Listek. Češčena bodi kraljica ... Zahajajoče solnce je z zadnjimi žarki poljubljalo vrhove mogočnih gora, ter je od zelenih gozdov se poslavljaje zlatilo bele stene prijazne kapelice, stoječe ob robu temnega gozda. V kapeli, pred podobo preblažene Device, kleči s sklenjenima rokama mlada deklica. Angelsko mili obrazek obrobljajo zlato rumeni lasje, in nedolžno oko je zaupljivo vprto v rajsko rnilo obličje nebeške Kraljice. Uboga Lisetta! Jedva je minulo dve leti, kar ji je Ijubi Bog vzel skrbnega očeta, in danes so ji pokopali ljubljeno mamico. Z gomile drage matere httelo je zapuščeno 10letno dete v kapelo, kjer jo najdemo pred podobo preblažene Device. Kako zaupno dviga nedolžne ročice proti Njej, ki je Tolažnica žalostnih, iz angelsko čistega srca kipi proti nebu vroča proSnja, naj bode Ona, ki je Mati sirot in zapuščenih, tudi njena Mati, varhinja in voditeljica. V pobožno molitev zatopljena začuje za seboj korake in ozrši se, zagleda na pragukapelice moža oblečenega v lovsko obleko.Črna brada obraščala je rujavi od solnca ožgani obraz, in kodrasti lasje padali so neredno na visoko, ponosno čelo, izpod katerega sta dve divji očesi nekako zasmehljivo gledali malo Lisetto. Deklica, pri prvem pogledu sicer nekoliko prestrašena, ojači se kmalu in otroSko priprosto nagovori tujca: «Ste li prižli tudi Vi molit k preblaženi Devici?» Toda ubogo dete prestraši se še bolj, ko ji tujec osorno odgovori: «Ne otrok, za moža se ne spodobi, da bi se klanjal ženskim podobam, nekdaj da, bil sem tako neumen, toda sedaj ue več.» «Neumen?» odvrne otrok pogumno, «je li neumnost častiti preblaženo Devico? Ah glejte kako je lepa! gotovo Ona ludi Vas Ijubi, pokleknite vendar in molite z menoj.» «Dete, da bi ti znalo kedo sem jaz, ne bi govorilo tako», odvrne tujec. «Kedo pa ste vendar?» vpraSa radovedno Lisetta. «Si li čula kedaj ime — Carlo Benzoni?» «0 da! mnogokrat, tako ae zoye vodja roparjev, ki so že toliko popotnikov oropali in pomorili. In jaz sem vedno molila za Karla Benzoni ja, da bi se poboljšal.* cOtrok moj, Carlo Benzoni sem jaz», odvrne tujec ginjen, «le moli za me, morda te Bog usliši*. S temi besedami obrne se ter hoče oditi. «Ne, ne», vzklikne deklica, <seda) pa le pokleknite z menoj in prosite Marijo odpuSčenja, oh saj ona je tako dobra, gotovo Vam odpusti.* «Ne, dete», odvrne ropar, «jaz že davno ne znam moliti.» «Ne znate moliti?» začudi se deklica. «Vas li Vaša mamica ni učila moliti? ali Vam je morda že umrla? 0, le pokleknite in molite z menoj, vsaj ,Ceščena bodi Kraljica', to gotovo znate!» ln roparja za roko nazaj potegnivši poklekne pred altarček in roke sklenivši začne z milim glasom: • CešCena bodi kraljica mati milosti...> Nehote pokleknil je ropar v ozadju kapelice, ter ginjen posluSal molitev nedolžnega otroka. In ko je deklica dospela do besed: «0 milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!' kanila je divjemu roparju z očesa svitla solza in kakor da se sramuje mehkib občutkov, planil je kvisku, iztrgal deklici križec, katerega je med molitvijo držala v sklenjenih rokah, ter naglim korakom odSel t divji, temni gozd.... Mlada Lisetta bivala je po smrti svoje matere pri neki teti, katera jo je ljubeč ko lastno dete skrbno vzgojevala. Nedolžno čisto srce darovala je v svoiem 20. letu popolnoma nebeškemu ženinu, ter je stopila v samostan usmiljenih sester. Kot redovnica prejela je ime: «sestra Marija* ter je tako pod vodstvom nebeške Kraljice darovala celo svoje življenje terpečemu človeštvu. Ropar Benzoni izginil ji je že davno iz spomina, ker itak ni bilo ničesar več čuti o njem. Kar jo nekega dne nenadoma poklifiejo v govorilnico. VstopivSi zagleda pred seboj častitljivega starčeka, v redovni obleki, kateri jo po prijaznem pozdravu nagovori: «Me li Se poznate, častita sestra?» Predno je bilo mladi redovnici mogoče odgovoriti, potegne starček iz nedrja križec ter ji ga poda z besedami: <Pred 15timi leti, častita sestra, vzel sem Vam kot Carlo Benzoni ta križec, in kot oče FrančiSek Vam ga danes hvaležnim srcem vračam. Spominjajte se me, prosim, v molitvi. Z Bogom! Izrekši pokloni se strmefii redovnici in naglim korakom odide. Nekaj let pozneje prejela je sestra Marija od predstojnika bližnjega samostana zadnji pozdrav in blagoslov v Gospodu zaspalega očeta Frančižka, nekdaj — Karla Benzoniia. P. L. Čudoviti talenti. Leta 1867. rodil se je na Pijemontežkem fantič, otrok ubožnih starišev. Pasel je nekaj časa živino; bil je navaden, reven pastirček. Silil je vendar vedno in prosil, da bi ga poslali v Solo. Še le šest let star, kazal je posebno nagnenje do Steviljenja in sploh do računstva, dasi ni poznal ne črk, ne Stevilk. Bilo mu je ime Jakob Inandi. Gre v šolo. Pride do gimnazije, to je v latinske šole, toda ni šlo. Ne gre mu v glavo ne to ne ono, nima veselja ne do ene, ne do druge tvarine, mikalo in veselilo ga je edino le računstvo in računanje. V tem je kazal in razodeval posebno zmožnost, izreden talent. Vse drugo je bilo zanj puhlo, prazno in nerazumljivo. Vse se mu čudi, vse tega učenca občuduje! Profesorji sami strmijo, odkod ta dar in ta spretnost. Najtežavniše naloge rešil [e v enem hipu, in računi, v katerih so si nje- govi součenci glave belili cele dni, bili so mu igrača. Kaj storiti?! Ker za drugo ni bil, ko za aritmetiko, to je računstvo, pusti Sole in gre med svet. Potuje po raznih krajih, ter razodeva svoj talent in um po vseh glavnejših mestih in to v pričo učenih glav in polno ljudstva. Prehodil je Belgijo, Švico, da celo Ameriko. Povsod so se čudili nenavadnim zmožnostim. V Parizu je imel 850 predstav, kjer mu je vse ploskalo. Tudi na Dunaju je bil. V par minutah, da celo v sekundah, rešil je tudi najbolj zvita vprašanja in naloge in to brez težave, brez papirja, brez risala, večkrat smehljaje in norčevaje se! Pač čudno! «Danes je 16. marcija*, rekel je v nekem zbiraliSču navzočemu mlademu gospodu, ki je bil zraven njega, «no, povejte mi vi, kedaj ste rojeni?» Oni: «Bil sem rojen 16. marcija 1.1864.» Dobro! Utihne za eno minuto. Na to pravi: cPrav! vi ste rojeni na sredo in imate zdaj 32 let, 9 mesecev in 1 dan; to znaša: 17,209.440 minut!» Pač nerazumljiva prikazen! Ta človek še živi in se kaže po mestih. Kaj pa to? Na Nemškem je bil maloumen otrok, ki je komaj govoril in vendar ti je prera6unil bitro, koliko minut si živel, če si mu povedal, koliko si star! Na Francoskem rodil se je 1. 1826 revežu, ki je drva cepil po mestu, poseben otrok. Ni znal ne brati ne pisati, ni poznal nobene črke in težko mu je bilo zapomniti si imena ali naslove, in vendar prera6unil je na pamet in to v kratkih minutah slede6o nalogo: Koliko bokalov vode je v vodnjaku, iz katerega dolo6eno število ljudi zajema t slede6em redu: prva oseba sto bokalov in trinajstinko 8e ostale; druga izvle6e dvesto bokalov in trinajstinko 8e ostale; tretja tristo in trinajstinko Se ostale vode itd. dokler je vodnjak izpraznjen. In rešil jo je popolnoma prav! Na SoInograSkem živel je tepec, ki je lahko, hitro in spretno prera6unil težavne naloge. Hoteli so, naj gre v Solo, da bo u6itelj ra6unst?a. Toda bilo je zastonj, ker revež pri vsej nadarjenosti v ra6unstvu ni mogel nikakor rešiti drazega vpražanja, niti odgovoriti, kako dela račune. Bil }e tepec za vse drugo. Exp.