Gašper Tonin1, Polona Selič - Zupančič2 raziskovalno vprašanje Research Question izvleČek KLJUČNE BESEDE: raziskovanje, model PICOT, načrtovanje raziskave, raziskovalni proces Znanstveno raziskovanje je osnova z dokazi podprte medicine. Čeprav se zdravnik z razi- skovanjem morda ne sreča neposredno, pa mora poznati osnove znanstvenega razisko- vanja, da lahko vrednoti izsledke znanstvenih raziskav. Primerno raziskovalno vprašanje je eden od prvih korakov in temeljev vsake raziskave. V prispevku predstavljamo njego- vo pomembnost in vlogo v raziskovalnem procesu. aBstract KEY WORDS: research, PICOT model, research planning, research process Scientific research is the basis of evidence-based medicine. Although the physician may not be directly involved in the research, he or she must know the basics of scientific research in order to be able to evaluate the results of scientific studies. An appropriate research question is one of the first steps and foundations of any research. In this paper, we pre- sent its importance and role in the research process. 1 Gašper Tonin, dipl. slov. in dipl. lit. komp., štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; toningasper@gmail.com 2 Prof. dr. Polona Selič - Zupančič, univ. dipl. psih., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; Katedra za psihologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor; Inštitut za raziskave in razvoj v primarnem zdravstvu, Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 8, 1000 Ljubljana 17Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 17–20 SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 17 uvod Znanstveno raziskovanje temelji na siste- matičnem pridobivanju, analizi in vredno- tenju podatkov. Pred izvajanjem raziskave mora raziskovalec vedeti, kaj bo raziskoval in kakšno metodologijo bo pri tem upora- bil (1). Raziskovanje je večstopenjski pro- ces, pri čemer le dobra priprava na izvedbo raziskave prinese podatke, ki bodo uporabni za interpretacijo. Čeprav ni nujno, da se zdravnik ukvarja tudi z raziskovanjem, je narava zdravniškega dela taka, da mora biti sposoben interpretacije najnovejših raziskav svojega področja. Kritično vrednotenje izsled- kov in metodologije je mogoče le ob dobrem poznavanju raziskovalnega dela. Vsako znanstveno raziskovanje se začne z raziskovalnim vprašanjem (RV). To je podlaga za oblikovanje natančnih in spe- cifičnih hipotez, ki so odgovor na to RV (2). V prispevku se bomo osredotočili pred- vsem na to, kako oblikujemo dobro RV, ki je izhodišče za načrt raziskave. kaJ Je raziskovalno vPraŠanJe? To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak raziskovalec že pred začetkom načr- tovanja raziskave, nemalokrat pa se (sploh pri raziskovalcih na začetku njihove poti) zgodi, da jim to vprašanje zastavi šele sta- tistik. Ob postavitvi RV nas hitro lahko zane- se, da bi poskušali z eno raziskavo odgo- voriti na več nepovezanih raziskovalnih vprašanj, kar pa ni ugodno, saj vsako izmed RV največkrat zahteva svojo metodološko zasnovo. PostoPek PriPrave raziskovalnega vPraŠanJa Idejo za raziskovalno vprašanje in tako tudi za samo izvedbo raziskave lahko dobi- mo na različne načine. Velikokrat na razli- čne možnosti za raziskovanje namignejo že avtorji znanstvenih prispevkov. Na težavo ali nekaj neznanega lahko naletimo tudi med branjem literature ali pri kliničnem delu (3). Pri oblikovanju RV je zaželeno, da se obrnemo tudi na svoje kolege, mentor- ja ali druge raziskovalce, ki poznajo področ- je, saj nam njihovi uvidi in nasveti lahko pomagajo pri izboljšanju RV. Z njihovim mnenjem dobimo tudi pomemben vpogled v relevantnost in originalnost raziskoval- nega vprašanja (4). Vprašanje je na začetku sicer lahko zastavljeno širše, a ga moramo pred razi- skavo še izpopolniti. Daljša in bolj specifi- čna vprašanja so bolj zaželena, krajša in manj specifična pa so značilna za raziskovalce začetnike, nanje pa le z eno raziskavo pogo- sto niti približno ni mogoče odgovoriti (3). Izjemno pomemben korak oblikovanja raziskovalnega vprašanja je tudi izčrpen pregled literature. Ta nam lahko pove, ali na naše RV že obstaja odgovor. Včasih se je s podobnim ali enakim RV ukvarjalo že več raziskovalcev, a to še ne pomeni, da bi nas to moralo odvrniti od naše raziskave. Ob pozornem pregledu metodologije razi- skav lahko odkrijemo kakšnega izmed metodoloških primanjkljajev ali pa ugoto- vimo, da naše RV k temi pristopi z druga- čnega zornega kota (3). Pred vsako raziskavo bi bilo tako dobro vedeti, ali je v literaturi že podan odgovor na naše RV in ali so dokazi za ta odgovor morda prešibki ali pa si nasprotujoči. Morda lahko naša raziska- va upošteva nekatere dejavnike, ki jih druge niso, in tako izboljša metodološki pristop ter s tem kakovost pridobljenih rezultatov (4). vseBina raziskovalnega vPraŠanJa Pri ubesedenju raziskovalnega vprašanja nam lahko pomagajo nekateri modeli, ki zajamejo vse sestavine dobrega razisko- valnega vprašanja. Dva od takih modelov sta model PICOT (angl. population, inter- vention, comparator, outcome in time frame) in model SPIDER (angl. sample, phenomenon of interest, design, evaluation, research type) (5). V tem prispevku se bomo podrobneje osre- dotočili le na model PICOT, ki je najširše 18 Gašper Tonin, Polona Selič - Zupančič raziskovalno vprašanje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 18 uporabljan. Oblikovanje RV s pomočjo take- ga modela nam pomaga tudi pri oblikova- nju načrta raziskave, s katerim je RV nepo- sredno povezano. vzorec (angl. population) Pri opisu vzorca nas zanima predvsem, kdo predstavlja naš vzorec in katera vklju- čitvena in izključitvena merila smo upo- rabili pri izbiri preiskovancev. Posebej moramo biti pozorni na to, kakšen vzorec lahko pričakujemo pri izvajanju raziskave – na to, kako bomo oblikovali RV namreč vpliva tudi to, do kakšnega vzorca imamo sploh dostop (velikost in izbira vzorca sta omejeni tudi s pripravljenostjo za sode- lovanje in našimi časovnimi ter finan- čnimi zmogljivostmi) in ali je izbira preiskovancev etična (4). Raziskovalno vprašanje se lahko nanaša tudi na lokalno tematiko ali lokalno skupino preiskovan- cev (npr. študente ljubljanske Medicinske fakultete), z odgovorom nanj pa vseeno lahko nakažemo tudi širšo pomembnost raziskovane teme (3). intervencija (angl. intervention) in primerjalni vzorec (angl. comparator) Opisati moramo način, na katerega bomo pridobili podatke – bomo preiskovalce anketirali, jih zdravili z zdravili ali na kak drug način? Intervencija je lahko oblika zdravljenja, diagnostični test, dejavnik tve- ganja itd. (4, 6) Poleg tega moramo opisa- ti tudi, ali bomo uporabili kontrolni vzorec ali primerjalni vzorec. izsledki (angl. outcome) in časovni okvir (angl. time frame) Vedeti moramo, kakšne podatke lahko pri- čakujemo v raziskavi in kako bomo te podat- ke obdelali. Meritve morajo biti specifične in ponovljive (4, 6). Ena od najpogosteje izpuščenih sesta- vin modela je časovni okvir, ki pa je za inter- pretacijo rezultatov raziskave zelo pomem- ben. Pomembno ni le, kdaj (po intervenci- ji, pred intervencijo ali v različnih časovnih intervalih) smo pridobili podatke, ampak tudi, koliko časa je trajala intervencija (4). ubeseditev Ni nujno, da RV v poročilu navedemo dobe- sedno, je pa nujno, da se k njemu vračamo ves čas raziskave in da v poročilo vključi- mo vse sestavine modela PICOT. Če znan- stveni raziskovalni prispevek v naslovu in povzetku ne zajame vseh sestavin mode- la, je morda treba razmisliti o zanesljivo- sti prikazanih rezultatov. Model je sicer naj- primernejši za raziskave s terapevtsko intervencijo, pri presečnih raziskavah, ki predvidevajo enkraten zajem podatkov, moramo opisati tega, pri opazovalnih pa način in trajanje opazovanja (6). Povezanost raziskovalnega vPraŠanJa z zasnovo raziskave Med izvajanjem raziskave lahko hitro poza- bimo na naše prvotno RV, zato je nujno, da se k njemu večkrat vrnemo (3). Kakšno RV si zastavimo, neposredno vpliva tudi na izvedbo raziskave in na to, ali se bomo usmerili v kvalitativno ali kvantitativno metodologijo. Če želimo odgovoriti na vprašanje »Zakaj?«, moramo uporabiti kva- litativne metode, pri katerih pridobimo podrobne in opisne informacije, če pa želi- mo odgovoriti na vprašanja, kot sta »Kako pogosto? Kako dolgo?«, pa uporabimo kvantitativne metode, ki nam bodo poda- le množico številskih podatkov. Kvalitativne metode tako običajno uporabljamo pri majhnem in nenaključnem vzorcu, pri razi- skovanju pa poskušamo pojav kar najbolje razumeti in opisati. Drugače je pri kvanti- tativnih metodah, pri katerih je vzorec velik, z različnimi statističnimi metodami pa ga poskušamo opisati, izdelati napoved ali pa testirati postavljene hipoteze. 19Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 19 literatura 1. Çaparlar CÖ, Dönmez A. What is scientific research and how can it be done? Turk J Anaesthesiol Reanim. 2016; 44 (4): 212–8. 2. Erol A. How to conduct scientific research? Noro Psikiyatr Ars. 2017; 54 (2): 97–8. 3. Mattick K, Johnston J, de la Croix A. How to … write a good research question. Clin Teach. 2018;15 (2): 104–8. 4. Fandino W. Formulating a good research question: Pearls and pitfalls. Indian J Anaesth. 2019; 63 (8): 611–6. 5. Methley AM, Campbell S, Chew-Graham C, et al. PICO, PICOS and SPIDER: a comparison study of specificity and sensitivity in three search tools for qualitative systematic reviews. BMC Health Serv Res. 2014; 14 (1): 579. 6. Aslam S, Emmanuel P. Formulating a researchable question: A critical step for facilitating good clinical research. Indian J Sex Transm Dis AIDS. 2010; 31 (1): 47–50. 20 Gašper Tonin, Polona Selič - Zupančič raziskovalno vprašanje SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 20