ZANIMIVE UPODOBITVE NA KERAMIČNIH FRAGMENTIH IZ »GRAPCEVE SPILJE« NA HVARU JOSIP KOROŠEC V h v arsk i k u ltu rn i skupini I, k ak o r jo je klasificiral G rga N ovak po n a jd b a h v G rapčevi sp ilji na H varu, je na n ek aterih fragm entih posod n e k a j, žal frag m en tiran ih , ornam entov, izdelanih v teh n ik i vrezovanja, k i p a p re d sta v lja jo neki poseben m otiv.1 T akšnim upodobitvam je N ovak p rip isal neki poseben pomen. S tein v zvezi je nakazal tudi druge m om ente, naši predzgodovini sk o raj neznane, a v en d a r ne samo v erjetn e, tem več tudi obstoječe. T akšni m om enti se v tem p rim eru nan ašajo na način k o m u n ik acij ob Jad ran sk i obali, n a d ru g i stran i p a tudi na sam o b ro d o g rad n jo .2 Do svojih tolm ačenj in svojih sklepov je prišel N ovak tem laže, k e r so ted aj to b ile edine tovrstne upodobitve v D alm aciji, a tu d i b ližn jih analogij ni im el. Za n ek atere p red stav e jih tu d i še danes ni. Sodim pa, da se n ek a te re upodobitve ornam entov d ajo glede na nove n ajd b e, predvsem na d alm atin sk i obali, danes osvetliti in tolm ačiti tu d i na drug način. S tem n ik ak o r ne gre popolnom a zavreči niti N ovakovih dom nev, posebno za tiste p rim ere, k i so tu d i glede n a nove n ajd b e še vedno nejasne, te r je N ovakovo tolm ačenje danes še ravno toliko v er­ jetn o , k a k o r k ak ršn o koli drugo. P rv en stv en o gre tu za m otive, ki jih je N ovak označil k o t upodobitev lad ij, od teh eno celo z upodobljenim i ja d ri.3 A nalizirajoč te fragm en- tarič n e risbe, jih j e potrebno razd eliti v dve skupini. Y eni skupini je le ena b o lj kom plicirana upodobitev, m edtem 'ko so v drugi vse ostale upodobitve te vrste, n a k ate re se n aslan ja Novak. V endar p a je podoba, d a te upodobitve n ik a k o r niso sorodne prvi. N ovak prišteva v drugo sk u ­ pino, v k a te ri so upodobitve n ek ak šn ih b olj polkrožnih, žal fragm enti­ ran ih ornam entov, samo d v a prim era. V endar p rip ad a tej skupini še n ek a j ravno ta k o frag m en tiran ih ornam entov, k atere p a N ovak tolm ači k o t dele spiral.4 Poleg tega bo sem potrebno p rišteti še n ek a j dru g ih fragm entov.5 A ko skušam o dva n a jb o lj o h ra n je n a fragm enta (sl. 1 in 2) nekoliko re k o n stru irati ali p o d aljšati n ju n e črte (sl. 3 in 4), dobim o pol- 1 Grga Novak, Prehistorijski Hvar, Zagreb 1955, T. CXCIV; T. CEXXXIII, 1, 4, 5. 2 L. c. 40 sl. 3 L. c.T.CXCIV, str. 40 sl. 1 L. c. T. CLXXXYIII, 1, str. 41. 5 L. c. T. CLXXXIV, 1. krožne ali ovalne motive, ki zak lju ču jejo vrhove dveh trakov, k i se stikata v ostrem kotu. Tak ornam ent pa danes ni v neolitiku D alm acije več neznan. Glede na skrom ne hvarske fragm ente N ovak ni mogel pred tem predvideti možnost takšnih ornamentov, posebno k er ni imel nikakršnega kom parativnega gradiva. Danes je danilska k u ltu rn a sku­ pina najbogatejša ravno glede te vrste ornam entike. H k rati je pa danilska danes skoraj tudi edina, ki jo uporablja. O rnam enti te vrste im ajo za osnovni motiv cikcakaste trakove ali pa črte, katerih vrhovi se končujejo polkrožno. Poleg takih polkrožnih glavic imamo lahko tudi razne tri­ kotnike, rombe itd. Po vsej verjetnosti predstavljajo ti ornam enti spro- Slika 1 Slika 2 ščenost nek d an jih S-motivov, ki so bili med seboj povezani in katerih spiralne glavice so se sprem enile v razne polkrožne, romboidne, tri­ kotne ali podobne glavice. V sekakor pa moramo pri rom boidnih in tri­ kotnih, k akor tudi pri ostalih prem očrtnih glavicah računati tudi z ustreznim osnovnim m eandroidnim motivom.6 O rnam enti take vrste pa niso popolnoma neznani niti v hvarski kul­ turni skupini I. Res pa je, da so to samo posamezni prim eri. N ajbolje ohranjen fragm ent s tudi najbolj ohranjenim ornam entom te vrste je v osnovi popolnoma isti, 'kakor so podobni iz D anila,7 čeprav je veliko bolj sum aren in glede na danilske celo napačno in terp retiran . Medtem ko je nam reč pri danilskih m otivih vrh cikcakastega trak u polkrožno zaključen ali pa im a tu d i popolnoma drugačno geom etrijsko glavico, je pri h v ar­ skem prim eru le notranji del p red stav ljen polkrožno, m edtem k o je sam vrh p redstavljen trikotno'. Ni izključeno, da so n a isti ali neki podoben 6 Korošec, Neolitska naseobina na Danilu-Bitinj (v tisku), T. XIX, 5:, T. XX, 1, 4 itd.; T. XXIX, 2; itd. 7 Novak, Prehistorijski Hvar, T. CLXXVIII, 1 . način b ili izdelani tudi nekateri d rugi podobni ornam enti, čeprav so bili p red stav ljen i le z eno linijo, k ar je pogost prim er tudi z danilskimi. N a H varu so takšne cikcakaste linije in rombi, izdelani iz linij, imeli na v rh u ovalno preprosto vrezano glavico.8 Ce upoštevam o takšne h v ar­ ske prim ere, ted aj so popolnoma razum ljivi tudi poprej onie?ijeni frag­ m enti, k i jih im a Novak za upodobitev ladij, k i se končno sami po sebi pokažejo' kot glavice nekakšnih cikcakastih ornam entov. V zvezi s takšnim i motivi na H varu je potrebno, da se vprašamo, v kakšnem odnosu so taki ornam enti do podobnih v D anilu in na dalm a­ tinskem kapnem . O posameznih stičnih točkah med danilsko in hvarsko k u ltu ro sem govoril že na drugem mestu.9 Teh stičnih točk pa ni izredno veliko. Sem in tja se bo seveda še vedno našla kakšna nova točka, vendar današnjega splošnega videza po vsej verjetnosti ne bo sprem enila. Med takšne stične točke m orem o prišteti tudi naše ornam ente. R azlika med njim i in danilskim i je le v pojm ovanju in dojem anju. Ako analiziram o celotno ornam entiko k u ltu re H v ar I., bomo videli, d a so tak šn i ornam enti v tej k u ltu ri v resnici sk o raj popolnoma n ek aj tu jeg a in samo delno udomačeni. N jihovo relativno m ajhno število v hvarski k u ltu ri, kakor tudi njih o v a prim itivnost v izvedbi nam dokazuje, da so takšni ornam enti tu že čisto degenerirani. Zaradi takšnega njihovega značaja k ak o r tudi zaradi značaja ostalih stičnih točk m ed hvarsko in danilsko k u ltu ro je popolnom a razum ljivo, da ti dve k u ltu rn i skupini že zaradi m edsebojne bližine širjen ja, od k aterih se ena širi za sedaj po dalm atinskem kopnu, druga pa po dalm atinskih otokih in vzdolž doline N eretve (Lisičići), nista mogli biti istočasni v vsej dobi svojega traja n ja . Vsi elem enti pa doslej p o trju je jo domnevo, da je h v arsk a I. m lajša od danilske, vsaj ta, ki jo danes poznam o pod tem im enom . Ni sicer izključeno, da bodo nekateri keram ični fragm enti tudi nekoliko starejši, k ar je sedaj še nemogoče 8 L. c. CXC, 1 , 2. * Korošec, Neolitska naseobina na Danilu. — Ljetopis JAZU, knjiga 60, 202. Slika 3 Slika 4 točno ugotoviti, ali pa je mogoče ugotoviti samo s tipološkega gledišča. Toda glede na to, da obstajajo med danilsko in hvarsko k u ltu ro tudi stične točke, moremo domnevati, da sta se obe k u ltu rn i skupini časovno stikali, in sicer konec danilske z začetkom hvarske I. Naši degenerirani ornamenti na H varu, ki im ajo svoje analogije v danilski k u ltu rn i sku­ pini, so samo ostanek nekdanjega danilskega ornam entiranja, k i se v hvarski skupini ni niti prav udomačil. Naj zanimivejši je m edtem ornam ent, ki predstavlja za sedaj samo­ stojno skupino (sl. 5 in 6). Na prvi pogled je videti, kot bi tudi ta ornam ent bil analogen prejšnjim . Vendar pa ni tako. K akor vidimo, so na samem fragm entu tudi spiraloidni motivi, k aterih rekonstrukcija sedaj pač ni Slika 5 mogoča. Po vsej verjetnosti bo to neki S-motiv a li voluta. M ed trak i tega ornam enta je pa motiv, ki ima obliko nekakšne glavice polkrožne oblike, kakršne smo videli že poprej. Vendar ta motiv n e predstavlja vrha nekega cikcakastega ali spiraloidnega traku, temveč, k a k o r je videz, le izpolnjuje delno praznino med dvema trakovom a. Seveda je pa to sedaj samo domneva. \ prim eru, da je naš ornam ent v resnici popolnoma sam ostojen motiv med dvema trakom a, ga je glede njegove vsebine mogoče tolm ačiti na dva načina. Eno tolm ačenje je postavil že Novak, ko je ta ornam ent označil kot predstavo ladje.1 0 Vendar je pa ta ornam ent mogoče tolm ačiti tudi na drug način. Posoda je nam reč bila tako nesrečno zlom ljena, da ne vemo, k je je p ri ohranjenem fragm entu zgornji, k je pa spodnji del. Novak je pri svojem tolm ačenju pač dom neval, da je im enovana upo­ dobitev na spodnjem delu fragm enta. V tem prim eru je popolnom a jasno, da se ta motiv lahko tolmači kot upodobitev ladje z ja d ri ali kot nekakšna jadrnica, čeprav je upodobitev v svojem spodnjem delu fragm entirana. Toda ako fragm ent, o katerem vemo, da pripada le treb u h u neke posode, obrnemo za 180° tako, da del s to predstavo ni več spodnji, tem več zgornji 1 0 Novak, Prehistorijski Hvar, 40, T. CXCIV. del, tako k ak o r je storjeno na sl. 5 in 6, potem tudi N ovakova domneva o upodobitvi lad je več ne drži. Pač pa bi jo mogli, ako predpostavim o kakšno figuralno upodobitev, tolm ačiti kot zelo stilizirano živalsko figuro, p ri čem er bi dom nevana ja d ra lad je predstavljala živalske noge, tru p lad je pa tru p živali, obrnjene na desno stran. Glava je popolnom a stili­ zirana, rep upodobljen le s k ratk im vrezom, m edtem ko bi poševno v re­ zana linija med nogami mogla p red stav ljati phallus. Popolnom a nemo­ goče pa je, da bi hoteli ugotavljati, k ateri vrsti živali pripada naša upo­ dobitev. Kaznih motivov, čeprav čisto prem očrtnih, ki so izpolnjevali prazne prostore m ed drugim i motivi, je, k ak o r je videz, bilo v hvarski k u ltu ri večje število. Žal so tudi ti toliko poškodovani, d a je prav iln a sodba skoraj nemogoča. Nobeden od n jih pa ni bil soroden našem u motivu. Pomem bni so za nas toliko, d a izpolnjevanje praznega prostora s po­ sebnimi m otivi ni bilo le slučajno, k ak o r bi bilo, ako bi naša upodobitev b ila osam ljena. Novo tolm ačenje upodobitve na hvarskem fragm entu je verjetno samo v tem prim eru, ako je točna domneva, da je upodobitev v zgor­ njem , ne pa v spodnjem delu fragm enta. Sodeč po sam em fragm entu posode, je ta možnost v resnici d o k aj v erjetn a. V endar pa sedaj ne mo­ remo izk lju čiti niti Novakove dom neve in njegovega tolm ačenja. RIASSUNTO Composizioni interessanti su frammenti ceramici dalla grotta «Grapčeva spilja» nell’isola di Hvar (Lesina) Nel gruppo culturale Hvar I, cioè nella grotta «Grapčeva spilja» ci furono scoperti alcuni frammenti ceramici, sui quali si trovarono frammenti di orna­ menti denotati da Grga Novak come presentazioni di navi. Relativamente al materiale da Danilo recentemente conosciuto c’è possibile di interpretare alcuni ornamenti come bande a zigzag, che non sono sconosciuti nemmeno a Hvar (Fig. 1— 4). Quantunque, relativamente a Danilo, questi ornamenti sono abba­ stanza degenerati. Essi non presentano che una continuazione degli ornamenti passati di Danilo, che non si sono acclimatati nella cultura di Hvar. Ci sono scarsi punti di contatto tra le culture di Hvar e di Danilo. C’ è un ornamento che, per l’occhio almeno, rappresenta, benché in parentela con ornamenti precedenti, un motivo originale e sussistente per sè (Fig. 5, 6). Novak lo denota come barca a vele (per questa interpretazione le figure devono essere voltate di 180°). Poiché il frammento è magagnato così che non si può costatare quale delle parti sia superiore o inferiore, si può supporre un’ interpre­ tazione completamente differente da quella di Novak, voltando il frammento di 180°. In questo caso il frammento potrebbe rappresentare sommariamente un animale stilizzato e volto verso la destra. Quantlunque la supposizione di Novak finora non può essere esclusa.