PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBbONEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-801 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlene 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst U-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST petek, 19. decembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp~dizione in abbon. postale Stev. 776 Nočemo milostnih „odločb“! Naše stališče glede odločbe, ki jo je izdala VU v zvezi s fašističnim zakonom o poitalijančevanju slovanskih priimkov je znatno, ker smo ga še obravnavali v našem listu. Ni ta le vprašanje krivice storjene posameznikom ali narodnostni skupini, ampak gre pri tem predvsem za izvajanje vsebine atlantske karte in slovesnih obljub zaveznikov med vojno, da hočejo uničiti in izkoreniniti fašizem ter popraviti vse krivice. Sprememba slovanskih in ne italijanskih priimkov je bila samo en člen v verigi nasilja, ki jih je vršil fašizem v svojih imperialističnih načrtih. Dokazati je hotel, da je Julijska krajina stara italijanska pokrajina, obenem pa je vršil raznarodovalno politiko, ker je bila prav Julijska krajina izhodišče za imperialistični napad na Balkan, Napačno bi bUo misliti, da se začenja politika poitalijančevanja slovenskih priimkov na ozemljil Julijske krajine z uvedbo fašističnega zakona iz leta 1926., marveč so pionirji poitalijančevanja delovali še preje. Komisar Dameo Schia-vi, šovinistični prenapetež iz Labina je že 21. dec. 1921 sestavil seznam vseh hrvatskih priimkov na svojem področju ter na svojo roko začel s poitalijančevanjem Kretskih priimkov. Z uradne strani Pa je najprej prišlo do zakona z &ne 10. januarja 1926 za pokrajino Trento, v katerem je bilo rečeno, da morajo prevzeti »prvotno italijansko obliko» priimkov vse tiste družine province Trento, katerih Priimki so po svojem bistvu italijanskega ali latinskega izvora, pa so bili pozneje »potujčeni* ali «po-Pačeni zaradi tuje pisave ali tujih končnic. Po tem dekretu je bilo možno italijaniziranje priimkov tudi na prošnjo prizadetih, če so bili priimki docela tuji, tako po svojem izvoru kakor Obliki. Vidimo torej, da je šlo za dve skupini primkov in sicer: pri prvi se priimki prilagode glede pravopisa in končnic italijanski obliki, f di&gem pa se popolnoma spremenijo imena, ki imajo očitno ne-italijanski izvor. Cim je stopil ta zakon v veljavo, so fcštstični krogi in zlasti predstavniki oblasti v Julijski krajini Začeli vlagati prošnje na Uali.an-sko vlado, da bi ta zakon razteg-ui'a tudi na njihova področja. Zatrjevali so, da si ljudstvo tega o- imenoval Božič priimke: Bossi, Bos-sini in celo Natali. Cesto pa potvorjena imena niso obdržala več niti prvotnega pomena niti zvoka. Ta ukrep seveda ni odmeval dobro med domačim prebivalstvom, ker je praksa, ki je bila navdihnjt-na po tajnih okrožnicah iz Rima, daleko presegala okvir zakonskih odločb. Nekateri prefekti so celo v stoji hinavščini razglašali po časopisih, da se smejo priimki menjati le s privolitvijo prizadetega. Toda fašistični oblastniki so kljub temu uporabili vsa nasilstva, kot grožnje in zapostavljanje za to, da so dobili «prostovoljni pristanek» prizadetih. V vseh provincah so bile postavljene posebne komisije, ki so izvrševale to delo po določenem načrtu. Predsednik tržaške komisije, ki je štela članov, je bil dr. Pizzi-galli, (med katerimi je bil tudi profesor Umberto Urbanac-Urbani), ki je pričela z delom 16. maja 1927. na osnovi seznama prebivalcev, ki so ji ga poslale posamezne občine. Vse spremembe priimkov so bile nato objavljene v uradnem listu in zaznamovane v registrih matičnih uradov, prizadeti pa so dobili tudi dekrete. Na ta način je bilo spremenjenih v Julijski krajini ob koncu leta 1928 po navedbi Pizzigallija 11881 osebam. V letu 1936 je objavil uradni list 4322 dekretov reškega, goričkega, tržaškega in puljskega prefekta, s katerinrd epooblaščas 19098 Oseb, da lahko nosijo italijansko ime. V tržaški pokrajini so fašistič-ni oblastniki spremenili okoli 60.000 priimkov; skupno v Julijski krajini pa sto tisoč osebam. Popolnoma jasno je, da gre tu za nasilje, ki ga je izvajal fašizem. Poudariti pa je treba dejstvo, da je VU, preden je izdala to uredbo, smatrala za potrebno, da vpraša nekatere Tržačane o njihovem stališču glede tega vprašanja. Pri tem posvetovanju je bil navzoč celo g. Baraga. Vse kaže, da so se nekateri od teh gospodov izjavili proti temu, da bi se ukinil fašistični zakon o preimenovanju slovanskih priimkov, ker bodisi iz gospodarskih ali poličnih interesov nočejo več vedeti za svoj slovanski izvor. VU v Trstu pa ni smatrala za potrebno, da bi vprašala za mhenje predstavnike resničnih demokratičnih organizacijf ki predstavljajo v Trstu večino tržaškega ljudstva in zlasti onega, ki je bilo pri tem iemlja «soglasno želiš spremeniti prizadeto, iz vsega je jasno razvid- stoje priimke in da ;e to nujna potreba pokrajine same. Zpto je Vifctor Emanuel Ul. “. tprila 1927. podpisal dekret, s katerim se trentinski zakon o rodbinskih imenih raztegne tudi na' Julijsko krajino. Seveda so to podlo potvarjanje slovenskih imen zacva-ti v lepe besede kot trčitaliantzza-tione*, «correzione» m podobno. Na ta način so Gašperšiči, Gregori-& itd. morali prevzeti »prvotno obliko* priimka starih Rimljanov, ki se imenovali po ugotovitvi Jaši-ztičnih strokovnjakov Gasperi, Gre-Bori, Tomasi itd. Dogajalo se je, Ga so dobili sinovi očeta, ki se je no, da vodi VU sovražno politiko proti demokratičnemu ljudstvu in da se pri tem naslanja na peščico ljudi, ne briga pa se za mnenje širokih ljudskih množic. Te množice pa se ne bodo nikoli zadovoljile z raznimi odločbami, ki puščajo v veljavi najizrazitejši fašistični zakon z vsemi njegovimi posledicami, ampak zahtevajo, da se vsi dekreti izdefn i na temelju tega zakona enostavno razveljavijo skupaj z zakonom samim. Premagale so fašiste in zato njihovih zakOnov ne priznavajo; Se manj pa milostnih odločb v zvezi z njimi! Posledice obljub polk. Gardnerja ZOPET TRI BOMBE proti sedežem naših ustanov Ena bomba proti prostorom mestnega odbora S!AU, dve pa proti kulturnemu krožku »Ravbar" na Greti Sinoči okrog 22.30 urese je* na trgu Ponterosso, pred hišo št. ‘2, v kateri se nahaja sedež mestnega odbora SIAU, zaslišal močan pok. Ljudje, ki so bili v gostilni Cozzi v isti hiši, so pritekli na vrata in videli, da so fašistični razbojniki vrgli ročno bombo, ki je razbila nekaj šip na vratih gostilne in pri sosednji brivnici. Atentat na sedež SIAU, ki je v prvem nadstropju iste hiše, se je banditom to pot izjalovil. Gostilničarka Godina Mercedes ceni povzročeno škodo na preko 10 tisoč lir. Približno pet minut po eksploziji je prišla na mesto »Emergenza* civilne policije, ki pa je samo ugotovila napravljeno škodo in popisala najemnico gostilne. Nekaj minut pred eksplozijo so videli ljudje štiri »mladeniče*, ki so krožili tam okoli in potem zavili v bar «Quisisana», ki je -na vogalu sosedne hiše. Človeških žrtev ni bilo. Ob 22. uri pa so teroristi vrgli dve bombi proti kulturnemu krožku «Ravbar» na Greti. Bombi sta padli na vogal hiše, kjer ima krožek svoje prostore. Zaradi eksplozije so se razbile šipe na štirih oknih v prvem nadstropju, kjer stanujejo tri revne družine vojnih oškodovancev, ki so zaradi bombardiranja izgubili svoja stanovanja. Zdi se, da so vrgli bombi izza zida bližnje vile, vsekakor so morali biti fašistični teroristi nekje iz bližine, ker je ravno tedaj bil v krožku sestanek in so torej bili gotovo o tem poučeni. Čez kakih deset minut je prišla na kraj policija, ki pa ni ničesar izsledila. Zopet novi teroristični napadi na naše krožke in sedeže demokratičnih organizacij. Namen je seveda jasen: hoteli bi ustrahovati antifašiste in terorizirati prebivalstvo na splošno. Tržaško demokratično ljudstvo je odločno protestiralo proti terorizmu in pozvalo okupacijsko oblast, naj razpusti krožke in organizacije, kjer so zasnovatelji teh atentatov. Polk. Gardner je ljudskim delegatom tedaj obljubil, da bo podvzel potrebne ukrepe, da se ti teroristični napadi prenehajo, toda stvari so ostale pri starem. Jasno je, da take prazne obljube le opogumljajo teroriste k nadaljnjim napadom, saj vedo, da lahko nemoteno mečejo bombe in napadajo antifašiste, ker jih sodišče oprošča ali pa obsoja na smešne lažni. Ljudstvo pa je teh napadov in teh izzivanj sito in ponovno zahteva, kar je že na Velikem trgu dovolj na glas zahtevalo: VEČ DEJANJ IN MANJ BESED! Sicer bo ljudstvo prisiljeno samo poskrbeti za odstranitev vseh terorističnih fašističnih razbojnikov iz mesta. Tito v razgovoru z dr. Grozo BUKAREŠTA, 18. — Maršal Tito je včeraj sprejel predstavnike udru-ženja za romunsko - jugoslovansko prijateljstvo s predsednikom Bag-dalarjem Florlkom na čelu, ki je v pozdravnem govoru dejal: Naš pozdrav je odmev želja in misli milijonov delavcev na polju, v tovarnah .p umskih denvrev, ki gredo odločno po poti ljudske demokracije. Globoka naklonjenost do sosednih jugoslovanskih narodov se goji že stoletjia. Ta naklonjenost se je spremenila v prijateljstvo, čim so ■bile med osvobodilno antifašistično borbo odpravljena vse zapreke, ki so obstojale za izvedbo ljudske demokracije. Sodelovanie med našimi narodi je ve.ika opora narodom, ki se Id rijo proti imperializmu, za mir m za ljudsko demokracijo. Maršal Tito se je zahvalil za pozdrave in dejal: Jugoslovan v Romuniji in Romun v Jugoslaviji se ne sme več čutiti v uržati tujca, pač pa se mora počutiti kakor v domovini. Edino, kar jih bo vezalo, bodi to, da so dobri državljani države, v kateri živijo. Napravili bomo vse, da bodo naši odnosi za vedno ostali taki. Zunanji minister Ana Pauker ]e sinoči priredila banket na čast jugoslovanski delegaciji. Daiies zjutraj je imel maršal Tito razgovor z ministrskim predsednikom Grozo, zunanji minister Svmč pa se je razgovarjal z Ano Pauker. Popoldne je maršal Tito sprejel delegate romunskih delavskih organizacij. Jutri zjutraj bo na trgu v Bukarešti veliko zborovanje, ki se ga bodo udeležili dr. Groza, ma-sul Tito in člani vlade. LAKE SUCCESS, 18. (AFP) glasni sprejem s stran; Varnosfne-— Iz dobro poučenih virov, se §a sveta predloga, francoskega de- * lefrota Do voj• io In era Ta rial tvivo/i je izvedelo, da je Varnostni svet na svoji tajni seji sklenil, da bodo Jugoslavijo in Italijo pozvali, naj se pred 5. januarjem 1948 sporazumeta glede imenovanja tržaškega guvernerja. Bevinov govor po konferenci LONDON, 18. — Zunanji minister Bevin je' govoril danes v spodnji zbornici. V glavnem se je nanašal njegov govor na potek londonske konferentje. Dejal je, da upa, da bodo vsaj namestniki prišli do konkretnih predlogov v avstrijskem vprašanju; nakar bodo tudi /unanj; m'n Istri skušali dokončati to pogodbo. Po' Bevinovem mnenju sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo ne bo delala težkoč. Pri tem ja dejal, da j" najivečja ovira vprašanje o nemški imovini. Spora med Jugoslavijo in Avstrijo zaradi Slovenske Koroško Bevin ni izrecno omenil, temveč je samo dejal, da glede na polom londonske konference noče imenovati nadaljnjih težkoč. Glede Nemčiji je Bevin poudaril, da se je položaj v Nemčiji poslabšal. Po njegovem je nastal v Evropi kaos in zaradi obubožanja, pomanjkanja kapitala in potrebne industrijske opreme Evrop?, ne more izvesti obnove. Nato je Bevin v glavnem polemiziral z Molotovom glede vprašanja nemških mej, nemške enotnosti ter reparacij. Zatrjeval je, da je zahtevala Anglija ustanovitev posebne komisije, ki naj preuči vse nemške meje. vključno one prot; Poljski. Pred združitvijo Nemčije naj bi po Bevinovem mnenjiu odpadle vse mejne ovire med posameznimi zasedbenimi conami. O reparacijah pa je dejal, da predstavlja zahteva Sovjetov po plačilu reparacij iz tekoče proizvodnje novo obliko plačila, ki po njegovem mnenju ni bila predvidena v Jalti oz. Potsdamu. Togliattijev govor o izpopolnjeni črni vladi Amerikanščina izdajalca Saragata Ameriški poslanik organizira po Italiji industrijce proti delavcem - Ljudstvo za izvedbo industrijske^ agrarne in bančne reforme - Republikanci pogazdi svojo zastavo RIM, 18. — Na današnjem popol-1 Pdudaril je nato, da mirovna po-inskem zasedanju skupščine je v godba nima nobene določbe, ki bi PO LONDONSKI KONFERENCI »Za vsak dolar en glas“ Marshall hoče odpraviti Svet zunanjih ministrov - Poizkus ustvarjanja nemškega bloka proti vzhodnim sosedom Avstrije LONDON, 18. — Agencija Tele-T-rrss poroča, da je Marshall pozval Bevina, ndj pristane na odpravo Sveta zunanjih ministrov. To vest, ki Je prišla iz diplomatskih vi rov, potrjujejo ameriški politični krog j okoli Vandenberga in DulU,-»a ter zatrjujejo, da bodo tudi kro-Bi republikanske večine prav tako Vztrajali na odstranitin Sveta. Oni hočejo sabotirati to ustanc-vo v znak poloma londonske konference. Glavni nam-.n pa zdsledujčjo v tem, ker hočejo on-mogočiti razpravljanje štirih zunanjih mtnt-ftrov o mirovni pogodbi e Japonsko. Američani želijo, naj bi sklenili »Ur g Japonsko' njihovi ameriški Sateliti, čeprav imajo v smislu moskovskih dogovorov iz letu 191,5 izdelati japonsko mirovno pogodbo samo Sovjetska zveza, ZDA, Angli-H |n Kitajska. Ze v avgustu t. L. Pa so ZDA pr {poročale, naj bi po-Oodbo z Japonsko izdelalo enajst Gržav članlo komisije. za Daljni vzho pride bili ozemlje in preprečili ^■v Sovjetov. Toda «Pravda» ugo-lavlja, da pridobiva dosledna pomika Sovjetske zveze in njenih pri-tcijlftv »talno nove simpatije vseh *ltni londonska konferenca uspeh ,0vjetske diplomacije, ki je pred- ložila svoj načrt za mirno rešitev povojnih problemov edinole na demokratični podlagi. Tako pišj list »Neues Deutsch-land» o vprašanju reparacij in podčrtava zmernost in pravičnost tozadevnih sovjetskih zahtev. List priporoča svojim čltateljem, naj primerjajo način plačevanja reparacij iz tekoče proizvodnje v sovjetski coni s načinom plačevanja s pomočjo «izvoza» v zapadnih conah .List nadaljuje, če bo nemško ljudstvo nadaljevalo plačilo po vzorcu zapadnih con, se bo kmalu znašlo tako obubožano, da mu nekega dne ne bo ostala niti zadnja srajoa, kaj šele hiša. Bistvo anglo-amoriškega izkoriščanja in zadnjega dogovora glede plačila zasedbenih stroškov njihovih cen je člankar »Teltpressa» označil z b.sedami: «Za vsak dolar en glas*. V zapadnih conah dajaju smer politiki edinole monopolisti in generali. Glasovanje in tozadevni sklepi o problemih obeh con so odvisni od finančnega doprinosa za zasedbene st-rošk-, ki jih doprina-šajo ZDA v višini 75%, v resnici pa 100%. Po g^slu »Za vsak dolar en glas* ni v zapadnf Nemčiji nobene ustanove ,v kateri ne bi imeli Američduu. avtomatične vrtine. Istočasno se doznava, da so Angleži odložili demontiranje Kruppo-vih jeklarn, torej največje orožarne v Porurju. To se je zgodilo že pred dvema mesecema po naročilu ZDA in v času, ko se je v Washing-tonu mudila angleška delegacija in Po polomu londonske konference so se po poročilu «Telepressa» obnovila na Dunaju pogajanja med avstrijsk mi in bavarskimi predstavniki glede federacije njihoyih držav. Ze prve mesece t. 1. sta se arstrijski vladni podpredsednik in socialist Schaerff ter bavarski vladni predsednik socialist Hoegner pogajala v tej smeri. To je zopet manever, ki poskuša napraviti juž-no-vzhodni nemški blok proti vzhodnim sosedom Avstrije in proti Sovjetski zvezi. Avstrijska reakcija vidi v tem načrtu ofenzivo ZDA kot podaljšek turške in grške f-onte. Delegacija, ki je bila izvoljena na nemškem narodnem kongresu, da predloži londonski konferenci svoje stalšče glede ureditve nemškega vprašanja, je izdala na vse politične stranke proglas, v katerem obžaluje, da ni bila na konferenci zaslišana in da je konferenca odložena. Proglas zaključuje, da je bilo največje upanje Nemcev, da bo v Londonu dosežena predvsem združena Nemčija in pravičen mir. Namesto trga obstoji nevarnost razkosanja Nemčije. — Gospodar-tki svet angleško-ameriške oone v Frankfurtu je proti glasovom ko■ munistov sklenil ustanovitev enotna vlade za zapadno Nemčijo in uvedbo valutne reforme s sodelovanjem nemških izvedencev. — danskem zvezi z vladno izjavo govori To-gl.attl. Poudaril je, da je De Ga-sprri pri sestavi nove vlade prekršil parlamentarne in ustavne do-ločbe^kajti nikakor n« more po svoji volji spremeniti večine v zbornici, ne da b: se prej s to p svetoval z vsemi parlamentarnimi sku-p nami. Nato je izrazil svoje začudenje nad tem, da sta Saragatova in republikanska stranka vstopili v tako vlado. De Gasperi ustvarja nove funkcije, k; jih ni bilo niti pod monarh'stičnim režimom. De Gasperi išče može, k; so čim manj predstavniški. Zatrjuje, da je spredi v vlado sile socialistične demokracije, toda Saragat ima v sindikatih samo 1.98% predstavnikov, V delavski zbornici v Livornu ima komunistična stranka nad 33.000 glasov. Saragatova pa samo 2 glasa. De Gasperi išče res socialiste, toda poslužuje se tistih, ki ne predstavljajo nič yeč, ker jih je delavski razred odrinil, ker so izdali socializem. Glede republikancev Je Togliatti dejal, da so oni republikanski volivci, ki želijo politični in socialni napredek, ostali pray gotovo zelo razočarani, ko vidijo, da so njihovi predstavniki zavzel; povsem konservativno politično smer. Republikanci niso hoteli sodelovati v prvi vladi po osvoboditvi in tudi ne pozneje. Sprejeli pa so sedaj mesto v vladi po kongresu krščanske demokracije, kjer so sklenili prekinitev vseh odnosov z demokratičnimi silami. S tem so republikanci sprejeli to politiko. Glede proglasa saragatovcev je dejal, da je tak, kakor da bi bil preveden iz amerikanščine ter popolnoma ponavlja protikomunistično stališče, k; so ga zavzeli na de-mokrščanskem kongresu. Toda. je dejal Togliatti, nikoli ne boste mogli preprečiti, da bi se to veliko napredno gibanje še bolj razvilo. Giede Marshallovega načrta so komunisti Vedno zahtevali, naj vlada izjavi, kakšne obveznosti si Italija prevzema s pristankom k temu načrtu, toda vlada ni odgovor.la. ___________________ v—..........= BIJpGRAD, 18. — Pod naslovom «Po sledovih Hitlerja« jriše »Borba«, da so ZDA sklenile pred nekaj meseci degovor s fašističnima vladama v Span j; in na Portugalskem za ameriške pomorske in 'etalske baze na Iberskem polotoku in v portugalskih kolonijah. Vsa ta dela bodo finansirale ZDA in v ta namen so že plačal; Portugalski 2 milijardi escudoscv :n španski vladi milijardo pezet. V oktobru je skupna članov ameriškega kongresa obiskala Spa-Thorp in Slfang, izvedenca za nem- | n:jo in Portugalsko. Kmalu nato ško vprašanje v Washingtonu, sta I pa Je ameriški general Douglas Mc. se pogajala o razdelitvi zssedbenih \ izjav.la, da bodo zasedbeni stroški, Arthur izjavil, da Je Francova stroškov. Ohranitev tfh velikih nbeh con v letu 191,8 znašali l mi-1 Španija edina država v Evropi, k: mmških vojno-industrijskih naprav' Hjarda in 700 milijonov dolarjev, od je zavarovana pred komunizmom. je bi la glavni pogoj, ki so ga ZDA j katerih bodo plačala ZDA 1 mili-' L’st piše dalje, da na podlagi postavite Angliji v zvezi s prevzemom' jardo In 300 tnilijonov, Anglija pa I ločila članov kongresa Italija in plačila zasedbenih stroškov. I 400 milijonov dolarjev. | Francija nista vami bazi zapadno- se nanašala na jamstvo katere koli države za neodvisnost Italije in dejal, da Storža nj našel toliko ponosa, da bi posvaril ameriškega .poslanika, ki hodi okoli po državi z namenom, da organizira industrijce pfoti delavskemu razredu. Ne s izključujemo mednarodnega jamstva, toda to ne more biti enostransko in tudi ne sme prihajati od Trumana, ki obljublja zaščito Italiji ter hkrati govori o varnosti ZDA, kar pomen;, da hoče spremeniti našo državo v ameriški protektorat. Zato je poudaril potrebo obnovitve Stalin in Truman se bosta sestala? WASHINGTON, 18. — Predsednik Truman je na današnji tiskovni' konferenci izjavil, da bi bil srečen, če b; prišlo med njim in Stalinom do razgovora in sicer v Wa-shingtonu. Nadalje je omenil, da ni izgubil upanja glede .ohranitve svetovnega miru in da bo po njegovem mnenju svet užival mir kljub neuspehu londonske korderence. Guverner do 5.1.1948? Izvedelo se je, da je Gromiko v Imenu sovjetske delegacij; predlagal prvi januar za datum, do katerega naj bi se Jugoslavija in Italija, kot najbolj zainteresirani državi sporazumeli glede guvernerja. Sicer pa gre le za končni so- legata Parodija, ki ga je dal pred nekaj meseci. Trgovinski dogovor med FLRJ in Bolgarijo BEOGRAD, 18. — Jugoslovansko zvozno ministrstvo za zunanjo trgovino je podpisalo z Bolgarijo dogovor glede izmenjave blaga !n načina plačiL Tozadevna pogajanja so bila na Bledu. Na podlagi te pogodbe se bo med ob;ma državama povečala medsebojna izmenjava blaga. Truman isceupravitena Marshal!Eoveqa načrta Izbral si bo verjetno sedanjega poslanika v Londonu, ki predstavlja interese monopolistov odnosov s Sovjetsko zvezo in izjavil, da je izključitey komunistov iz vlade diktirala Amerika. Kot v dokaz je prebral neki člarnk, ki navaja v tem oziru Lovettove besede, in dejal: Vi republikanci ste poteptali v blatu tisto zastavo, ki Je pripadala republikanski stranki. Ob teh besedah je nastal v dvorani velik trušč; poslanci so kričali vse vprek 4n republikanci so se zagnali proti komunistom, tako da je prišlo do pretepa. Predsednik je bil prisiljen prekiniti sejo. Pri nadaljevanju seje je Togliatti izjavil, da De Gasperi nikakor ni zmožen razumeti, kaj se danes dogaja v Italiji. Vlada se ni nikoli vprešala, 'emu je toliko stavk in čemu so se vedno zaključile z zmago delavskih množic. Govornik je dalje izjavil, da bo moralo ljudstvo rešiti važna vpra-linja, in sicer izvesti industrijsko, agrarno in bančno reformo ter socialno in politično prevzgojiti južno Italijo. Zato predlagajo komunisti delavcem vseh vrst, naj se združijo v fronti proti konservativnim in reakcionarnim silam za obnovo Italije. WASHINGTON, 18. — Ameriški senat je odobril danes ukrep, izdan proti inflaciji, s katerim uvaja zndVa omejitve glede raznih nakupov na kredit in sicer do 15. marca 1948. Poleg tega ukrepa je republikanski senator Taft predložil načrt za pobijanje inflacije, ki ga trenutno preučuje predstavniška zbornica. Predsednik Truman je podpisal zakon o nujni .pomoči Evropi. Poročajo, da bo sedaj zahteval imenovanje «uprav,telja», k; bo priporočal kongresu odobritev Marshallovega načrta- Upravitelj načrta naj bi bil neodvisen od zunanjega urada, razen v vprašanjih zunanje politike, giede katerih bi bil odgovoren naravnost predsedniku republike. Upravitelj bi ime' moč dovoliti al; odkloniti posojila 16 evropskim državam. Imenoval bi tudi posebne komisije, kakor jo predstavlja komisija Griswo’da za Grčija ki bi preučevale gospodarske razmere v raznih državah. Ob strani bi jmel poslanika, k: bi vzdrževal vezi med posameznimi silami in državno upravo s Washing-tonu. Politični opazovalci menijo, da bo za upravitelja Marshallovega načrta imenovan sedanji poslan.k v Londonu Lewis Douglas, ki ga bo pr.poročala tudi republikanska večina, ker predstavlja interese velikih monopolistov. Ameriški komentator Steel piše, da pomeni to imenovanje vzdrževanje zvez z angleškimi monopolisti in dvema imperialističnima sistema. Steel poudarja da Je 1 postal Douglas največji nasprotnik Roosevelta In da Je zaradi svojih zvez z družinami Rockefeller, Mellon. Morgan in, Ducke postal predsednik največjih ameriških trustov, Državni podtajnik Lovett je na tiskovni kcnferenci izjavil da bo vlada odgovorila na sovjetske trdit' ve. s katerimi označuje Molotov ameriške načrte kot orodje amer! škega imperializma. Lovett Je na-dalje omenil, da bo’ preučil Jcongres Vprašanje glede povečanja ameriške propagande proti tujim državam. O mirovni pogodbi z Japonsko pa je izjavil, da ameriško stališče soglaša z angleškim. Arr.eri ško zunanje ministrstvo je naklo- Trgovinska pogajanja med FLRJ in Anglijo LONDON, 18. — Danes popoldne se je pričela v Londonu konferenca med jugoslovansko trgovinsko delegacijo ter Harodom Wilsonom In njegovimi izvedenci. Uradni kregi upajo, da bo prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bo prejela Anglija od Jugoslavije v prvi vrsti koruzo, pšen'co in ječmen, Jugoslaviji pa bo dobavljala mehin one opreme in opreme za težko industrijo. Delegacija burmske mladine v Novem Sadu NOVI SAD, 18. — Delegacija burmske napredne mladine, ki je že nekaj časa v Jugoslaviji, je obiskala Novi Sad, kjer s; je ogledala razna podjetja in kmečke delovne zadruge. Po sledovih Hitierfa ZDA ustvarjalo vojaške baze v Španiji In v portugalskih kolonijah ~ Pritisk Wail Streeta na Francijo ga bloka zaradi odločne borbe francoskih in ital.jansk.h delavcev in pravi, da ima vojaško sodelovanje ameriških imper.alistov s Francom in Sa lazarje m namen ustvariti gotove baze proti komunizmu. Dodati je treba, da je spričo poizkusov ZDA, da bi obnovile nemški militar^em na zapadnem področju, jasen namen Wan Streeta, izvajati na Francijo ebkčlJeValni pritisk od zunaj s pomočjo franki-stov in nacistov. Pirenejski radio poroča, da so španski partizani v zadnjem t^dnu vodili dolge in težke borbe proti Francovim ed nicam ob pobočjih pogorja Sierra Nevada. Pri tem so zajeli večje količine živil in muni-cije ter so obdržali svoje položaje. GR0MIK0VE IZJAVE 0 ATOMSKI BOMBI Poseben odbor bo preučil sovjetski načrt zd nadzorstvo nad atomsko silo LAKE SUCCESS, 18. — Sovjetski delegat Gromiko je pred komisijo za atomsko silo izjavil, da je tudi Sovjetska zveza rešila tajnost atomske bombe in da upa, da so ZDA prišle do prepričanja, da je tudi v njihovem Interesu, da uredi mednarodno nadzorstvo atomske energije. Gromiko je izjavil, da je pripravljen razpravljati na prihodnji seji o sestavi mednarodnega urada za atomsko energiljo. Pri tem je obtožil vplivne kroge v raznih deželah, zlasti v ZDA, ki so odgovorni za neuspeh delovanja atomske komisije in Varnostnega sveta. Delegati so sklenili, da se preučevanje o sestavi in upravi mednarodnega urada za nadzorstvo atomske sile odstopi posebnemu odboru, ki bo preučil sovjetski načrt za u-reaitev nadzorstva. Francoski socialisti snujejo wtretjo silo“ PARIZ, 18. — Narodni svet francoske socialistične stranke je končal svoje zasedanje. V glavnem se je bavil z reorganizacijo stranke. Končno je izglasoval resolucijo, v kateri se obrača na Vvoje somišljenike ter daje izvršilnemu odboru pooblastilo, naj nadaljuje pogajanja za organiziranje tretje sile po vsej Francij!. »Humanite* piše ob tej priliki, da bo pomenila ustanovitev »tretje sile* v praksi likvidacijo socialistične stranke. List nadaljuje, da si je ta stranka zadala za cilj edino le borbo proti komunistom. To je razvidno zlasti iz izjave strankinega tajnika Molleti, ko je de- je uprla proti vladni politiki, ki je naperjena proti delavskemu razredu in ker je zahtevala skupno akcijo s komunisti. Mollet je zahteval izključitev članov imenovane skupine iz stranke, pri čemer pa ni stavil nobenega podobnega predloga glede onih socialistov, ki so pri zadnjih volitvah podpirali de Gaul-lea. Glasilo skupine «Bataille Socialiste* piše v zvezi s kongresom, da so se voditelji socialistične stranke izognili sklicanju izrednega kongresa zato, ker so se zavedali, da bi ne vzdržali kritike somišljenikov. Iz tega razloga so rajši sklical., narodni svet pri zaprtih vratih, tako da igrajte obe vlogi, in sicer sodnika in obtoženca. Pariški tisk omenja, da bo v vrstah Glavnega udruženja dela prišlo na Jouhauxov pritisk, ki vodj manjšino, do cepitve. Zasedanje Vrhovnena sovjeta 30. januarja 1948 MOSKVA, 18. — Moskovski rad o poroča, da je imel prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR 16. t. m. sejo pod predsedstvom Svernika. Sklenili so, da bodo sklicali četrto zasedanje Vrhovnega sovjeta za 30. Januarja 1948 v Moskvi. Na predlog litvanske vlade so sklenili, da se dovoli sovjetsko državljanstvo prebivalcem klajpedske pokrajine. (Memel). njeno konferenci vseh držav, ki tvorijo komisijo za Daljnjl vzhod. Lovett se je glede sklepov in glasovanja na konferenci za sklenitev miru z Jap-onskp izjavil za glasovanje z 2/3 večino. Tretja obletnica brigade „Fontanot“ V NEDELJO OB 10. URI ZJUTRAJ ho V -KULTURNEM KROŽKU «ČER- MELJ» pri Sv. Alojziju v Trstu svečana proslava tretje obletnice ustanovitve brigade «FONTANOT», to je brigade italijanskih tovarišev iz Trsta, ki so se junaško borili v osvobodilni vojni in dali svoj doprinos za zmago nad nacifašizmom. Koroški Slovenci zahtevajo urejevanje radijskih oddal CELOVEC, 18. — Ob praznovanju dneva jugoslovanske armade je zveza koroških partizanov poslala maršalu Titu pozdravno brzojavko, s katero obljubljajo, da ae bodo neumorno borili za priključitev k Jugoslaviji. Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je zahtevala od britanske civilne uprave v Celovcu, naj se ji kot edini kulturni predstavnici koroških Slovencev poveri urejevanje in vodstvo slovenske radijske oddaje v Celovcu. V svoji zahtevi poudarjajo, da ni med osebjem pri teh oddajah niti enega koroškega Slovenca, pač pa eo pri tem zaposleni samo izseljenci iz Jugoslavije. Slavke v Maliji Zveza delavcev za prehrano je skl mila, da bo v soboto preglasila v vsej Italiji stavko. Samo peki, mlelcamarji ;n osebje pri hladilnih napravah ne bodo stavkali. Stavkovno gibanje ee Je pričelo širiti tudi v Sloiliji. Tako je ukinjeno delo v Caltanissetti, Franca-villi, Siracusi in v Emni. V Lecce so se zbrali poljedelci ia jiokrajine Taranta Brindisi in Lecce, kjer »ot sklenili, da ne bodo plačevali svojih davčnih prispevkov za leto 1948 REKA, 18. — V kratkem bo do-kcnčino delo za veliko avtomatično telefonsko centralo. Potrebni mate-jai. da obstoji proti skupini »Ba- ] rial bo deloma dobavila Italija, de-taille Socialiste* pritožba, ker se | loma pa CSR. Kljub agrarni reformi DUNAJ, 18. (Tanjug) — Pr; razpravljanju o proračunu za leto 1948 v avstrijskem parlamentu je komunistični poslanec Honner izjavil, da trditev, da znaša ameriška pomoč Avstriji 60% vse oskrbe, ne odgovarja resnici, ker gre velik del te pomoči za prehrano 600.000 razse-ljencev, Ameriška pomoč Avstriji znaša v resnici sairo 22% vse oskrbe. V zvezi z agrarno reformo in obdelovanjem rodovitnih zemljišč J« Honner Izjavil, da je večina teh zemljišč še vedno neobdelana, ker so v rokah veleposestnikov in špekulantov. Dočim Ima 366.000 kmečkih družin manj ko 2 milijona ha zemlje, ima 6000 veleposestnikov 3,500.000 ha. Tako ima povprečno vsak avstrijski veleposestnik toliko zemlje, kakor je ima 342.000 kmetov skupaj. Kregitev ljudske vojske na Kitajskem ,WASHINGTON, 18. — Bivši a-mer.šk. poslanik v ZSSR in Franciji Wlll:am Buljitt je izjavil, da Kitajska bolj nujno potrebuje predvideno pomoč 60 milijonov dolarjev kakor Avstrija, Italija in Francija. Dtjal je, da bi morali poslat; generala Mc. Arthurja u-radno na Kitajska da pomaga Cangkajšku premagati komuniste. Ce to ni mogoče, naj bi poslal; generala Mc. Clarka. Tudi general Wedemeyer je izjavil, da je ta intervencija potrebna. O Cangkajšku je dejal, da je »dobrohoten despot*, ki je po godu Američanom. V osvobojenih krajih Mandžur'j« se vežbajo nove vojaške edinice *n se tako ustvarja nova demokratična vojeka. ki je v velik; mer. sestavljena iz kmetov. Na področju zapadno od reke Sungari je povsem vzpostavljen demokratični red in izvaja se agrap« na reforma. — 2 — 19. decembra IS-iT. Sirjenje zasebnih podjetij na škodo državnih Na glavni poiti je zasebno podjetje iltalcable* prevzelo mnogo prometa z brzojavkami, zlasti z «nujnimi», glavni pošti. Spričo tega je bilo mnogo poštnih nameščencev zelo nezadovoljnih in so se tudi ie večkrat pritoiili. O tem vprašanju se je že tržaško časopisje precej razpisalo in v tGiornale di Trieste» Ji je neki člankar upal trditi, da ni res, da je uradništvo nezadovoljno in da so bili podpisi tega urad-ništta na protestu zaradi tega stanja na pošti izsiljeni. Vse to je seveda popolnoma izvito iz trte. Resnica je, da se je zltalcable* pri odpošiljanju brzojavk posluževal večkrat državnega brSOjava in kablov ter konkuriral državni u-ptavi. Vprašanje širjenja zasebnih podjetij na škodo državnih je postalo zelo pereče tudi v Italiji, torej ne bo mogel nihče v tem primeru trditi, da so vznemirjenju med uredništvom krivi morda zopet sslavo-comunistin. Tudi v. Italiji so poštni nameščenci protestirali proti temu stanju zlasti pa zato, ker imajo zasebni nameščenci mnogo višje plače od državnih. Ce pa ta zasebna podjetja bolje plačujejo svoje zasebne nameščence, gotovo tega ne delajo iz človekoljubja, temveč, ker imajo gotovo dobre zaslužke. Tudi izgovor, na katerega se sklicuje sam poštni ravnatelj Gre-cO, da Italcable zaposluje večje število uradnikov in da od tega živi torej večje število družin, ne dril. Ce bi odstranili «Italcable», bi njegove posle prevzela pošta in brzojav ter bi ona sama zaposlila večje število uradnikov. TRŽAŠKI DNEVNIK! KOLEDAR Petek 19. decembra i Gracijan, Ljubo ? Sonce vahaja ob 7.41. zahaja \ ob 18.20, Dolžina dneva 8.89. , Zdravstvena in socialna zaščita otrok v Trstu Kdaj bomo prišli do otroških zavetišč ? Jutri 20. decembra Evgen, Svetozar Seja conskega sveta Svetirki kupujejo mačko v vre 51 Kratka Je bila včerajšnja seja conskega sveta pod predsedstvom svetnika Braccija. Najprvo so svetniki sklenili, da se skliče 22. t. m. izredna seja sveta, na kateri bodo razpravljali o odredbi it. S5, ki Jo proučava zaenkrat nekaka upravno-Jur'dlfn a komisija. Po Citanju pisem, naslovljenih na predsednika sveta, so svetniki potrdili povišanje trošarin v petih občinah: v Dolini, Velikem Repnu, Zgoniku, Devinu in Miljah. Poročevalec je v naglici prebral poročilo gospodarske komisije o Izpremembi trošarin. Predsednik pa je brez posebnih ceremonij vpraSal, kdo je za, ali proti osnutkom izpremembe trošarin. Gospod svetnik Mislej Je še v smehu dodal: «Da ne kupujemo mačka v vreči*. Toda nekdo ga je opomnil, da bi balo treba pregledati 151 točk teh oenutkov. Kar so se vsi svetniki zbali, da bi se bili utrudili, ako bi posebej razpravljali o vsaki točki, so enostavno vsi brez debate glasovali za izpremembo teh tarif. Skratka, po domače rečeno, so povišali trošarine. Razpravljali so še o zahtevah za izboljšanje službenega položaja dveh občinskih paznikov. Odgodili so razpravo o dotaciji gledališču in o skrbstvu za mladoletnike. O tem zadnjem ni še gdč. Monti pripravila svojega referata. V slučajnostih je conski predsedn k dr» Palutan še omenil, da se je osebno pobrigal pri Acegatu, naj hi vzpostavil avtobusno zvezo med središčem mesta in svetilnikom nad Barkovljami. Toda intervencija je bila brezuspešna. Trgovci pa prosijo, da bi se svet pobrigal pr: VU, naj bi za božične praznike ukinila omejitev uporabe električne energije. 8 tem se je seja conske: sveta zaključila. Težke gospodarske razmere, v katerih živi velika večina tržaškega prebivalstva, ;majo silno velik vpl*v na zdravstveno stanje širokih plasti tržaškega ljudstva in zlasti kvarno vplivajo na razvoj mladega ^o-du, ki je že itak silno prizadet zaradi pravkar minule vojne. Na podlagi statistik, ki so jih napravil: razn: strokovnjaki ravno v pogledu zdravstvenega stanja tržaškega prebivalstva, so ugotovili, da spada Trst na tretje mesto glede na procent umrljivosti otrok, in sicer za Messino in Barijem, k; sta zaradi slabe zemljepisne lege v težkih socialnih in higienskih razmerah. Po prvi svetovni vojni so sicer v Trstu ustanovili porodnišnico in otroško bolnico, ki sta prec?J vplival: na izboljšanje tega stanja. Vendar pa je bilo zaradi druge, svetovne vojne delo teh dveh socialnih ustanov precej ovirano, tako da je v letu 1944. precej narasel procent umrljivosti otrok. Dr. Fragapone je ugotovil na podlagi statistike, da se opaža velika umrljivost otrok, in sicer 35% v prvem letu otrokovega življenja; od tega v prvenj mesecu zaradi nezadostne razvitosti ;n oslabelosti otroka, v drugem in tretjem me-sesu zaradi bolezni dihalnih organov in tuberkuloze, v 4. mesrou pa zsrad; bolezni v prebavilih in drugih otrošk'h bolezni. Jasno je, da pada velika edgo-vsrnost za visoko umrljivost otrok zlasti na težke socialne pogoje v katerih žive starši in ctr šovinistična mladina nad podjetji z dvojezičnimi napisi. V podatkih posnetih iz «Statističnega biltena cone A Julijske kraji nc» je podano v številkah gospodarsko in finančno žtvljenjc pasu A do konca preteklega leta. Silen padec lire od časa, ko je Italija napovedala vojno do najnovejše valutne reforme se zrcali v članku «Od to do eoo lir za dolar* Kakor vselej prinaša tudi ta številka «Vestnik slovenskega gospodarskega združenja» s poročili o najno-vejših, gospodarskih zakonskih določbah, in tržni pregled z borzo. (Uredništvo in uprava v Trstu, ul. Ruggero Manna to). Škedeniski pevci v Miljah Skedenjski pevski zbor je imel v ponedeljek 15. t. m. zvečer koncert v miljskem gledališču Verdi pod vodstvom tov. Milana Pertotch Dobro obiskana dvorana je bila prvotno v nekem pričakovanju, saj je bil to vendar prvi koncert slovenske narodne in umetne pesmi v Milkah in za večino poslušalstva neka novost. Ze s prvimi točkami prvega dela sporeda, im sicer s partizanskimi, je zbor vžgal poslušalce. eStalingraj-sko* so morali takoj ponoviti. Navdušenje se je stopnjevalo, ko je nastopil samo moški zbor in zapel ePjesmo slobodi* in «Oj Kozarcu od Matetiča - Rongjova. Zadnjo so morali ponoviti. Drugi del sporeda je obsegal u-metne pesmi. Od klasične FoerSter-jeve sNaše goreti preko Grbt-eve močne, moderno zasnovane «Pesmi ndadinen na tekst O. Zupančiča pa do Tomčeve mogočne, v duhu cerkvenih koralov komponirane «Pomladanske romancev, se je zbor dvigal od pesmi do pesmi in v «Skoči kolov cd Papandopula dosegel višek, ko je v bliskovitem tempu, ki ga skladba zahteva, dovršeno izvedel to silno učinkovito, v interpretativnem smislu zelo težko pesem, ki jo ie zbor moral ponoviti. Tretji del je bil posvečen narodnim pesmim v harmonizacijah A-damiča, Deva, Hubada in Vrabca. Dasiravno so to bile pa večini mehke lirične stvari, jih je zbor, ki mu očividno bolj leže močne, monumentalne skladbe, odpel vzorno, toliko v stilističnem kolikor dinamičnem oziru. Na koncu je bil zbor primoran Se enkrat dodati «Stalingrajskllk; smo pač v Miljah. Da je dospel ta zbor, ki šteje preko 100 pevcev in pevk v tako kratkem času do te višine, je glavna zar sluga njegovega pevovodje Milana Pertota, katerega lahko mirne dušg prištevamo v redko vrsto najboljših slovenskih pevovodij. S. Nekaj dni pozneje je prišlo še 50 italijanskih delavcev. Srbski tovariš; so si na vaj načine prizadevali, da bi nam pomagali prekoračiti jezikovne težave. Italijanski delavci, ki delajo v tovarni motorjev v Rakovici, zaslužijo 20 do 25 dinarjev na uro. To se pravi, da V eni uri in pol dela zaslužijo toliko, da si lahko plačajo celodnevno hrano, ki obstoja iz treh obilnih obrokov. Bilo Je. med nami več delavcev, kateri smo pošiljali mesečno do 4000 ln tud: več dinarjev demov. Ta nova avtomobilska industrija, katero je postavila ljudska oblast, proizvaja dnevno osem kamionov. Ponosen sem, da sem poleg veliko drugih italijanskih delavcev tudi jaz k temu pripomogel. Sest mesecev sem delal pri grad-nj; neke tovarne za predelavo olja, kjer sem debil jasen pogled v socialistično obnovo .Tovarne in poslopja naglo rastejo. Navdušenje pri tem ustvarjalnem dalan kar sa-rno sili delavce k medsebojnemu tekmovanju. Veliko izmed naših delavcev je bilo proglašenih za udarnike in odlikovanih z udarniškim znakom Navajam pomemben primer, ki je zapustil v meni globok vt's, in kateri dokazuje, kakšna je meč dela tedaj, kadar to delo ni predmet špekulacije in izkoriščanja. Treba je bilo sezidati velik silos. Ljudstvo je na množičnem, sestanku sklenilo, da bo z udarniškim delom pripomoglo k temu. Silos je bil sezidan v 22 dneh. Poleg velikega števila delavcev, so se dela udeležili inženirji, tehniki, uradniki in študenti. K temu ne dodajam, nobenega komentarja. Mislim samo na tisti tisk, ki z lažnivimi in tendencioznimi poročili o usodi italijanskih delavoov v Jugoslaviji, hoče prestrašiti one, ki bi radi šli v Jugoslavijo. j Italijanski tovariši, ki delajo ob stranj slovenskih, hrvatsklh in srbskih dilavcev za socialistično /izgradnjo Jugoslavije, ki se je že iztrgala iz krempljev imperializma, so me naprosili, da izročim pozdrav solidarnosti vsem delavcem, ki se borijo za svojo neodvisnost. Italijanski delavci so slišali, da s? tu zbirajo prispevki za otroško božičnico in bodo tudi oni prispevali pri tej človečanski manifestaciji. 1SS8 se je rodil Anton Janežič, slovenski kulturni delaveo, literarni organizator in jezikoslovec. 191,1, so pričeli Nemci veh ko ofenzivo proti osvobojenemu slovenskemu ozemlju na Primorskem. PROSVETNA DRUSlVA Najlepše iiožično darilo je za vsakogar dobra knjiga SHPZ, largo Panfili l-III., Vam nudi sledeče skupine knjig: V. SKUPINA — lir 200.—. M. Romanova: Na Oorenjščem je fletno; Zdravilna zelišča; N. Vr-banjakov: Prirodni pojavi in človeški izumi; F. Ti m/m • mul n s: Her-natov rod; Prevost: Manon Le-scaut; J. Knaflič: Lov na skrivnosti; L. Šlibar: Moderna telesna vzgoja. Odlok o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice Na podlagi odloka Poverjeništva PNOO za Slovenske Primorje to o. hlastnega LO za Istro z dne 20. februarja 1947 ter po odobritvi VUJA izdaja istrski okrožni ljudski odbor ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za področje istrskega okrožja z dne 14. septembra 1947 štev. 20. Clen 1. — Clen 3. odloka o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za področje istrskega okroZja z dne 14. septembre 1947 štev. 20. se spremeni in se glasi: «I?vrš;ini odbor istrskega okrožnega LO imenuje začasno upravo zbornico. V to upravo se imenujejo trije zastopniki trgovcev, dva zastopnika obrtnikov ln dva zastop-nlk\ gostilničarjev*. Clen 2. — Ta odlok stopi takoj v veljavo. IZola, dne 7. decetrbra 1947. zProti neumnosti se še bogovi bore brez uspeha/» je navdušeno kriknil tepec, ko se mu ni posrečilo pametnega prepričati. PRESKRBA Dvig odrezkov. Tekom današnjega dne naj vsi trgovci živil n« drobno dvignejo na prehranjevalnem uradu odrezke za mast za navadne potrošnike in za one, ki imajo prednostne živilske nakaznice razen onih, ki imajo nakaznice AVISS. Prav tako naj tekom današnjega dne dvignejo ravnatelji živilskih uradov na deželi pri Sepralu odrezke za mast. ENOTNI SINDIKATI Kulturna sekcija. Danes ob 18. zvečer je na sedežu v ulici Imbria-ni 5 seja vseh kulturnih referentov ES tovarniških odborov teh podjetij: Acegat, Tržaški arzenal, (Ladjedelnice Sv. Marka, družba pristaniških težakov Scaramelli. Ilva, pitrolcjska čistilnica Sv. Sobota, Aquila, Satim, FMSA, Dreher, Tržaška industrija znanstvenih izdelkov, OMSA, Eca, Ladjedelnice Sv. Roka, Javna skladišča, Salda, Kozman, USO, Beltrame, Stock, Julijske ladjedelnice, Gasilni, Konop-ljarna in Modiano. Peki. Vsi p”ki so vabljeni, da dvignejo vabilo za božični ples, ki bo 24. t. m. v ul, Conti 11. Dcb'ček gre v sklad otroške božičnice 1947. Slovenski tečaj. Opozarjamo vse vpisane, da se bo danes ob 19. uri začel v ulici Monfort tečaj slovenščine. Občni zbor nameščencev pri javnih dslih. V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri bo občni zbor nameščencev ES zaposlenih pri javnih delih (radio, Telve, Italcable, Selveg) zaradi ustanovitve zveze nameščencev javnih del za Tržaško ozemlje. ZPP Dramska družina piosvetnega di^štva «Fr. Mai'ušiča» iz Rocold uprizori v nedeljo 21. decembra v dvorani pri Lovcu Finžgarjevo dramo v treh dejanjih «Razvaiina živ* ijenja*. Pričetek točno ob 17. uri. K Lovcu vozi autobus. Prosvetno društvo na Opčinah bo uprizorilo v nedeljo 21. t. m. ob 16.30. Nušičevo komedijo «Nav&d 1 človek*. RAZNO Samostojna zveza trgovcev z jestvinami vabj vse svoje člane trgiovce, 3' predložijo tajništvu v ul. Tcrrebiar. ca 27 obrtne dovolilnice (licenz: za prodajo likčrj-ev do 20. t. m. & radi obnovitve. Vsak trgovec na, c4da tajništvu poleg imanovaJU obrtne dovolilnice tud; 156 Ur. ] Mestni patronat otroške božičnice 1947 bo imel danes 19. t. m. ob 17. uri na sedežu v ul. Carducci 4 sestanek. Vabimo vse člane, da se se-stamka polnoštevilno udeleže. Knjižice za vojaške podpore Vsi lastniki knjižic za voj?-škč podpore bodo morali v prvi P®* lovici januarja meseca 1948 predložiti občinskemu uradu svoje knji-f. ce (soToan.k! vojakov pod orol-jem, ujetnikov, mrtvih ali izginulih). Sorodniki ujetnikov v Afriki bodo morali dokazat:, da jim ministrstvo Al se daje podporo. , Sorodniki vojakov, k; so še P°a ?fožjem, ali v bolnicah bodo m0- al: .•ali z potrdilom dotičnih povelju -kov dokazati, da imajo Se pravdo do podpor. URADNE OBJAVE Promet z motornimi vozili. Kc)' je besedilo tega odloka predolgo- -■ objavo v krajevnem tisku, naev-tujemo zainteresiranim, da si lotno besedilo sami oskrbijo. Povišek pristojbin za zračno pošto Pristojbina za zračno pošto z evropskimi in izvenevropskimi državami je bila te dni povišana. Povišek je razviden iz objav na poštnih uradih. Spodaj navedeni tovariši so vabljeni, d-a dvignejo pri Zvezi primorskih partizanov, Korzo 19, svojo partizansko priznanje: Krevato Ez-zelino, Kalc Emil, Godina Marjan, Cupina Luciana, Božič Edvard, Milič Ivan, Kodarin Andrej. Pobega Benjamin, Milkovič Srečko, Hrvatin Ivan, Kraševec Štefka, Peroša Rudolf, Ražman Dušan, Slokar Sonja, Skrij Albin, Savron Silvan, Kofol Viktor, Medvešček Adam, Strajn Rudolf, Kalc Valerija, Kralj Mirko. Krmac Egidij, Pertot Karel, Pečarič Marij, Možina Just, Marušič Anton in Kantelj Danila, DAROVI 133 PRISPEVKI Za otroško božičnico 1947 Nabrano na miklavŽevanju ASI-ZZ v Nabrežini 28.000; N. N. 10.000 lir; nabrano na plesu ASIZZ v Na-brežinskem kamnolomu 4.353; or-ganizacije v Saležu 4.820; Srečk-j 3.375; nabrano na konferenci SIAU v Sv. Križu 2.906; nabrano na postaji 2.698; Fuks Jože 2000; nabrano na plesu v Zgoniku 1.345; Čermelj Jože 1500; dr. Stepančič Alojz, Pertot Marjan, Gabrovec Ludvik, Legiš-a Albin in okrajni odbor SIAU - Zgonik po 1000 lir; mladina v Frečnlku 700 lir; Prosvetno društvo Sv. Ivan - Medja vas. Logar Josip, Tausani, Legiša Mirko in Kosmina Stanko po 500 lir; Gril-nac Petrina 300 lir; nabrano v gostilni v Prečniku 215 lir; mladina iz Saleža je nabrala: 8 parov hlačk, 4 pare rokavic, 4 pare copat, 5 parov nogavic, 2 kapici, 1 srajčko in 1 torbico. VI. SKUPINA — lir 200.—. M. Romanova: Na Gorenjščcm Je fletno; A. Aohleitner: Jemač Zmagovač; J. Velee: Na zlatem severu; A. Coolen: Vas ob reki; Gospodarska reja kuncev; A. Ko-stanttnov: Baj Ganjo; N. Kuret: Veselja dom. VU. SKUPINA — lir 255.—. R. Tagore: Povestice; M. Romanova: Na Gorenjščem je fletno; A. Coolen: Vas ob reki; L. Zupanc: Mlini stoje; D. F^igel: Supervita-lin; N. Kuret: Veselja dom; A. Podgornikova: Vezenje. VIII. SKUPINA — lir 285.—. AT. Romanova: Na Gorenjščem je fletno; R. Tagore: Poveštioe; L. Zupanc: Mlini stoje; A. Coolen: Vas ob reki; Vesele povesti; A. Kostantinov: Baj Ganjo. O IR. JOSI1F® KOOLIC ISTRSKE SLIKE vilr.imi okroglimi zalivi ter sCLmo Lirska draga prodre globoko v istrsko kopno. Temno zelene oljke se mešajo s pisanimi barvami zimzelenega sredozemskega grmovja, na rdečih njivah pa rastejo vinske trte, ki dajejo znana istrska vina. Na najlepših primorskih točkah zapadne Istre pa kraljujejo mesteca, ki pijejo življenjske sokove iz zaledja. II. Pridemo v Pazinščino. To je valovita pokrajina srednje Istre. Zemlfa ima veliko ilovice. Slika pokrajine se zaradi gričkov vsak čas menja. Po nižinah so livade in njive, hrastovo grmovje in borovi logi, po pobočjih pa vinogradi. Vasice so nanizane na podnožjih hribčkov ali pa ležijo na ravnicah med njimi. Prve vasice so nove in polne življenja, druge, pa stare in v razpadanju. Med vojno jt Pazinščina mnogo pretrpela. Cele vasice so požgane ter vsi mostovi porušeni. Kakor se na vrhovih drevesa odražajo življenjske energije in bolezni, tako se v Pulju odraža usoda vse Istre. Primerjava je toliko močnejša, ker ležU Pulj na vrhu polotoka. V času, ko it kilo mesto povezano s svojim globgkim zaledjem Pazin je skrit na dnu doline Pazlnskega potoka, To središče hrvatskega političnega in leulturnega življenja ter trdnjava narodnoosvobodilnega upora iz lota 19jS je med vojn/o pretrpelo ogromno gorja. Tevtonski bos in divjaštvo se ja zneslo nad mirnimi naselji m prebivalci v notranjosti Istre, Sedaj se tu obnavlja in gradi. Mesto pa bo kmalu prevzelo svoje zgodovinsko poslanstvo, Pazin jo v zalivu, kar vas prevari, da mislite, da ste globoko v notranjosti. Z zapadne in južne strani se dviga zid,’ ki vdm zapira razgled. Na vrhu pa zagledate novo sliko: odprta Iti valovita apne-nasta planota, posajena s plitkimi dolinicami, v katerih so njive škrlatno rdeče barve. Zelja vas vUče dalje po planoti. Na potu se odpirajo vašemu pogledu hrastovi logi, rdeče njive in gole apneni-časte površine. Obalski otočki imajo značilnosti, ki niso običajne za sredozemske kraje. Brijonski in drugi otočki pred Rovinftm in Porečom so zarasli z borovini gozdovi, cipresami, lovorjem itd. Samo ciprese in lovor vas spominja, da ste v Sredozemlju. Obala je izrezana s šte- ter je imelo svobodne prekomorske zveze, je bilo trdno in napredno, potem pa je, ko je bilo od zaledja in sveta odrezano, padlo v mrtvilo. Veličastna arena in drugi rimski spomeniki so priča lepote bogastva rimskega mesta Pietas Julia fPolUntia, Merculanea/. V dobi beneške nadvlade je bilo na tem mestu saano neznatno ribiško naselje (v začetku XVII. stol-tja samo s 300 prebivalci). Pulj se je razt ii za časa avstrijske vladavine, ko je bil povezan z zaledjem, v močno pomorsko oporišče in~v lepo urejeno mesto fv začetku prve impe-ialistične vojne s preko 60.000 prebivalcev). Mestne četrti so se širile po hriboviti zemlji in se zgubljale v borovih gozdovih. Rimska arena, moderna poslopja, velike delavnice in ogromna skladišča so se zroalila v trJmth vodah puljskega zaliva — ponosa in prednosti Pulja. Italijanski imperializem pa je naj/ravil temu koneo. Nekdaj živa lukii je zamrla, živahnost na ulicah se je zmanjšala, delo v delavnicah je utihnilo. Pulj je dobil pečat mrtvega mesta. Reke ljudi so odšle v druga mesta s trebuhom za kruhom! Glavno mesto Istre je hitro propadalot Število prebivalstva So je za časa italijanska uprave zmanjšalo na polovico. V Pulju se odraža usoda drugih istrskih mest in vat Istre. Jugoslavija je našla ruševine. M^d lepimi istrskimi pejsdžl pa bodo zrastla nova dela, ki bode. zgrajena z ljutfeznijo in navdušenjem. Vzpostavile s bodo nove prometne veze in is globokega zaledja bodo po njih krožili življenjski sokovi, s katerimi se bo rczcvelo uvelo življenje. KONEC. Razprava o premogu v napetem ozračju Razprava o premogu se Je tudi včeraj vlekla naprej v precej napetem ozračju. Predsednik sodišča, odvetniki, tožilec in celo obtoženci, so si neprenehoma posegali v besedo. Zjutraj je pnčal dr. Bi 11 la, uslužbenec na prometnem oddelku državnih železnic v Trstu. Opozoril je, da so na tovornih listih razni popravki napisani s svinčnikom. Ti popravki glede smeri, kakovosti ln količine tovora bi morali biti izvršeni v prisotnosti načelnika urada, ker bi moral tudi podpisati in žigosat; tako popravljene tovorne liste. Toda tovorni list!, o katerih je tu govora, nimajo ne njegovega podpisa, ne ž ga. Priča je še povedala, da so bili včasih železniški vagoni odposlani, ne da bi bili tovorni list; izpolnjeni. Vseh teh nerodnosti pa je dr. Billi,a obtožil obtoženca Paceja, ki je z znai.r.enitim plavim svinčnikom popravljal in spreminjal podatke na tovornih listih. Sicer Je te obtožbe že omenil obtoženec Peterin, k; je že med uradno preiskavo glede uradovanja priznal nerodnosti, ki J:h Je zakrivil Pace. Pričevanje je pretrgal buren nastop odvetnika Poiluccija, ki je pretil, da bo zapustil sodno dvorano, ako sodišče ne bo upoštevalo njegovih besed. Predvsem Je odvetnik nasprotoval priči, ko je govoril o popravil h na tovornem listu. Dr. Billa je tudi povedal, dia so tovorni vagoni s koksom izginili, ne da bi bilo zato posebnega tako zvane-ga «RTO» dovoljenja, ki ga Je izdajala VU. Tu se pa obtoženci zagovarjajo, da so zarad; tega tovorni vagoni odhajali brez tega dovoljenja, ker je b!l urad za izdajo teh dovoljenj večkrat zaprt. In zaradi tega ni bilo trogoče čakati nanje. Pace se Je sicer zagovarjal, da je o pomanjkanju teh dovoljenj že opozoril ravnateljstvo, ki pa je odgovorilo, da Je treba imeti za nakazilo tovornih vagonov trgovcem tud; to posebno dovoljenje Popoldne je pričal volpl AttUlo, uradnik, ki Je bil zaposlen v isti sobi kot obtoženec Pace. Večkrat je videl, da co soobtoženci Paceju nosili pisemske kuverte. Priča je mnenja, da je bil v kuverti denar, ki ga Je obtoženec dobival za svoje delo. Dr. Tarabocchia je opisal na- čin, kako se je vršila delitev premoga v con; A. Razprava se nadaljuje danes. Sodba okrožnega sodišča Pred okrožnim sodiščem s? j« včeraj vršila razprava proti Pig' giemeu Ar.tonu in. njegovi ženi Jo-sipini. Oba sta se morala zagovarjati, ker sta kot podnajemnika Iicnčar jtde od aprila 1945 pa do maja 1946. Izmaknila prte in perilo v vrednosti preko 100.000 lir. Sodišče ju Je obsodilo na 2 leti lu 2 meseca ječe in na 4000 lir globe poleg tega pa bosta morala plačati prizadeti strank; še 7000 lir. Razprava uroii Zamunerju Virgilu Danes se pred porotnim sodiščem začne sodna razprava prot! Zamunerju Virgilu, ki Je obtožen, da Je s Škarjami, ki j.h Je zabo:!*! v hrbet Bis'an'Ju Romanu, povzročil smrt imenovanega. OGLASE in voščila za božično številko Primorskega dnevnika bo u-prava sprejemala do 23. t. m. opoldne. GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 zvečer bo za abonente reda C zadnja predstav® Charpmtierove «Luize». NaSkopu bodo isti igralci kot pri prejšnji'1 predstavah. V nedeljo bo za abonente reda D H. predstava Mase®' gnljeve »Iris*. Radiiski spored TEST II (m 238.6/Kc 1260) v petek 19. decembra 11.30. Salonski orkester. 12.00. N®’ vi svet. 12.10. Reproducirana gl®®" ba. 12.45. Napoved časa in poročil®- 13.00. Glasba po željah. 13.30. CH* pinove skladbe. 13.45. Fantje na v®‘ si. 14.00. Komorna glasba, 14tJS-Pregled tiska. 17.30. Glasbena f®n" tazija. 18.00. Radijska univerz®- 18.15. Cesar Franck: Simfonične variacije. 18.30. Slovenska epik®- 18.45. Vesele melodije. 19.00. Radijska povest. 19.15. Komorni zbor- 19.45. Napoved časa in poročil®- 20.00. Folklorna glasba. 20.30. Ml®* dinska oddaja. 2b0-H. iSimfoničn® glasba. 21.45. Operetna glasba. 22.00-Misli ob glasbi. 22.15. Plesna gl®8* ba. 23.00. Serenade in romance- 23.15. Napoved časa in poročil®-23.30. Citanje sporeda. 23.35. Ponočna glasba. 24.00. Zaključek. KINO KINO OB MORJU. Zaprto. V nedeljo otvoritev s filmom »Prv® plesalka* ter a risanim barvni*11 f-lmtom cPesem radosti*. FILODRAMMATICO. 16.00: »Zvezda se poraja*, Don Amecke ln J Oakie ARMONIA. 15.00: »Osem dni življenja*, G. Brent, M. Scott. IDEALE. 15.30: «Doli z boga- stvom!*, Ana Magnani. FENICE. 16.00: »Sužnja zla*, **• Lamam, G. Brent, P. Lukas. ITALIA. 15.30: »Ljubezen, ki ®em ti jo poklonil*. ALABARDA. 15.30: »Knjiga džungle*. Rose, De Camps in Sabu. GARIBALDI. 15.30: «Gospod ln spa Smith*, Carole Lombard ‘n Robert Montgoraery. IMPERO. 15.00: »Balalajka*. MASSIMO. 15.30: »Znamenje kr' ža», C. Colbert in F. March. NOVO CINE. 16.00: »Jezdeci >* Teksasa*, Fred Mc Murray. ODEON. 15.30: »Zarotniki*, H. W marr. SAVONA. 15.30: «Bagdadski pov», J. Duprez, G. Veidt. 'I Od«, urednik DUŠAN HRESCAb iTisk Stabtlimento Tip. Tricsti®" Božična prodala se uspešno nadaljuje Krznarstvu pr i Največ a izb ru o. gocenlh in navadn h krznenih plaščev in krzen. TRST, UL. TRENTO 11-TEL 29374 “7 G’ DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENA.H v Magazrim del Cn-Trst KORSO 1 - BORZNI TRG (Gallcrlft A. ProttD