OB PREGLEDNI RAZSTAVI SONJE TAVČAR-SKABERNE
Praznik v galeriji KD Spanski borci
Razstava slovenske kiparke Sonje Tavčar-Skaberne je bila po šlevilu razstavljenih del zelo obsežna in je imela značaj preglednega prikaza dosedanje kiparkine ustvarjalnusti. Spremljalo jo je tudi bogato ilustri-ran razstavni katalog.
Za našo galerijo in za vzhodni del Ljubljane sta bila tako veli-kost razstave kot katalog vseka-kor nekaj novega, najmanj kot prireditev v duhu decentralizi-ranja kulture in nje demokratič-nega širjenja med ljudmi. Seveda se je pri tem potrebno zavedati odgovornosti, ki jo vsaka tako ve-lika prireditev spodbuja, še po-sebno, če je kot dogodek vezana na razstavišče, katerega program v celoti ni zamišljen tako ambi-ciozno. Sicer pa ni zadržka, da ne bi taka občinska območja, kot so Itfoste ali Polje, dobila razstavo, kot je tokrat bila ta, če se jo da strokovno opravičiti. Oba, čas s težnjo po nudenju kulture vsa-komur in razstavljena plastika sta nedvomno opravičevala praznik v galeriji kulturnega doma.
Dolžan pa sem spomniti, da ta del Ljubljanc ni tako brez kul-turne tradicije. Pred nekako de-vetdesetimi leti je imela namreč Ljubljana prav v Vodmatu tako imenovano »Latinsko četrt«, se pravi Parizu podobno mestno četrt, ki so jo kulturno poživljali študentje. V Vodmatu je bilo glavno zbirališče pri »Goverkar-jevi mami«, kjer so se kot doma počutili med drugim tudi kasnejši veliki umetniki Cankar, Kette in Murn. V mladostni zavzetosti pripravljene gledališke predstave so iniele svojo vlogo pri rasti kul-ture in o podobnem pomenu zdajšnjih prireditev v domu Španski borci smo iahko prepri-čani tudi mi.
Ljubljanska kiparka Sonja Tav-čar-Skaberne se je predstavila z izbo-rom iz svoje dosedanje kiparske pro-dukcije in zaradi majhnosti posamcz-nih plastik moramo ugotoviti, da je av-torica izrazita kiparka tako imenovane male plastike. Takih umetnikov, ki se še danes tako intenzivno ukvarjajo samo z malo plastiko. je žc zelo malo. Sonja Tavčar-Skabernelova si je izbrala malo plastiko delno iz nekake nuje. vezanosti na ustrezen aielje. pa tudi zaradi nagnjenja do ustvarjanja rnalih figuric. Pomembno spodbudo pa lahko vidimo tudi v njenem aka-
demskem učitelju, med drugim tudi odličnem kiparju prav male plastike Zdenku Kalinu. Zanimivo je vsekakor to, da se je 1960. leta diplomirana ki-parka sprva dokaj igrivo spuščala v modeliranje raznih malih figuric in motivov, poleg otrok tudi raznih sku-pin, tako na razstavi prikazanega za-morskega benda. Kasneje je pričela upodabljati ženski lik. včasih akte polnih oblik, redneje pa postave mla-dih, dozorevajočih deklet v vsej njih
mladostnj nežnosti in zasanjanosu. Vsekakor mojstrska in zelo natanina izdclava je še posebno zanimiva pri malih, dokaj ped visokih figuricah, po pestrosti in živahnosti v izdelavj in obarvanosti pa izstopajo tudi upodo-bitve raznega cvetja, ki je včasih fan-tazijsko, včasih pa v sr islu kiparske obnovitve narave zelo stvarno, po-sebno morske rože, ki jim daje žgana glina kot osnovno kiparkino gradivo (poleg brona) še poseben čar. Za ki-parstvo Sonje Tavčar-Skabernetove lahko ugotovimo, da je po gradivu in tudi po tematiki ženskega akta sieer tradicionalno, toda po otžut ju in izde-lavi-teži k modernosti.
MIRKO JUTERŠEK