wiki/Bolezen_ebolavirusa <5. 9. 2014>. 3 Prva okužba z ebolo v Evropi, Slovenske novice, 8. 10. 2014, str 7. 4 Glej Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, zbral, uredil in posodobil mag. Aleksandr Čičerov, izdala Fakulteta za strojnišvo UL, Ljubljana, 2011. primer ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za gospodarstvo, zunanje ministrstvo in podobno. Poleg 14. člena Čikaške konvencije je ob primerih nalezljivih bolezni potrebno upoštevati tudi člen, ki govori o pregledu zrakoplova, pri čemer pa mora država pogodbenica sprejeti vse praktične ukrepe ali drugače poenostaviti in pospešiti polete med ozemlji držav pogodbenic in tudi preprečevati nepotrebne zamude za zrakoplove, posadke, potnike in tovor. Še posebej to velja za predpise (nacionalne), ki urejajo formalnosti pri prihodu, karanteno, carinske postopke in formalnosti pri odhodu.5 Pričakovati je bilo, da bo ob pojavu ebole ustrezno reagirala tudi iCaO. Ta je 29. avgusta 2014 vsem ministrom za zdravje in civilno letalstvo poslala pismo z zahtevo, da sprejmejo urgentne in ustrezne ukrepe zoper širjenje virusa ebole. Pismo je usklajeno z WHO in vsebuje naslednje elemente: • ugotovitev, da so ob izbruhu ebole potrebni izredni ukrepi, ki jih lahko zagotovi le mednarodna skupnost; • z državami, ki so ogrožene, je potrebno vzdrževati odprte komunikacije, kar bo okrepilo njihove reakcije na področju javnega zdravja in ščitilo nacionalno gospodarstvo, kamor sodijo potovanja, trgovina in turizem. Vsak ukrep posamezne države oz. njenih organov je treba temeljito premisliti in opreti na mednarodne instrumente in obveznosti držav, ki izhajajo iz mednarodnih zdravstvenih predpisov in standardov, ki jih vsebujejo aneksi k Čikaški konvenciji; • prepoved mednarodnih potovanj in trgovine ni potrebna; • strah pred ebolo je upravičen tudi zaradi izgube življenja številnih ljudi, ker zdravstveni delavci niso mogli potovati v države, ki so pri- zadete s to boleznijo, in pomagati z ustrezno medicinsko opremo ali pa je ta pomoč zamujala. Cela vrsta birokratskih ukrepov je prispevala k pozni ali celo prepozni pomoči; • znano je, kako se ebola širi/prenaša in kako se zaščititi. Ukrepi, povezani s tem, so skladni z mednarodnimi zdravstvenimi predpisi in jih mnoge države že uporabljajo; • vsi ukrepi, ki jih sprejemajo posamezne države in zapovedujejo določene omejitve trgovine ali potovanj, morajo biti sorazmerni in omejeni glede na tveganja, povezana z zdravjem ljudi. wHo in ICAO sta pripravljeni pomagati pri izvajanju ukrepov za preprečitev težav, ki jih prinaša ebola.6 ■ Reakcija v državah članicah ICAO Po dosegljivih informacijah so države članice ICAO sprejele ukrepe, ki po njihovem mnenju ustrezajo trenutnim razmeram. Gre tako za državne ukrepe kot tudi ukrepe posameznih letalskih družb. British Airways je 26. avgusta 2014 prepovedala polete v Liberijo, Sierro Leone, Šrilanko, ukinjene so vize za državljane Gvineje, Liberije, Nigerije in Sierre Leone. Južna Afrika je prepovedala polete iz držav z ebolo. Katar je prepovedal uvoz živali, hrane, mesnih proizvodov iz Gvineje, Liberije, Sierre Leone in Nigerije. Slonokoščena obala je zaprla meje s sosednjimi državami. V Indiji je razglašena najvišja stopnja pripravljenosti. Ekvatorialna Gvineja je odpovedala vse polete Ceiba International Airlines. Čad je predpisal potovalne omejitve. Senegalski notranji minister je suspendiral gibanje ljudi skozi južne meje Gvineje. Mnoga letalska podjetja že občutijo omejen letalski promet. ECAC je objavil stanje po posameznih državah.7 ■ Združene države Amerike na čelu boja z epidemijo ebole Ali res ves svet računa na ZDA, kot trdi ameriški predsednik B. Obama? Ali boj zoper to bolezen uhaja iz rok tistih, ki so za boj proti njej najbolj poklicani? Tu so Združeni narodi, WHO, ICAO. Američani očitajo Svetovni zdravstveni organizaciji, da ni prevzela vodenja in koordiniranja mednarodnega odziva na epidemijo. ZN igrajo vlogo sodelujočega. V zraku je vprašanje, ali se virus ebole lahko širi po zraku, ali lahko mutira.8 In tu vstopa v boj ameriška država. Bo razvito cepivo zoper to sodobno moro uspešno in dosegljivo prizadetim državam. Nekaj podobnega razvijajo tudi Kitajci, ki so cepivo poimenovali z JK-05. Svet in razmere v njem je mogoče urejati z orožjem ali z zdravili, mar ne? ■ Reakcija pristojnih organov v Sloveniji Spletna stran Ministrstva za zunanje zadeve (http://www.mzz.gov.si/ predstavništva_po_svetu/afrika/ nigerija/) zaradi izbruha ebole odsvetuje vsa potovanja v Nigerijo, Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone. S kratkim pojasnilom se obrača na potnike in jim svetuje kako ravnati po vrnitvi domov. Opozarja, da lahko več uporabnih informacij dobe na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Svetovne zdravstvene organiza-cije.9 ■ ICAO in WHO Omenili smo pismo generalnega sekretarja ICAO Raymonda Benjamina in generalne direktorice WHO dr. Margaret Chan o sprejetju urgentnih ukrepov zoper širjenje ebole. Pismo je bilo pristojnim mi- 5 16. člen Čikaške konvencije - Pregled zrakoplova, 22. člen - Poenostavitev formalnosti. 6 Podrobno glej dopis WHO in ICAO, štev.: AN5/29-14/67 z dne 29. avgusta 2014. 7 Glej podrobno: http://en.wikipedia.org./wiki/European_civil_<6. 9. 2014>. 8 Ni mogoče izključiti mutacije, ki bi omogočila širitev ebole (EVD) po zraku; glej podrobno: http://www.zurnal24.si/print/236538 <22. 9. 2014>. 9 MZZ je informacijo posredovalo 14. avgusta 2014. nistrom za promet in zdravje držav članic poslano 29. avgusta 2014. WHO ima sicer za take primere vzpostavljen GAR oz. GOARN.10 GAR pomeni tehnično sodelovanje obstoječih institucij in mrežo, ki združuje človeške in tehnične vire za hitro identifikacijo, potrditev in odgovor na izbruh neke nalezljive bolezni svetovne razsežnosti. V GAR so združene države članice WHO, zdravstvene in nadzorne pobude, regionalno tehnično omrežje (UNICEF, UNHCR), Mednarodna zveza Rdečega križa in Rdečega polmeseca in njihova nacionalna združenja, mednarodne humanitarne nevladne organizacije, kot na primer Zdravniki brez meja, Mednarodni odbor za reševanje, Merlin in Epicenter. WHO sledi razvoju nalezljivih bolezni. Zato ima poseben predpis IHR (IHR - International Health regulations) ali IHR 2005, ki je v veljavi od 15. junija 2007. Njegov namen je preprečiti, zaščititi, nadzorovati in zagotavljati odgovor javnega zdravstva na mednarodno širjenje bolezni, ki naj se izogiba vmeševanju v mednarodni promet in trgovino (glej bolj podrobno poročilo WHO o ukrepanjih glede ebole 2, objavljeno 5. septembra 2014 na spletni strani WHO). Navedenemu poročilu je podlaga izjava dr. Margaret Chan, generalne direktorice WHO, ki je 3. septembra 2014 rekla: »Izbruh ebole je največji, najzahtevnejši in resen, do sedaj prehiteva nadzorne učinke. Izvajanje novega programa WHO za koordinacijo in dvig mednarodnega ukrepanja bo pomagal prizadetim državam zaustaviti napredujoč prenos bolezni.« Med ukrepi, ki jih WHO posebej izpostavlja, je tudi ponovno odprtje zračnih poti, ki so bile s prizadetimi državami zaprte zaradi ebole. Njihovo zaprtje ima velik vpliv na nacionalno gospodarstvo, ovira prihod zdravnikov in zdravstvenega osebja ter medicin- REVUA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ske opreme in zdravil. »Ljudje potrebujejo medicinske pripomočke, hrano, gorivo, premog in druge potrebščine,« je izjavil dr. Keiji Fukuda, namestnik generalnega direktorja za globalno zdravstveno varnost WHO. »To jim je treba dati!« je še dodal. WHO tudi ne priporoča potovalnih ali trgovinskih restrikcij, razen če gre za posameznike, za katere je potrjeno ali se sumi, da so bili okuženi z virusom ebole.11 Dr. Margaret Chan, generalna direktorica WHO, je 18. septembra 2014 nagovorila Varnostni svet ZN. Hitra širitev ebole nas znova in znova preseneča. WHO je uspešno vodila boj zoper izbruhe mnogih nalezljivih bolezni. Z ebolo je drugače. To je največji izziv, pred katerim stoji danes. Gre za družbeno, humanitarno in ekonomsko krizo in grožnjo nacionalni varnosti zunaj meja držav, v katerih je ebola izbruhnila. Priče smo krizi, ki jo je mogoče rešiti le s skupnimi napori.12 WHO ponovno poudarja, da ne priporoča zaprtja meja oz. mejnih prehodov. Posebej pa je pripravila priporočila (ang. recommendations) za mednarodni zračni tan-sport. Poudariti je treba, da gre v tem primeru za tesno sodelovanje strokovnih mednarodnih organizacij, ki sta odgovorni za to, da ustrezno reagirata. V tem kontekstu je potrebno omeniti tudi IATO (Mednarodna organizacija letalskih prevoznikov), ki priporoča ukrepe, kot so npr.: presedanje potnikov, ki kažejo simptome bolezni, uporabo UPK (ang. Universal Precaution Kit), tj. zaščitne maske oziroma zaščitnega kompleta,13 epidemiološke ukrepe in podobno. WHO prav tako poudarja, da zaenkrat še niso opazili, da bi se virus ebole širil po zraku.14 ■ Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije 2. septembra 2014 je resorno ministrstvo naslovilo na Javno agencijo za civilno letalstvo dopis št.: 01051/2014/123-00731268 (JACL), v katerem prosi, da ga obvesti o aktivnostih, ki jih pripravlja na področju osveščanja strokovne javnosti (letališča, letalski prevozniki, navigacijske službe zračnega prometa, ...) in druge zainteresirane javnosti glede izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja. V dopisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor za tako zaprosilo ni navedena pravna podlaga. Odgovor Javne agencije za civilno letalstvo sledi že 4. septembra 2014. Tudi ta se ne opredeli do naloge, ampak sporoči MzIP, da aktivnosti CAA v programu za leto 2014 niso bile predvidene niti za primer ebo-le niti za podobne druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na varnost civilnega letalstva. Poleg tega CAA ne razpolaga z ustreznim strokovnjakom, ki bi kompetentno obveščal javnost (interno, sodelavce CAA, pomoč pri pripravi priročnikov, pravilnikov in podobno). Sredstva za ustreznega sodelavca bi lahko prerazporedili iz drugih neporabljenih 10 GAR (Global Alert and Response), GOARN (Global Outbreak Alert and Response Network), glej podrobno: http://www.who.int/csr/outbreaknetwork/en) <6. 9. 2014>. 11 Glej podrobno http://www.who.int/mediacentre/news/release/2014/ebola-response-needs/en/ <6. 9. 2014>. 12 Podrobnosti v govoru glej v http://www.who.int/dg/speeches/2014/security-council-ebola/en/ <22. 9. 2014>. 13 Glej podrobno http://capsca.org/CAPSCARefs.html <22. 9. 2014>. 14 Glej navodila WHO za potovanje, Dnevnik, 9. oktober 2014. postavk. CAA zaprosi MzIP, da o tem zavzame stališče. O odgovoru so obveščeni tudi člani Sveta Javne agencije za civilno letalstvo. Med člani Sveta Javne agencije za civilno letalstvo se pojavi vprašanje o tem, ali je agencija pristojna za osvešča-nje strokovne javnosti na področju informiranja o nalezljivih boleznih. Direktorat za infrastrukturo, Sektor za letalstvo MzIP, je 18. septembra 2014 poročal o sestanku na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki so se ga udeležili predstavnica Centra za nalezljive bolezni, predstavnik Javne agencije za civilno letalstvo (JACL), zunanja sodelavka JACL. Zelo jasno je bilo povedano, da je v Sloveniji Center za nalezljive bolezni nacionalna kontrolna točka za obveščanje v primeru nalezljivih bolezni in drugih zadev s področja javnega zdravja. Slovenija mora pri tem upoštevati mednarodne konvencije, evropsko in nacionalno zakonodajo. Prvi problem je sprememba slovenskega Zbornika letalskih informacij (AIP - Aeronautical information publication). Še vedno ni pripravljen slovenski varnostni načrt (SSP - State Safety Plan). Letališče Jožeta Pučnika bo tisto, ki ga bomo uporabili v primeru pojava ebole. O tem naj bi Nacionalni inštitut za javno zdravje uradno obvestil MzIP. MzIP, JACL, Letališče Jožeta Pučnika in Adria Airways morajo na podlagi mednarodnih pravil in zakonodaje sami izdelati kratkoročni in strateški načrt za ukrepanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. MzIP je v odgovoru na dopis JACL 23. septembra 2014 ugotovilo, da sistemske rešitve in dokumenta SSP (še) ni, prav tako pa ni konkretnih dokumentov, strateških in kratkoročnih načrtov, standardnih operativnih postopkov, priročnikov, navodil ali smernic za izvajalce v le- talstvu in na JACL. MzIP se tokrat sklicuje na 179. člen Zakona o letalstvu in 8. člen Akta o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo (gre za Sklep o ustanovitvi ....), kar bi omogočilo pripravo: • materialov in smernic za izdelavo načrtov SOP (Standardni operativni postopki), priročnikov oziroma navodil za ukrepanje in obvladovanje v primeru pojava ebole; • varnostnega načrta. To v preprostem jeziku pomeni, da Javna agencija za civilno letalstvo: • poišče zunanjega izvajalca, ki bi pri takem ozaveščanju lahko pomagal, • pripravi potreben material, • izvede interno ozaveščanje (izobraževanje) in • ozaveščanje zainteresirane strokovne javnosti (letališča, prevozniki in drugi). JACL 1. oktobra 2014 obvesti MzIP o predhodnem akcijskem načrtu za pripravo materialov za primer izbruha nalezljivih bolezni (ebola ipd.). Do 31. oktobra 2014 bo pripravljen Opomnik za preventivno ukrepanje, delovanje in komuniciranje v primeru suma ali pojava nalezljivih bolezni. Končna verzija gradiva naj bi bila izdelana do 15. decembra 2014. ■ Zakon o letalstvu (Zlet) Zlet15 v 179. členu določa pristojnosti in naloge agencije.16 Med njene strokovne naloge spadajo: • spremljanje stanja razvoja in varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okviru; • pripravljanje strokovnih gradiv za sprejem predpisov; • izdelava analiz, študij in drugih strokovnih gradiv s področja civilnega letalstva za lastne potre- be in potrebe ministrstva, pristojnega za promet, v skladu z letnim programom dela; • statistično poročanje in statistične raziskave; • predlaganje in izvajanje ukrepov, določenih z državnim programom varnosti; • sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu v okviru delovnega področja; • sodelovanje v mednarodnih zadevah na strokovnem področju; • druge strokovne naloge, ki jih mora kot pristojni nadzorni organ izvajati v skladu z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in s tem povezane strokovne naloge, določene z aktom o ustanovitvi. JACL odloča tudi v upravnih zadevah, je pa tudi regulator na področju plovnotehničnih zahtev, ope-rativnotehničnih zadev, direktiv o varnosti, priprave in izdaje priročnikov za delo nadzornega osebja agencije, izdajanja certifikacijske specifikacije, izdajanja sprejemljivih načinov skladnosti in navodil ter opravljanja drugih nalog, določenih z letalskimi predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji. Agencija opravlja tudi nadzorne in prekrškovne naloge. ■ Sklep o ustanovitvi JACL - akt o ustanovitvi17 Poleg nalog iz 179. člena Zleta agencija opravlja še naslednje naloge: • na zahtevo MzIP daje strokovna mnenja v zadevah na področju letalske varnosti; • izvaja raziskave za izboljšanje letalske varnosti; • predlaga spremembe letalskih predpisov in drugih pravnih aktov na področju letalske varnosti.18 15 Uradni list RS, št. 113/06 - uradno prečiščeno besedilo, 33/09, 109/09 - ZZNSZP-B in 62/20. 16 179. člen Zlet določa: Agencija izvaja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzorne naloge, povezane z varnostjo zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih predpisov in pravnih aktov, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji in so v njeni pristojnosti, in s temi predpisi povezane prekrškovne postopke, razen s tem povezanih nalog, za katere so pristojni organi Evropske unije. Agencija lahko opravlja tudi druge dejavnosti na letalskem področju, če je to v skladu z zahtevami za izvajanje osnovnih dejavnosti agencije, določenih s predpisi, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in je tako določeno v ustanovitvenem aktu agencije. 17 Glej podrobno v http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20108&stevilka=4373 <3. 9. 2013>. 18 O drugih nalogah glej 8. člen Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo. JACL se v skladu z Zakonom o javnih agencijah ustanovi za opravljanje: • regulatornih, • razvojnih, • strokovnih nalog v javnem interesu, če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika. ■ Sklep Mednarodno civilno letalstvo ni imuno pred nalezljivimi boleznimi. To velja še posebej za potnike in posadke na mednarodnih letih. Nalezljive bolezni so v pristojnosti WHO. Glede na to, kako se lahko širijo, pa pri preprečevanju širjenja sodelujejo številne mednarodne organizacije, kot ICAO, IMO, IATA in številne druge. Države članice teh organizacij v okviru svojih pristojnosti nadgradijo sistemske ukrepe s pomočjo za to ustanovljenih organizacij in inštitutov.19 V prispevku smo pokazali, kako si je pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor zamislilo konkretizacijo pisma, ki ga je vsem državam članicam posredoval generalni sekretar ICAO, pri čemer je sodelovala tudi generalna direktorica WHO. Avtor, ki je zaključil prispevek 18. oktobra 2014, ugotavlja, da je zaskrbljenost v Sloveniji zelo velika, še posebej ob dejstvu, da je epidemija ebole ušla izpod nadzora in da je veliko vprašanje, ali bo virus ebole sploh še mogoče popolnoma odstraniti iz človeške populacije. V Uniji reke Mano (Gvineja, Sierra Leone, Liberija) in v Slonokoščeni obali se je ebola pojavila prvič. Te države med seboj tesno sodelujejo, njihove javne službe z zdravstvenimi sistemi vred pa so v razsulu, saj so se šele pred kratkim otresle državljanskih vojn in nasilnih diktatorskih režimov. WHO je bila o epidemiji uradno obveščena šele marca letos. Razviti zahodni svet pa se je zganil šele konec julija, ko je liberijski potnik na letalu za Nigerijo začel kazati simptome okužbe.20 Naš prispevek se nanaša na letalstvo. Morebitnega potnika s sumom okužbe bi v posebej opremljenem rešilcu odpeljali v Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Kako je Letališče Ljubljana, ki je referenčno letališče, pripravljeno na sprejem takega bolnika? Ali imajo zdravstvene ustanove v bližini ljubljanskega letališča ustrezno zdravstveno opremo? Kaj je z opremo epidemiologov, ki bi šli na teren prvi? V Sloveniji se na morebitne okužbe že nekaj časa pripravljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v ljubljanskem UKC. Kje je nacionalna strategija varovanja pred ebolo? Manjkata nam še SSP in Opomnik za preventivno ukrepanje, delovanje in komuniciranje - rok 15. 12. 2014. Bruselj nas tolaži, da je tveganje za razširitev okužbe z virusom ebole v EU zelo nizko. Panika je odveč! Na neka- terih letališčih po svetu potnikom že merijo vročino. Pri nas je ocena tveganja majhna in bi bil to pretiran ukrep. Koprski epidemiolog B. Kopilovič iz tamkajšnje enote Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje pravi, »da je nevarnost prenosa okužbe po mornarjih, ki pripljujejo v Koper, bistveno manjša kot pri letalskih potnikih. Ti pripotujejo v 24 urah, medtem ko v Koper ni direktne ladijske linije.«21 Direktor Centra za nalezljive bolezni v Minnesoti je izjavil, da je virus ebole pri repliciranju zelo malomaren. Kaj to pomeni? Če se zgodi še nesrečna mutacija, bi se lahko infekcija z ebolo širila po zraku in se zelo hitro razširila po vsem pla- netu.22 »Letala popačijo človeku podobo o velikosti sveta,« je zapisal Tone Škarja v knjigi Kangčendzenga -Gora usode (Didakta, Radovljica 2008, str. 18). In zelo skrajšajo možnost okužbe, dodaja avtor prispevka. Če parafraziramo besede Frana Milčinskega, ki jih je zapisal v Butalcih, potem za ebolo velja: »Eboli vstop v Slovenijo najstrožje prepovedan!« Če smo storili vse, kar je treba, bomo videli, če si upa! Čas je za razumno paniko.23 ■ Ebola (EVD) - Fear of Flaying Abstract: We are facing a public health emergency of international concern. Extensive and comprihensive mobilization of the international community is needed to support the affected States in responding to the outbreak. Who is responsible to fight ebola if it appears in Slovenian borders/airports? Who is the focal point? Are we stand ready to fight this unprecedented outbreak of the Ebola virus disease? Key words: Ebola Virus Disease, ICAO and WHO, Annexes to the Chicago Convention, responsibility to act-national level, protective equipment, mode of transmission, fear of flying, a time for a reasonable panic. 19 Glej podrobno Dnevnik, 18. 10. 2014, in Delo, 18. 10. 2014. 20 Glej Mladino, 42, 17. 10. 2014, str. 42. 21 B. Šuligoj, Ladje so prepočasne za ebolo, NeDelo, 19. 10. 2014, str. 2. 22 R. Kozmos, Nepredvidljivi virus z nepredvidljivimi posledicami, Delo, 18. 10. 2014, str. 4. 23 Staš Zgonik, Čas za razumno paniko, Mladina 42, 17. 10. 2014, str. 42. www.forum-irt.si INDUSTRIJSKI RDRUM|py 2015 Portorož 8.-9. junij 2015 NAJPOMEMBNEJŠI STROKOVNI DOGODEK ZA INDUSTRIJO Dogodek je namenjen predstavitvi dosežl ' J nVENTICS ^.'sfe.--' ^ 1' / FOKUS NOVA GENERACIJA PNEVMATIKE "Včeraj Rexroth Pneumatics, danes in v prihodnosti: AV^TICS. Z odličnimi produkti naših divizij pnevmatike, pomorske pnevmatike, transportnih verig in tovornih vozil bomo nadaljevali našo zgodbo o uspehu pod novo znamko. AVENTICS je sinonim za sveže ideje, odlično fleksibilnost in maksimalno fokusirana na naše kupce. Lo^rčo Sinergija premikanja! Hidravlika. Pnevmatika. Linearna tehnika. Limbuška cesta 42 SI- 2000 Maribor Tel.: +386 2 42 92 66( Fax.: +386 2 42 05 55 www.la-co.s Koracni motorji AMCI SMD AMCI SMD je nova družina koračnih motorjev »3-v-1« proizvajalca Advanced Micro Controls Inc. iz ZDA. Imajo vgrajen ojačevalnik, krmilnik in industrijsko vodilo Ethernet/IP, Modbus TCP ali Profibus. Motor potrebuje zunanje napajanje od 24 do 48 VDC (3,4 A), pozicioni-ranje pa se lahko izvaja z ukazi preko komunikacije z nadrejenim progra-mabilnim krmilnikom, operaterskim panelom ali osebnim računalnikom. Izbirati je mogoče naslednje različice in opcije: • prirobnica 57 mm (NEMA 23) ali 60 mm (NEMA 24) • držalni navor 1, 2 ali 3 Nm • hitrost do 1500 obr/min • antiresonančni filter • konektorji IP20 ali IP67 (M12) • Ethernet/IP in Modbus TCP ali Profibus • dajalnik (1024-linijski) za zaprto-zančne aplikacije • vsi modeli imajo 3 programabilne vhode/izhode (24 VDC) Programsko orodje za nastavitve in testiranje je na voljo brezplačno, za preprostejše aplikacije pa uporaba programskega orodja navadno sploh ni potrebna. Področja uporabe: • strega in montaža • krmiljenje ventilov • stroji za tisk, sitotisk, aplikacijo nalepk ali oznak • pakirni stroji • industrija polprevodnikov in foto-voltaičnih panelo. Vir: Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, tel. +3861 28 01 775, fax:. +3861 28 01 760, www.tehna.si, g. Žiga Petrič T £ H n fi Avtomatizacija m w f info@tehna,sf www.tehna.si Tehnološki park 19 - Ljubljana Rešitve za mehatroniko, avtomatizacijo in informatiko Radtwen Automatfoi* Authorized Distributor Jflen-Äfj^Upf. AiMiim-Jf Novo v programu: Osvetljene tipke 22,5 mm na osnovi piezo tehnologije Stopnja zaščite 1P69K. nneterial nerjaveče jeklo 316 Primerni so za uporabo v živilski in farmacevtski industriji {pranje s čistili pod pritiskom) So brez vdolbin^ kjer se lahko nabirajo kontaminanti Standardni izrez 2ZS mm, napetost 24VDC Gravirani napisi po naročilu Nove knjige [1] Idaseng, J.: Electrohydraulic Control of Pressure and Cylinder Force - Priročnik o elektrohidra-vličnem krmiljenju tlaka in sile hidravličnega valja izčrpno obravnava vprašanja krmiljenja sistemov z elektronskimi povratnimi zvezami s poudarkom na hidravlični tehnologiji. Gradivo podaja uporabne informacije ter osnove projektiranja in analize krmiljenja tlaka s elektrohi-dravličnimi, proporcionalnimi ventili in servoventili. Krmiljenje tlaka je vitalnega pomena za krmiljenje sile ali navora hidravličnih aktuatorjev, valjev in motorjev. Knjiga predstavlja vsa potrebna matematična orodja za učinkovito projektiranje sistemov s krmiljenjem tlaka. Predstavlja načine za krmiljenje absolutnega in diferencialnega tlaka in pokriva tudi vprašanja, povezana s krmiljenjem sil pri hidravličnih valjih.Priročnik je namenjen inženirjem v industrijski praksi ter študentom dodiplomske-ga študija. Zal.: revija Hydraulics & Pneumatics, spletni naslov: www. hydraulicspneumatics.com/Booksto-re-0; 2014; obseg: 220 strani; cena: 69,00 USD; dodatne informacije tudi na elektronski pošti pri avtorju: jack@idaseng. com. Znastvene in strokovne prireditve 16. Antriebstechnische Kolloquium - ATK - Pogonsko-tehnični kolokvij 3. in 4. 03. 2015 Aachen, ZRN Organizator: - Institut für Maschinenelemente und Maschinengestaltung (IME) der RWTH Aachen Tematika: - novosti pri razvoju in inovacije sistemov in sestavin pogonske tehnike - vzporedno s kolokvijem bo potekala tudi konferenca o vetrnih pogonih in strokovna razstava Informacije: - www.atk-aachen.de; www.ime.rwth-aachen.de 2. Conference for Wind-Power Drives (CWD) - Konferenca o vetrnih pogonih (vzporedno s pogonsko-tehničnim kolokvijem - ATK) 03. 2015 Aachen, ZRN Organizator: - Institut für Maschinenelemente und Maschinengestaltung (IME) der RWTH Aachen Tematika: - najnovejše stanje na področju raziskav in razvoja vetrne tehnike Informacije: - www.cwd.rwth-aachen.de; www.ime.rwth-aachen. de REVUAZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Rexroth I eanProductsI BOSCH OPL automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tei. +386 (0) 1 560 22 40 Tei. +386 (0) 1 560 22 41 iVIObil. +386 (0) 41 667 999 E-maii: opi.trzin@siol.net www.opi.si Zanimivosti na spletnih straneh [1] Pnevmatika pri bioničnem kenguruju - http://bit.ly/1nZL67F - Festovo bionično učno vezje Bio-nic Kangaroo uporablja kombinacijo pnevmatičnega in električnega močnostnega krmilja, ki v odvisnosti od človeških vhodnih gibov omogočajo umetnem kenguruju oponašanje gibanja živih kengurujev. Spoznajte se s to tehnologijo na zgornji spletni strani. [2] 58. letnik Priročnika za projektante fluidne tehnike - www. hydraulicspneumatics.com/desi-gners-guide - revija 'Hydraulics & Pneumatics' na svojih spletnih straneh objavlja 58th Annual Designer's Guide to Fluid Power Products, ki obsega strnjeni pregled vrste in lastnosti izdelkov fluidne tehnike ter naslove njihovih dobaviteljev. Podatki so razvrščeni v preglednice hidravličnih in pnevmatičnih sestavin, v obsegu 26 strani formata A4 in seznam dobaviteljev, v obsegu 5 strani. [3] Hidravlika v akciji - http://bit. ly/11tYD7G - Revija H&P objavlja novi blog Brendana Caseya z naslovom Hydraulics of Work. Avtor je strokovnjak s 25-letnimi izkušnjami v fluidni tehniki. Med drugim je objavil tudi več knjig, kot so: The Troubleshooting, The Hydraulic Breakdown Prevention Blueprint in soavtor za publikacijo Hydraulics Made Easy in Advanced Hydraulic Control. Brendan skrbi tudi za spletno stran www. HydraulicSupermarket.com. Vrhunska znanja o hidravliki v blogu Brendana so lahko v veliko pomoč vsem uporabnikom iz industrije. [4] Najprej mislite, šele potem iščite napake - http://bit.ly/hp1406E-dit. - Think first, Then Troubleshoot je prispevek Richarda J. Mitchella v 12-tih nadaljevanjih, ki ga je objavila revija Hydraulics & Pneumatics v letih 1989-90. Opisuje sistematični pristop k diagnosticiranju problemov s hidravličnimi napravami. Mit-cehll je bil dolga leta sodelavec firme Vickers Inc., Troy Mich., ki je sedaj del firme Eaton Hydraulics, Eden Praire, Minn. Informacije iz prispevka so še vedno enako pomembne kot pred 25-timi leti. Zato je kot blog ponovno na voljo v reviji H&P pod uredništvom Alana Hitchoxa na zgornjem spletnem naslovu. II^ROIN^ Cl-OiOi • Varilr^eJ opretaiain a^čjrMn^ egči svetovnega proizvajalca LINCOLN ELECTRIC • Varilna oprema proizvajalca MERKLE - Nemčija • Širok izbor dodajnih materialov za varjenje • Industrijsko odsesovanje in odpraševanje -NEDERMAN • Hitro zaporne spojke za vse aplikacije in različne medije • Avtomatizacija varjenja • Implementacija in integracija varilnih sistemov in tehnologij na robotskih aplikacijah OMaEL nEEdEna Nedetman Ii/i/aLI-hEr praziBicin Quick Coupling Systems Servis varilne opreme Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: IPRO ING d.o.o.. Tel.: 01/56-11-045, info@ipro.si, www.ipro.si Oglaševalci 447 489 419 426 435 434 415 401 ATLAS COPCO, d. o. o., Trzin AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana BECKHOFF. d. o. o., Medvode BUTANPLIN, d. d., Ljubljana CELJSKI SEJEM, d. d., Celje DOMEL, d. d., Železniki DVS, Ljubljana FANUC Robotics, Češka FESTO, d. o. o., Trzin 401, 492 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 491 HENNLICH, d. o. o., Podnart 441 HYDAC, d. o. o., Maribor 431 ICM, d. o. o., Celje 423, 471 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 401 INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija 429 IPRO ING, d. o. o., Ljubljana 490 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 453 LA & CO, d. o. o., Maribor 486 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 401 OLMA, d. d., Ljubljana 401 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 401, 488 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 401 PH Industrie-Hydraulik, Germany 404 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri 401, 402 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 401, 477 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 425, 477 SICK, d. o. o., Ljubljana 401 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 427 SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija 489 TEHNA, d. o. o., Ljubljana 487 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 425 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 431, 467, 483 Um, Fakulteta za strojništvo, Maribor 421 UM, FERI, Maribor 459 VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri 401 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 413 isvuAuFLUlDNOTEHNIKO.AVroMAnZACUOHMEHAniONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http://www.fs.uni.lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si