DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
TUESDAY MORNING, JULY 20, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Na farmah je prijetno—te dni, ko so prišla pomagat dekleta. Tukaj jih vidimo nu neki farmi blizu Rochelle, lil. Dekleta so iz taborišča Grant in sicer so vse članice WAACs, ki so doma z dežele in vse vajene dela po farmah.
V
esti iz Slovenije
v Talečje blizu čr-
ta t iati
V

Izpred sodišča
smo — brez podrob-Podatkov — poročilo, da L - ,Jl'1 v mesecu februarju v Jani Pred vojaškim sodi. flD„i Usojeni na dosmrtno ječo aJd«ji Slovenci:
nkoBrulc (v contumaciam), > 1921
Jud°vik Markovič iz Topljfce; T °n Fink iz Toplice; 7°Pold Gorse; Sercelj;
Dauaj^f Lesar> r(>jen 1908 v
v	brinovec, rojena 1904
Dol pri Sv. Gregorju; Go*6 hodnik, rojen 1915 v
jnJi Kamniti;
nici°Slp Lesar' ro->en 1917 v Rib" BY
plaii.anc Semerl, rojen 1910 v F '
Ga7!anc Zlobek, rojen 1893
^ Pri Cerilje;
Lj4am Tepina- rojen 1921
Skr
ric, rojen 1913 v Ra
ca
>£C f"
f
te rnrjaT1^c Janez, doma [z Pija-nA,Jen 21. febr. 1908. bivajoč 0^'u.ter __
iS6" Pavle' r0jen 26, mar"
W • delavec, bivajoč ^ Zadobrovi.
ŽaVn a bila obtožena protidr-Hja in prevratnega delova
Ž6h°mahen
etl' da
P
je ibil posebej obto-Uci gt" ,le Pustošil in klal v oko-Sy. ^'.Buperta, Trške gore in ok0J12a> Potem da je pripadel
in svIIft:3uperta' Trške gore
dal 0{	potem da je pripa-
ter °r°ženi komunistični tolpi! da ^vratni organizaciji, dalje' »adniuStregel P° življenju pri-1 Nvt ^alijanske vojske. H n ° je bil škrjanec obto-^ni2 -a.dnosti k prevratni or-lli tolcl3i, članstva in oborože-vanjapl ter terorističnega delo-
V t Proti javnim napravam. Ljublia
karjeva.
Slovenska kolonija v Valjevu
Pod predsedništvom g. Cvetko A. Kristana, so Slovenci v Valjevu nabrali o božiču 30,000 dinarjev za otroke in reveže. Ironija naših rabljev Ljubljanski časopis Slovenec prinaša v svoji številki od dne 29. aprila 1943 pod naslovom — Proslava dve-letnice zasedbe — naslednjo vest:
Na cvetno nedeljo je bila v Soboti velika proslava dveletnice prihoda madžarskih čet v Slov. krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višjih oblasti iz pre^ stolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalih slovenskih krajih.
Domoljub ustavljen Prejeli smo vest, da je okupatorjeva oblast v Ljubljani ustavila slovenski časopis DOMOLJUB.
Dr. Marušič še živi Dr. Marušič, o katerem so že poročali, da je bil ubit, še vedno živi. Podrobnejših podatkov do-zdaj še nismo prejeli.
Ameriški Slovenci dr. Maru-šiča dobro poznajo, ker se je za časa prve svetovne vojne nahajal v Clevelandu.
-o-
K molitvi
članstvo dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ naj pride jutri večer ob 8:30 v želetov pogrebni zavod na 152. cesto, da se poslovi od sobrata Frank Vesela.
BOJNAFRONTA
SICILIJA — Ameriške in kanadske čete so dosegle mesto Enna potem, ko so Amerikan-ci zavzeli Caltanissetta in Kanadčani Piazzi Armerina. RUSIJA — Ruska armada je okupirala 130 naselij ter včeraj napredovala za šest milj v smeri proti Orlu. Rusi zdaj počasi obkoljujejo Orel, ki je glavna baza za nemško fronto. RIM — Ameriški letalci, ki so se vrnili z bombnega napada na Rim po,ropajo, da so bombe zadevale tarče natančno in da ni bilo osiške zračne sile nikjer na spregled, ki bi jim delala sitnosti.
-o-
Vlak z oljem inmunicijo zgorel v Ohio
Monroeville, O. — Vlak, ki je včeraj vozil skozi to mestece olje in municijo, je skočil s tira. Olje se je vnelo in vnel se je tudi voz z municijo. Kmalu so začeli naboji pokati in krogle so začele švigati na vse strani. Več kot pet ur je trajalo streljanje. Vendar krogle niso nikogar zadele.
Truplo nekega 17 letnega moškega so našli, popolnoma zoglenelo, pod nekim vozom., En delavec je dobil poškodbe in enega pogrešajo. Tajna policija preiskuje vzroke nezgode.
-o-
Svetovidski oder
Člane in članice se opozarja na redno mesečno sejo nocoj ob 8:30 v šolski dvorani. Vsi naj gotovo pridejo.
Naši
vojaki
Jeni /,uulJani so bili tudi obso-lov * d°smrtn0 ječo radi sode. »asiinia 1>ri dfuž;bi. naperjeni za bodarskPreVrat Pomičnega, gos. V<lrža ega in družbenega reda 3a iz p1 Redeči: Krašovec Mati-^om ka in Tominc Ivan bivai * 5rneSa vrha pri Idriji', v Ljubljani.
Dobifilembe Premoženja
jani smo vest, da so Itali »metje Antonu Ant "''3!1 iz Ljubljane.
* CUl aVnikar ^ r°j
1U]e v Ljubljani, Ravni-
je rojen 1913
Korporal Stanley Bencin, sini Prej se je nahajal pri svoji se Mr. in Mrs. John Bencin iz stri Mrs. Mary Brandula, 7119 19714 Shawnee Ave. se nahaja Hecker Ave. Njegov naslov je:
Kod si hodil, kje si bil?
Ko so včeraj ameriški fantje spuščali bombe na večno mesto. Rim, jnavijo, da ni bilo nikjer videti Mussoli-nija. Pričakovali so, da bo priletel ven. na balkon svoje beneške palače, odkoder je tako rad govoril o velikih zmagah italijanskega orožja. Toda . . . njega ni b'lo. --o-
Amerikanci nameravajo presekati osiško armado na Siciliji
Severna Afrika, 19. jul.— Ameriška sedma armada je okupirala mesto Catalnissetta, skoro v sredini Sicilije, ko je udrla osem milj globoko v sovražno linijo z namenom, da preseče osiško linijo. Vzporedno z Amerikanci prodirajo kanadske čete proti Enna.
Amerikanci, Angleži in Kanadčani uspešno prodirajo proti severni Siciliji. Osma angle-ška armada je že načela obrambe okrog Catanie, kateri se je že približala na tri milje.
V desetih dneh invazije so zavezniki okupirali že več kot eno tretjino Sicilije.
Ameriški general Patton, ki razbija po zapadni Siciliji, prodira zdaj direktno proti sredini, da zabije zagozdo med osiško linijo, ki se vleče preko Sicilije od vzhodnega do zapad-nega obrežja.
Mesto Caltanissetta, ki so ga okupirali Amerikanci, je važno radi omrežja cest. Od tukaj do severnega obrežja Sicilije je samo 37 milj. To mesto leži nekako v sredini Sicilije in od tukaj vodijo ceste na vse kraje po otoku.
Zavezniki so zajeli dozdaj 35,000 osiških vojakov na Siciliji. To je nekako ena desetina vse osiške armade, nemške in italijanske. Od teh so jih dobili v roke Amerikanci 23,000. Italijanski se ne podajajo v posameznih skupinah, ampak v organiziranih edinicah. V enem slučaju so Italijani ustrelili svojega nemškega poveljnika in se vdali Amerikancem.
--o-
Vlada je postavila ceno za žive prašiče
Washington. — Z namenom, da kontrolira trg s svinjino, je urad za kontrolo pen z odobre-njem živilskega administratorja, postavil maksimalno ceno živim prašičem. Cena bo $14.75 :<a 100 funtov, čikaška baza. Ta cena je nekoliko nižja kot je bila spomladi, pa nekoliko višja, kot je sedaj. Nova cena bo stopila v veljavo začetkom avgusta
Od 15. avgusta naprej bo morala imeti tudi Vsaka klavnica federalne; dovoljenje. Farmarjem ne bo treba imeti tega dovoljenje, Če bodo klali prašiče za domačo potrebo.
--o—-
Večno mesto Rim je okusilo bombe
Ako ne bodo cene padle, bo delavstvo vprašalo za večjo mezdo
Detroit, Mich.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je izjavil v tem mestu, da Amerika ni znala držati linijo proti inflaciji. Ako se cene živilom ne bodo znižale, ne bo imelo ameriško delavstvo drugega izhoda, kot da bo vprašalo za večjo mezdo, je izjavil Green.
Značilno je, da izjavil pred enim mesecem isto Philip Murray, predsednik CIO, da bo delavstvo za odstranitev vladne maksirhalne plačilne lestvice, ki določa 15'/ zvišanje nad zaslužkom 1. januarja 1941, ako ne bodo cene živežu padle. -o-
Organizacije v Ohio smejo sprejeti kanndidate brez preiskave
Ohijska državna legislatura je sprejela 28. maja predlog, ki ga je pripravil senator Wm. M. Boyd, po katerem smejo bratske organizacije zavarovati kandidata za ne več kot $2,000 smrt-nine brez'zdravniške preiskave.
Toda organizacija mora izkazati v smrtninskem skladu dovolj rezerve, kot jo predpisuje Ameriška lestvica umrljivosti in pokazati, da nosi rezerva najmanj 31/2 % obresti.
Predlog je podpisal guverner Bricker 15. junija in stopi v veljavo v 90 dneh po tem datumu. -o-
Jugoslovanski gerilci zavzeli Zvornik
Ameriške zračne trdnjave so poletele nad Rim in bombardirale vojaške naprave; pred napadom so ameriški letalci metali letake v mesto.
Severna Afrika, 19. julija.—Danes je bilo prvič, da so ameriške zračne trdnjave težkih in srednjih bombnikov razbijale vojaške naprave po Rimu. S tem so zavezniki strahovito udarili v srce fašistične Italije potem, ko sta poslala Roosevelt in Churchill Italijanom svarilo, naj se umaknejo pravočasno iz vojne in si prihranijo razdejanje. Posebno trenirani letalci
na dopustu do pondeljka 26. julija. Stanley je bil svoje čase priden raznašalec Ameriške Domovine, in pravi, da so bili tisti zelo lepi časi. Njegov naslov pri vojakih je: Cpl. Stanley Bencin, 667 Dive Bombers Sqdn D, Alachua Army Air Field, Florida. Njegov brat Johnny se pa nahaja z armado nekje v Afriki. m m nu Vse znance in prijatelje po
zdravlja vojak Joseph J. Teka-vec, sin Mr. Thomas Tekavec in Mrs. Mary (Tekavec) Požar
Pvt. Joseph J. Tekavec, 35320002 Company A, 157th Infantry APO 700, New York, N Y.
n M n
Na 10 dnevnem dopustu se na haja Albert Jančigar pri svoji ženi Louisi in starših, Mr. in Mrs. Anton Jančigar, 660 Schaefer Ave. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Albert Jan čigar, Sqdn F, 70th Ren. Sqdn 76th Rc. Grp. Morris Field Charlotte, N. C.'
London. (Reuter) — Glasom vesti, ki jih je prejel tukajšnji Jugoslovanski Informacijski Center, so zavzeli jugoslovanski patrioti na ozemlju vzhodne Bosne važjno mesto Zvornik, ki leži ob reki Drini.
Gerilci so uplenili o priliki teh bojev ogromne količine vojnega materijala. Nemci so privedli rezerve na nasprotni breg reke Drine, hoteč tako preprečiti, da se ne bi razširili gerilski nemiri iz vzhodne Bosne v zahodno Srbijo.
Skupine patriotov so' začele zdaj napadati v smeri proti zapadni Bosni, ter neposredno ogrožajo važne premokope v okraju Kokanj, ki leži ob glavni progi bosanske železnice med Sarajevom in Bosanskim Bro-dom.
so
bili izbrani za napad, ki so dobili instrukcije, naj ne zadevajo točk zgodovinskega in verskega značaja.
Ena izmed tarč je bila San Lorenzo železnica, ki leži štiri milje od Vatikana. To so bombardirale zračne trdnjave, do-čim so Liberatorji vsipali bombe na kolodvor Littorio, ki služi največ tovornemu prometu.
Istočasno je pa na stotine lažjih bombnikov bombardiralo letališče Campino.
45 minut po prvem napadu so zračne trdnjave vsule drugo točo bomb na kolodvor San Lorenzo.
Letalci so imeli s seboj posebne zemljevide, na katerih so bili z rdečo tinto zaznamovani taki kraji, kot Vatikan, katedrala sv. Janeza in druge verske in zgodovinske točke, katere niso smeli letalci pod nobenim pogojem zadeti.
Preko Rima je bilo naenkrat čuti strahovite razstrelbe.
Na rimskih kolodvorih so se nahajale velike zaloge vojnih potrebščin. Od tukaj je bilo poslano tudi vojaštvo v Sicilijo, da ojačijo posadke na Siciliji.
Rimske železniške proge so za italijanske vojaške potrebščine še bolj važne kot so pa one v Neaplju, katere so zavezniški bombniki domala uničili. Glavne italijanske tovarne za letala in za popravila se nahajajo v Rimu.
Predno so ameriški letalci začeli vsipati bombe na Rim, so vrgli tisoče letakov, v katerih so zavezniki tolmačili Italijanom, zakaj da so prisiljeni bombardirati Rim, zato, ker so
vojni čas). V Washingtonu je bil naznanjen ta napad, še predno so se letalci vrnili iz Rima. Radio iz Alžira je poročal ob dveh popoldne, da se vračajo ameriški bombniki z napada na bazo.
Rim je oddaljen samo 350 milj od letališč, s katerih napadajo zavezniki. Mussolini in njegovi fašisti so bili v vednem strahu, kdaj bodo začele deževati bombe na Rim, odkar je izgubil Sredozemlje.
Na tisoče Italijanov je pri-bežalo v Rim misleč, da bodo v tem mestu varni. Piloti, bom-bardirji in navigatorji so bili za ta napad izbrani izmed tiso-čev ameriških letalcev. Samo najbolj sposobne so odbrali in jih že več tednov trenirali po ekspertih, ki so živeli več let v Rimu in ki ga dobro poznajo. Letalci so pred poletom popolnoma poznali lego Rima in vsako važno poslopje tam. To je bilo potrebno, ker zavezniki dobro vedo, da bodo skušali fašisti in naciji izbrati ta napad in razglasiti po vsem svetu, da zavezniki rušijo verske naprave. Mussolini, ki je mislil, da zavezniki ne bodo upali bombardirati Rima, je tam zgradil močan vojni stroj.
Radio iz Rima je po napadu kričal v svet, da so bombe poškodovale neko baziliko izven Vatikana. Ta bazilika stoji več kot 1,0^)0 jardov od kolodvora San Lorenzo, katerega so Američani napadli. Toda rimski radio ničesar ne omenja, da je padla kaka bomba na kolodvor.
Posojilnica bo odprta ves dan v petek
St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. naznanja, da bo začenši ta petek odprta za poslovanje vsak petek od 9 zjutraj do osmih zvečer. To je v olajša, nje delavcev, ki delajo čez dan.
Veselov pogreb Pogreb pokojnega Frank Vesela bo v četrtek ob 8:15 iz Že-letovega pogrebnega zavoda, 452 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob devetih, pod vodstvom Grdino-vega pogrebnega zavoda.
Italijani pozdravljajo zaveznike kot rešitelje
Afrika, 19. jul. — Iz Sicilije prihajajo skoro neverjetna poročila, kako je narod ves srečen rad invazije zaveznikov. Ko je nek častnik čital ljudem prokla-macijo generala Aleksandra, ki je bil imenovan vojaškim guvernerjem na Sciliji, da je namen zaveznikov streti fašizem, so lju dje dvignili častnika na rame in ga nosili okrog po mestu. Lju dje so vpili: "To je dan našega odrešenja."
Poročila pripovedujejo, kako narod sam trga fašistične znake in simbole. General Aleksander, novi guverner Sicilije, je ukazal razpustitev fašistične stranke in odpravo vseh fašističnih odredb in zakonov.
Italijani priznajo težkoče
fašist i koncentriralii v^Rimuj	y V JugOSlaVljl
vojno masinenjo ter vozili! r J o	J
nemške in svoje čete preko Rima. "Iz tega vojnega stroja prihaja orožje, ki ubija naše vojake," je bilo pisano na letakih.
V letakih so zavezniki svarili italijanski narod, naj ne verjame fašistom, ki bodo po napadu zavpili, da so zavezniki bombardirali cerkve, šole in rezidence. Naj se gredo po napadu sami prepričat in videli bodo, da so aile bombardirane samo naprave, ki so v zvezi z vojno.
Zavezniki trdijo, da je bilo vrženih na Rim nad 700 ton bomb in da so bili nekateri kraji Rima v plamenih, kot so bili pred 1900 leti, ko je Nero zažgal Rim, da bi obdolžil kristjane' požiga.
Zavezniki so se zavzeli, da ne bodo v Rimu bombardirali nobene verske ali zgodovinske naprave. Tozadevno je tudi predsednik Roosevelt zagotovil papeža Pij a, da bombe ne bodo padale na Vatikan in ne na nobeno lastnino katoliške Cerkve po Italiji.
Američani so izvedli napad pri belem dnevu, ob 11:13 dopoldne (5:13 zjutraj ameriški
Naše Noviny, češki vojaški dnevnik, piše v svoji številki od 8. junija:
"Rim je včeraj, odkrito priznal velik poraz, italijanskih za-sedbenih čet v Jugoslaviji. Radio oddaja iz Rima je poročala o težkem porazu italijanske posadke v mestu Vradina, ki se je po "junaški borbi" odločila, da se preda gerilcem.
Da bi ta poraz svojim slušal-cem razložil in opravičil, je rimski radio na dolgo in široko govoril o težkem značaju bojev v Jugoslvaiji, Silvio Petruccio Petruccio priznava v svojem ko-mentaru, da tu ne gre edinole za težkoče terena, temveč, da so boji proti jugoslovanskim gerilcem tako strahotno trdega in srditega značaja, da jim ni primere v sedanjosti.
-o-
Nad krompir Odvetnik Leo Kushlan bo jutri popoldne zaprl svoj urad v SND in odšel na svojo farmo za par tednov okopavat krompir, kot sam trdi. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Se reče, saj ne vemo, kdo se nam bolj smili: odvetnik ali krompir.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
J AUKS DEBEVEC. Editor
G117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axeept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta »3.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto »6.50, pol leta »3.50,
četrt leta »2.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada »6.50 per rear. Cleveland by mail »7.50 per year U. S. and Canada »350 for a month«. Cleveland by mall »4.«) for 6 month! V. S. and Canada »2.00 for S months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier »6.50 per year, »3.50 for 6 months, ,	»2.00 for S months
Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 169 Tue., July 20, 1943
Dohodki in stroški

BESEDA IZ NARODA
SŽZ romanje v Lemont Za pomoč stari domovini
Vsakdo bi moral biti sam svoj knjigovodja, da bi stalno zapisoval redne dohodke in stroške in ob koncu meseca izračunal, kje stoji, če mu je kaj ostalo, ali je šlo "glih za glih," ali pa so njegovi izdatki presegali dohodke. Toda navadno računamo tako, da plačamo vse redne izdatke in kar nam ostane v žepu, je čista bilanci našega premoženja.
Toda poglejmo na splošno, kako stoji naša povprečna družina v tem vojnem času, ko so cene vsaki stvari tako poskočile, da se delavstvo že pripravlja, da vpraša za višjo mezdo vzpričo vedno večje draginje.
Od januarja 1941 so se cene življenskim potrebščinam dvignile za 26.9 odstotkov, dočim je vlada dovolila samo 15% zvišanje od mezde, ki so jo delavci dobivali v januarju 1941.
Statistikarji v delavskem oddelku vlade so sestavili sledečo lestvico, ki kaže, kako so rasle življenske potrebščine in v kakšnem položaju je povprečni mestni delavec.
V proračunu vsakega delavca so izdatki za živila največji. Delavec, ki je v letu 1941 zaslužil $2,000, je dal za živila nekako $500. Danes mora plačati za ista živila nekako $750. Vlada ie začela sicer pritiskati na zniževanje cen, ki so se med 15. majem in 15. junijem res znižale za okroglo 1 odstotek, toda pomniti je treba, da so se bile žvišale od maja 1942 za 17 odstotkov. Vlada res drži cene k tlom, vendar mora oseba, ki se mora preživljati na dohodkih, kot jih je imela leta 1941, plačati za vsako stvar več.
Povprečni delavec, ki bi rad kupil srednje dobro pohištvo, bo pronašel, da mora plačati za pohištvo v sprejemni sobi $140, za kar je prej plačal le nekako $100.
Povprečno plača vsak hišni gospodar zdaj nekako eno šestnajstinko več za kurjavo in razsvetljavo. Za obleko, ki jo je dobil leta 1941 za $30, mora zdaj plačati $40. Za čevlje plača približno eno tretjino več, srajce že težko dobi izpod $1.50, razen na razprodajah. Njegova žena plača zdaj za obleko $9, za katero je prej plačala $6.
Delavec, ki je zaslužil leta 1941 $2,000, je plačal v tistem letu za prevoznino, za zdravila, perilo in druge osebne potrebščine nekako $450 na leto. Danes mora odšteti za iste stvari $575. .
Edino, kar ni bilo delavcu podraženo, je najemnina, kf jo je vlada postavila na višino 1. julija 1941.
Te številke kažejo, da je mestni delavec, ki ima povprečno zmerne dohodke, zelo prizadet radi višjih cen.
Kako je pa z mezdo poprej in sedaj?
Tovarniški delavec, ki je leta 1940 zaslužil $1,500 na leto, dobi zdaj nekako $2,500. Ker več zasluži, mora tudi več plačati za življenske potrebščine, torej ni dosti na boljšem. Že v novembru lanskega leta so se cene življenskim potrebščinim hitreje višale, kot se je pa višal njegov zaslužek. V aprilu je bila mezda nekoliko zvišana, toda cene živilom so še bolj poskočile.	»
Kot rečeno, vlada se trudi, da bi obdržala cene potrebščinam, zlasti pa živilom na sedanji višini. En pripomoček ima vlada s tem, da daje denarno odškodnino producentom živil. Kongres je bil sprva proti temu, toda predsednik Roosevelt je vztrajal in kongres se je vdal ter dovolil vladi, da do januarja prihodnjega "leta plačuje gori omenjeno denarno odškodnino.
Ako se vladi ne bo posrečilo preprečiti zvišanje cen, /lasti živilom, bo delavec zahteval večjo mezdo. To bo potem zvišalo cene produkciji, kar bo zopet ena pot k inflaciji.
Predsednik Roosevelt je ukazal, da morajo ostati plače in mezde na sedanji višini. To se bo pa zgodilo le v slučaju, ako se cdhe življenskim potrebščinam ne bodo več dvignile. Predsednik pravi, da se ne bodo. Bomo videli, ako bo urad za kontrolo cen obvladal to nalogo, ki mu jo je dal predsednik.	* \
Ta problem danes še ni ušel vladi iz rok in razni znaki kažejo, da stvar izgleda precej dobro. Ker je nevarnost podmornic precej zmanjšana, dovažajo ladje v deželo več kave, sladkorja in banan. Ako bo cena koruzi zvišana, bo prišlo več klavne živine na trg, ker jo bodo farmarji raje prodali, kot pa krmili z drago koruzo. V skrajnem slučaju uvažamo lahko tudi nekaj pšenice iz Kanade. Iz Avstralije bi dobili žito in meso. To vse bi preprečilo višje cene, ker bi bilo več živil na trgu.
Vlada bo morala, ako hoče preprečiti inflacijo dovesti še večje znižanje cen živilom, ki so v primeri z drugimi stvarmi poskočile za najmanj 50 odstotkov od predvojnih cen. Nekateri svetujejo, naj bi vlada prisilila živinorejca, da bi zmajšal število glav, to je, da bi jih več poslal v klavnico. Toda vprašanje je, ako bi ta živina naenkrat poplavila klavnice, ali bi imele te dovolj pripomočkov na razpolago za vso to živino.
TO IN ONO
Nemški naciji trdijo in menda tudi verjamejo, da ima Hitler v sebi dvojno osebnost. Zaveznikom bo to delalo nekaj preglavice, ker bo treba postaviti dvojne vislice.
Mnogi že gotovo veste, da se vrši letni "Zvezin dan" in romanje k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje v Lemont, Illinois prihodnjo nedeljo 25. julija, 1943. Slovenska ženska zveza vabi vse članice in prijatelje, da posetijo to romanje, ako vam je le mogoče dobiti potovalne udobnosti. Letos seveda, ni iste prilike, kakor je bilo druga leta, ko je bilo na vse strani vsega dovolj na razpolago, toda dobijo se še pota za tiste, ki bi radi šli.
V prvem oziru je sreča, da je bila izbrana nedelja, ki ni blizu ameriških postavnih praznikov, ker takrat je res veliko potnikov, ampak za to nedeljo so mi pa povedali pri družbah, kjer sem se informirala zaradi rezervacij, da nam lahko postrežejo.
Predzadnji teden je bilo že v tem listu objavljeno, da naj se tisti, ki se zanimajo, obrnejo do mene za pojasnila. Dobila sem mnogo obiskov in tudi telefoni čnih klicev in kot se mi je dalo razumeti, je večina za potovanje na avtobusih. Tudi cena je najbolj zmerna. Tako se je na željo večine tistih, ki so klicali, določilo, da se dobi Greyhound bus, kjer nam nudijo sledeče pogoje:
Cena vožnji iz Clevelanda v Lemont in nazaj (round trip) je $11.50. Ta listek je dober za 60 dni in to pomeni, da nazaj lahko potujete, kadar vas je volja. Ne bo potreba potovati vsi obenem času tja ali nazaj.
Iz Cleveland se lahko odpeljete v soboto večer in ste v Lemon-tu lahko ob času za mašo dopoldne. Za procesijo se bomo pa začeli zbirati pred semeniščem ob desetih dopoldne in procesija se začne pomikati ob pol enajstih proti votlini Lurške Gospe, kjer bo na prostem darovana sveta maša ob enajstih. Za vsakega romarja je to ena najbolj srečnih in v srce segaj očih priložnosti, namreč moliti in peti v procesiji, katero vodi po navadi častiti pater Aleksander Urankar s svetim Rešnjim Telesom v spremstvu drugih patrov in semeniščnikov. Po sveti maši se bo pa lahko dobilo stvari za žejne in lačne na lepem pikni-škem prostoru, za kar so na delu pridne članice Slovenske ženske zveze od podružnic št. 2 iz Chica. ga in št. 20 iz Jolieta.
In nato se pa vrši lep program, petje, nastop kadetk, itd. ter prosta zabava in vsak lahko povasuje s svojimi znanci in prijatelji, katere vidi bolj po-redkoma.
Naj pojasnim še nekoliko glede potovanja na vlaku. Tisti, ki bi se rajši peljali z vlakom, to lahko storite, ampak iz Chicage je itak priporočljivo, da se pelje v Lemont z busom, ki ustavi tik pred samostanom sester in semeniščem. Vožnja na vlaku je približno $4.00 več kot pa na busu, to je po New York Central, in na Nickel Pla£e je razlika okrog $2.00.
Zdaj pa najbolj važna točka: Kdor želi potovati na busu, tisti naj prinese denar za listek na moj dom najkasneje do 21. julija, to je v sredo. Do takrat moram imeti ves denar na rokah za tiste, ki se bodo skupaj vozili. Pomnite, da sedaj niso časi kot prejšna leta, ampak se mora vse preskrbeti nekaj dni pred odhodom. Torej je absolutno potrebno, da imate listek plačan do 21. julija. V*sa ta stvar mi da precej dela, ampak vse to rada storim, ker vem, da nekdo mora, toda kar lepo prosim od vaše strani je to, da sodelujete v kolikor vam je mogoče, pa bo za vse šlo po redu naprej. Z najlepšimi pozdravi,
Albina Novak, 1135 E. 71st St., Telephone HE-1572.
če je tako, kot pišejo dnevni časopisi o trpljenju v domovini, potem naj se to tudi tu med nami vzame za resno in za podpore vredno, če nam je domovina res toliko v kolikor bi nam morala biti, pri srcu, potem je klic na pomoč umesten, posebno klic, ■ki se glasi za "TAKOJŠNO POMOČ," za katero so se zavzele slovenske župnije, ki so v povezani skupščini z organizacijo ameriških škofov, kateri že dalj časa delijo podporo povsod v Evropi, kjer se godijo krivice narodom. Pod njih akcijo ali njim pridruženo, so se slovenski župniki v imenu svojih župnij tudi tukaj zavzeli in sicer za določen sklad $10,000.00, ki naj bi se začel v domovini takoj deliti, kakor hitro dospe tje poročilo,, da se tukaj zbira omenjeni sklad.
Vse to je bilo storjeno na podlagi tega, kar se je v ta namen po isti poti že poprej pomagalo našim doma z darovi in duhovnikom s sv. mašami.
Torej, stvar je važna in stvar je resna, pomoč lahko mogoča: takoj, kdor hoče razumeti in res kaj storiti, naj to stori.
Nikakor pa za tako trpljenje in za tako velikansko delo usmiljenja ne smemo samo z malim darčkom odpraviti. Pomislimo na dejstvo, da jim s tem prihiti-mo takoj na pomoč, ko je sila najhujša in ko grozi mnogim smrt, za brezpomembne prestopke, ali pa radi pomanjkanja, ki se gode po jetništvih in drugod pregnanih in izgnanih družin.
Naša akcija je podobna akcij Rdečega križa. Tu se ne vpraša : komu naj se pomaga, pomaga naj se tam, kjer je sila največja in potreba nujna.
Vse to bi nam moralo odpreti oči i nsrce, da bi naš mali določeni sklad hitreje dosegel svoj cilj.
Res je to, da smo katoličanje s tem pričeli že pozno, toda, bolje pozno kot pa nobenkrat. In, ker bo trpljenje naroda še in še nadalje vstrajalo, kar ni nobenega dvoma, mogoče še hujše, kakor se lahko pričakuje, za to je zelo važno, da se zamislimo v to stvar, za to in tako hitro podporo, za katero smo v nekaj tednih že zložili nad 4,500 dolarjev. Še toliko je treba da bo obljuba izpolnjena.
Hitra in takojšna pomoč velja za dvakrat, velja desetkrat toliko, kakor pomoč v manjši potrebi. Uverjen sem, da se ne motimo, če mislimo, da je pomoč tam sedaj vse kaj drugega, kakor bo, na primer, potem, ko bo vojna končana. V spomin si lahko pokličemo čase minule vojne in skladov, zaboje ki so bili poslani z blagom in živili, so otireli solze. Sklad pa, ki se je odlašal poslati ob času v pomoč, ni bil nikoli ves razdeljen, niti v dvajsetih letih.
Akcija slovenskih župnij pa, v kolikor je v teh časih in razmerah težko poslati v domovino pomoč, je pa v kljub temu bil dober rezultat že prvimi poskusi potom tedenc za sv. maše in darila za druge potrebne doma. Vse to se je doseglo potom posredovanja cerkvenih dosto-
janstvenikov-škofov, s-katerim namenom se to sedaj nadaljuje za ta sklad, da bi zopet dobili takojšno pomoč.
To je, kar je sedaj nujno, za kar naj bi vsak nekaj storil. Ako bo deset tisoč dolarjev tam izplačanih, bo pomenilo tam stotisoče in to je veliko delo usmiljenja..
Za to se gre sedaj brez vsake druge okolnosti. Ne da bi se računalo na to, da se ta sklad deli potem, ta sklad se že deli, Če so dospela v domovino poročila ali naročila uradno iz zve-
ze slovenskih župnij, v katerih poročilih je rečeno: "Takoj naj se začne deliti podpora, deset tisoč bomo zbrali za revne doma!"
Kdor to razume, naj stori kar more in stori kmalu. S tem bomo kot narod pokazali, da nam je za pomoč in za nič drugega. Tu ne more biti nobenih izgovorov, to so dejstva za potrebno in takojšno podporo.
Kateri razumejo ta načrt in program tudi zanj prispevajo. V poročilih darovalcev smo brali, da so nekatere osebe dejansko pokazale, da se za take namene* ne more odpraviti samo z par dolarji in niti ne z enkratnim darom. Za take potrebe svojih v domovini je treba poseči globoko in ne samo enkrat. Cestiti gospod Rev. Milan Slaje, ki je obenem tudi predsednik Zveze slovenskih župnij, nam je z vzgledom pokazal pravi način, kako da je treba za to prepotrebno stvar vstrajati. Prvo je omenjeni g. predsednik z drugimi duhovniki priložil lep delež, kjer se je zbralo na seji za začetek $52, istočasno je obljubil, da bo mesečno podpiral z deset dolarji vsak mesec, to tudi izvršuje redno. Dalje je med tem časom podaril še cel stotak, ($100.00). Kdor pozna tega navdušenega g. župnika, ta bo rad priznal, da je on zelo previden duhovnik, ki ima pogled v stvari bodočnosti in zna razsojati tudi sedanje razmere in odnošaje naših dolžnosti do domovine v dnevih kakor so sedaj.
Pamet nas uči, da če je potrebno in previdno za enega, je nič manj potrebno za nas druge, da se zavzamemo za takojšno pomoč. P;a ne mislite, da ima Rev. Slaje kot župnik finančnega ministra, od rednega zaslužka mora odtrgati.
Ni samo predsednik zveze slovenskih župnij tisti, ki je poklonil večji dar in obljubil mesečno podpirati z deseta-kom, dokler bo vojna trajala, so še drugi, ki so poklonili večje darove in jih bodo še poklanjali. Redna pomoč mesečno je nekaj najbolj hvale vrednega in dokaz dobre volje ter velike potrebe za one, za brate doma. Posnemalcev je treba! Novih dobrotnikov pričakujemo! Rednih podpornikov je potreba, dokler bo vojna obstajala, kajti, toliko časa se bo prelivala kri in solze v naši Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Ti so, ki nas kličejo v podporne vrste!
Anton Grdina, blagajnik. -o-
Naše zračne sile so se izkazale
Napisal Peter Lipa

Washington, junija. (ONA) i— Vincent Sheean, znani poročevalec, ki je zdaj lieutenant v armadi Zedinjenih držav, piše, da je imela zračna armada severozahodne Afrike, ki je pomagala pregnati sovražnika iz Severne Afrike ven, mnogo sijajnih uspehov. V mnogih pogledih so te zračne sile nekaj čisto novega.
Že dejstvo, da je ta vojaška sila sestavljena iz Britancev in Amerikancev, je nova poteza; tako v svojem sedanjem zmagoslavja kot v težkočah preteklosti, je razvila ta zračna sila v vrstah svoje visoke komande veliko število čudovitih talentov.
Oprema, katere se poslužujejo, je ista kot povsod drugod, na vseh drugih bojiščih — dobra letala, katera krmarijo mladi Amerikanci. Lahko rečemo, da so to najboljši mladi ljudje, boljših ne najdeš nikjer —. Naša letala so se izvrstno izkazala, naša ideja bombardiranja podnevu s preciznostjo je bila popolnoma upravičena, tako da se ta zračna sila z največjim zaupanjem podaja v bodočnost — pa naj pride kar hoče.
Dvoje letal, ki prej v Evropi nista mogli pokazati svojih vrlin, B-17 leteča trdnjava in P-38 blisk, sta do pičice izpolnili vse kar smo od njiju pričakovali; nobeno od naših letal nam ni delalo težav, pod pogojem, da smo ga pravilno uporabljali.
Sheean pravi, da je ena najbolj značilnih potez te zračne armade velika strategična nadarjenost častnikov, ki niso nič več nego "dobri stari piloti." Podpolkovnik Philip Cochran je to dejstvo razložil takole:
"Moje mnenje je, da je vsa skrivnost njihovih uspehov v tem, da so v neposrednih in ozkih stikih z letalom samim in z moštvom, ki jih krmari. Vse svoje življenje so se učili, kako potrebno je skupno delo in so zdaj prežeti tega letalcem tako potrebnega načela.
"V zračnih silah je čisto običajno, da general vpraša podporočnika za svet in nikakor ni neobičajno, da se general po tem nasvetu tudi ravna. Pilot-sa skupnost je morda ona vez, ki podpira to prijateljstvo, bistvo skupnega dela v zračnih silah.
"Naši generali so vsi zrasli na sedežu letala in so radi tega vedno pripravljeni, da poslušajo mnenje letalca, ki mora izvršiti polet. Zračne operacije pozimi so jih prepričale o tem, da je stari koncept nadzorovanja letalstva s tal oviral polet in najprimernejše izkoriščanje tega orožja.
"Naši zračni generali pa so pokazali vsakokrat, kadar so imeli priložnost, da znajo" stra-tegično misliti, ter izdelati načrte in praktično izvesti najširše strategične operacije. Od majhnih začetkov pozimi so razvili z neprestanim vežba-njem in na podlagi svojih izkušenj, neizmerno silo te neodvisne armade, naše zračne armade v severo-zahodni Afriki."
V tej zračni sili severozahodne Afrike se nahajajo vsi oddelki naše bivše 12. zračne sile, nekaj britanskih in nekaj francoskih lovskih in bombarder-skih edinic. V pogledu bojnih edinic je ta zračna sila pretežno ameriška. Udarni del obsega dve komandi in sicer po imenu strategično zračno silo in taktično zračno silo.
Strategično zračno silo je prevzel kot poveljnik Major General James H. Doolittle; v njej se nahajajo vse edinice težkih bombarderskih skupin in večina srednjih bombarderskih skupin. Poleg tega pa ima tudi več skupin lovcev, katerih naloga je, da spremljajo bom-barderje na njihovih poletih.
Poveljnik taktične zračne sile je Air Marshall Sir Arthur Coningham, ki razpolaga s skupinami lovcev-bombarderjev in z nekoliko skupinami lažjih bombnih letal. Te zračne sile so pripravljene za boj proti sovražniku v bližini, in sicer za uničevanje strategičnih ciljev— kakor pretrganje njegovih prometnih zvez in uničevanje zalog in oskrbe. Nadaljnja naloga za te letalske skupine je zaščita operacij pehote, katere bi mogle sovražne zračne sile nadlegovati. Polete narekuje torej koordinirana strategija v najširšem smislu, obsegajoča skupno sliko bojišča v zraku in na tleh — zahteve posameznih točk ali sektorjev so manj upoštevane.
Podpolkovnik Cochran pravi:
"Moglo bi se l-eči, da izvira ves novi koncept zračne podpore v bitki iz dejstva, da letalski piloti vidijo mnogo bolj daleč v zaledje sovražnikove fronte kot katerikoli opazovalec, ki je prikovan na tla. Tako na primer, se more dogoditi, da opazovalec na tleh zahteva, da letalci uničijo baterijo, ki zadržuje prodiranje oklopnih vozil preko gorskega prelaza. Toda, ko pridejo letala na lice mesta, v cilju, da poskusijo izvesti to
uničenje, vidijo da se nahaja 20 milj zadaj v zaledju taborišče zalog, municijskih skladih in popravljalnic sovražnih edinic. V tem slučaju bo letal® ^ seveda raje šel uničiti ono, k&'i misli da je bolj bistveno za lotno bojišče.
"To so osnovni problemi ^ ga vprašanja. Ko se prenašs, to načelo akcije v boju 01 majhnih edinic do večjih in a ^ , tem do največjih, preidejo n5 ^ vi koncepti akcije na armP'^ ^ potem na celotna bojišča ' ne' v končno na ves razvoj vojne. e
Zranče sile severozahod®1 ^ Afrike so tudi zaščita tamošni1
pod.. L r
pristanišč, in sicer na posebne obalne zračne sile, ^ straži in patrolira nad vodnii® cestami naših konvojev. Zadn)!ev : novost je poseben oddelek ve| ^ banja, ki sprejme v svojo nove oddelke, ki pridejo e Amerike in jim na licu mest'jli gg
da potrebno priliko, da se Wl
rijo in pripravijo na boj v ra> merah in okoliščinah tega P1 sebnega bojišča. Celokm zgradbo zračnih sil pa drži P konci takozvana "Service CoJ mand," ki gradi letališča, J1
ločnih
vzdržuje in zida skladišča
romp
1 ie,' dom
»Pet ačal
skrbi za vzdrževanje letal poleg tega izvršuje ogromj nalogo oskrbovanja mod^ zračne armade z zadostnim1 ličinami bomb, bencina, ob' in opreme, municije in vS& drugega.
-o--
Hrvaški kvizlingi začenFemis propagando za številne]8® rodbine
'si.
Zvesto sledeč nacističnih čelom, ki zahtevajo bolj šteV nih otrok za dobro držaVft ^ priredil kvizlinški reži® Hrvaškem nedavno v
ft dc lev; J
rtiki s
Pec j 'ečno
je j ^ je °Pi z
ce ir j<
'stavi-sto
vC
S(
izpr I že v
ozemlju proslavo tedna "'J, ssr\iCo re in otroka. 25 mater je -acuni izbranih za banket, ki <ja
prirejen v /Zagrebu
jj a,
od njih ima najmanj lO^^ati,^

Radio Rakovnica je trdfl p j ki oddaji, katero je OWI, da je teh 25 mater lo skupaj 350 otrok. ^^ uradniki so v bombas1 . govorih v teku tega tedna ^ ^ vali hrvaške žene, naj žavi več otrok in so jim ^ za vzgled onih 25 mater, > s re so nabrali za to prilik 1
M* tih,
le slediti vse druge mateie' [ prij
da so vzgled kateremu bi111
...........><?
ej.

Ameriškim vojakom 111 T*a> d
narjem je strogo zabičaj l0 je
morajo biti kar najbolj Pr'L 0t»ia
z Angleži, kadar so na an#1(\ ( J^Ui
otočju. Zdaj, pravijo, j^v
mi v zvezi in se borimo za j . "ia
no stvar, zato je. treba $ S-
na to, da smo kolikor najh0^ Q "> Pr
jazni tudi s civilisti, vsaj ' Zap
je vojska.	,• ^
l k * Jef i
To si je posebno vzel " ^ Je nek ameriški mornar, ki )e Ji.' ki

nil, da bo za vso ameriško ^ ^
mornarico vzel stvar v ^ nekaj napravil, da bo 1111 yl.ft it očeh Angležev, Pj
narica v
pa še v lepih očeh Angle^ ^Je
pisana kot najbolj	n J*
kavalirska fzmed vseh 1110 ^ na svetu.	$
Nekoč je prosil za dop^f V \ je odpeljal v London. NaJP.,
dŽW
liti [n0
ttlo
s<
na
H i &
stopil v salun, da je „
trebno korajžo, potem ,le ^ fe^-
cvetličarju in tam P^^ftfk,' • ' el	h
akc o.
vrtnice, kar jih je v zalogi. Poln naročaj Jib Hi sel ven in šel ž njimi	^
dveh najbolj prometnih ^ 4 )0V(^ tam'ustavil. Potem je 'J'lfi^ a kemu angleškemu deklet0'^ ^ \ prišla mimo, z elegantni111 |Q,
nom podaril eno vrtnico- ^ J/lej^'
Kmalu se je raznesel donu glas med angleškim J ^ ^ spolom, da takih lepih	Je
kot so ameriški, jih ni je vse zastonj.
in J



Izkušnjava
Povest. Spisal Ivo Trošt.
ahaji aboti'
ladiač h edi-etal«
0) kar utihne poslednji udar za ce-fona» vzame pastir dečku kar
ob sebi iz žepa piščali, za-mi /ska najprej na vsako posebe, ■ena^°tem na vse tri ob enem in po-(u ci;Vali' da pojo lepo kot orgle. in pf ote» ponudi Jožku največjo jo n° \ piskal na njo, sam pa ob-■madf obe manjši. Začela sta go-iča kak°r so jo danes popolne." ne že do sita slišali vaščani, ihod»6j! le hoteli. Toda Jožku je nošiiii, tro uhajala sapa. Pihnil ,0dlii; nekaJkrat, pa je oddal pi-lile'!am ?rneju' naj nadaljuje jdniff, j. ^ glasovi ga niso več Sadni1;. 'll> Slišal je v njih ne pre-;k vei nIahl0 očitanje . . j sr<
, o.-- • . e'a sta v vas. Iz vsake ejo >,Sf!letako razločno dišalo, da eS|i ožek uganil prav natančno, QVSe Pripravlja za večerjo cnik ali zelje, žganci ali * s kislim mlekom. Ve-
ni1
se & v rai
ga P1 Dkup» rži P e Co* ča,
i\ rtotf lod^ iffli obl«1
i vse
nejšf
nim i Štei
i a ve:
jim
vse kar sam. Pa-itti ^ ^ preveč na sla-/stavit-SU' da bi mo&el zanj
a
psi.
ik0sedZek ]e že naprej videl, ' Uzd,, v1 oSe P°leg ognjišča in n asuie zaradi pipca. Loj z
Je ie v4;
o, m*.
ore)
er
V1>J; asti' na t
rod«
n »r iko:
ter6.
in"1 ft )0
zastopil pot, kakor angel maščevalec Adafriu in Evi po grehu vhod v raj. Prvič je pogrešal mojstra Jerneja. Ozrl se je, če ni morda na tihem prilezel za njim, da ga reši iz tega neprijetnega položaja. Ob potoku se nista prav nič menila o tem, kaj bi odgovoril Jožek na tako in tako vprašanje. Kdo bi bil na to mislil? Jerneja ni bilo nikjer, a tudi izhoda iz zagate nikjer. Prvič je pomislil Jožek, da oi bila ravna pot najboljša; vse priznaj, kesa j se, prosi! A nocoj je prepozno. Torej, Jožek, taji, le taji! Kako pa, ko te vprašajo šele samo, kod si hodil, kje si bil? Ako pove resnico, kje je bil, bo vsakdo takoj sumil, da je ob potoku gotovo nekaj pozabil. Tisti nesrečni nekaj pa bo edino le njegov pipec. Ako molči in ne odgovori ničesar, ga bo celo njegov molk izdajal, da je kriv. Povej, kaj si zakrivil? Če ne: od kod bojazen?
"I-i, kje sem bil?" ponavlja Jožek vprašanje, pa tako obupno kakor oni, ki je padel v vodo in je, hlastajoč za rešilnim brunom, izgubil poslednjo bilko, ki bi ga samo še hipec držala na površju. Jožek je hotel z zavlačevanjem odgovora pridobiti več časa, ko bi ga utegnila srečati pametna misel, ki bi vsaj nekaj zalegla. Nič . . . Kakor da je prava misel že davno zmrznila pred vzhajajočim solncem. O, Jernej, Jernej, in stoi ,telltno besedo. Tiho Vsi tvoji nasveti in tvoja skriv-. Paia drug za drugim po j na moč, vse skupaj naj gre ra-
Odlikovanja ameriških letalcev
da se vrši nekaj takega °»ači kuhinji. Jernejeva ;e® J'e utihnila. Piščali je J* zarinil Jožku v žep in
Ča , vasi- Dečku Pa se Je ihrf V notranjščini današ-iev °godk°v ves drugačen od-: Jožek je bil lačen. V pre-1 skrbi za godbo, potem za i- sedaj še posebno za . utajitev današnje tatvi-iJe Pozabil malico. Radove-;0p-Je bl1 tudi, če Jernej res
če^isliHe h hf ga-rf
«, v 11 je, da bo skoraj bo-
:ce opravi
Sni^Se obredel, da bi izvedel *acUni', Kaj> če bi bil tudi v <ja Nič ne de. Lahko re-
a.
r^Ui
'ga t? kuPii za koga dru-°da za koga? In mati, Najbrž vse ve!
Take
r#lQile ®ei«irne misli so mu
l&i'eda] Vo- Ko že v duhu 0 išeče ^ater' ki drobi v skledo $ šeča Zgance> v ponvi se cvre isi j 2abela- Vedno bolj po-dfi1 !el jft18	Ko ugleda hišni
H>ttn0i ^Razsvetljeno kuhinjsko
ifrnej T°Zre' da vidi> kje je
tih neja Pa ni nikjer! priet^ je ostavil nezve-
iajka WJ' bi mu bil še ;joložajJuSVet°val v tako sitnem
fecgi Slutil je, da bo šla
ej t , —Je, Ost. a za njegovo nedolž-
J°žek
»in
in" čai>0.

i
aS»
»n
•no
ir"
I i(1 p Posvtoji zunaj pred vra-
PH ^iši o • a' če ne &ovore vsi " V Ciif?Jem in njegovem pip-ulU se
<iolP;a.slišal,°da
da

Je sicer dovolj ju-Pfemaga vse zapreke.
se pogovor
»je.
m
C1 kuhi
nji nocoj ne suče
[titf*1 m njeSovem žalostnem
,le zaPustiia še p°-
i $ aV • °Jazen. Brezskrbno, M^l navadno prihajal iz ijdc Zap kljuko, stopi v ve
'^ay6 Vrata in stopa brez k Je ^ naPreJ' v kuhinjo,
i Jo. ki mati Popravljala veče-
vJe Jožka kar za nas
ronližer^ bIiže ognjišču, čim
ftiat,
a irHti „ ri: žganci i ocvirki-
sladkim mlekom. Prav i : ! k se	■
i'ljTn° 'h -je zdelo> tako sla"

na
\
aJ'PT'H

po kuhinji. Oče se grela ob ognjišču ogovarjala o bližnjem J01 ju. Ko pa stopi Jo-> se ozro vsi radove-
elu
C i
V V W	V V 1 <XV„l
tfpfS ;,atorn' kakor da jih je
:upi'>o.
, še'Wkova^11' ker ^
niso
d • dobro , Vi a je Jožek zvečer rad
ib PfNtn Sti pred večerjo ne-
f^	je najbolj la-
At Ctl j
e<Jati
m CtC°j 80 se domenili, d! zaradi lakote, toda
tu.	bo moral nekaj dru-
eli Jlje bi hili hkrati ra-' kod se je mudil tako P"	Se pa fantič ni na-
Pl'ei tako srčen je za-.f ^;,l0rak vedno bolj in na-
n '' F °koPa S1'edi k«hinje ka-
dn- Nevidni duh mu je

kom žvižgat. Jernej, ti mojster! Tvoj današnji učenec je pravkar tako potreben pomoči, kakor ti novih hlač in nove pameti.
Oče ponovi isto vprašanje še tretjič, prav glasno in zelo resno.
"Zunaj sem bil, no!" odvrne Jožek, kakor nevoljen, kaj ga izprašujejo te sitnosti, ki so umevne sabe ob sebi že vrabcem na strehi. Očeta pa ujezi ta predrznost, da zavpije, ker je že vedel vse: "Zunaj si bil! Tako? To vemo brez tvoje roba-tosti. Vsi smo te videli, da si prišel od nekod notri. Torej zadosten dokaz, da si bil zunaj. Vrabec, ki je v prosu, tedaj ne pade s črešnje. Toda, Jožek, sedaj povej, kod si hodil in kod si se potikal tam zunaj ? To bi radi vedeli. Vemo pa samo to, da ti ne maraš, ne smeš ali nočeš povedati. In še to vemo tudi vsi, zakaj da ne!"
Sedaj je vedel Jožek samo to, da bo njegove umetnosti konec, kadarkoli zine in karkoli zine. Prepričan je bil, da bi si tukaj mogel sam zviti Jernej prav tako malo pomagati kakor on .sam. In vendar je bil še nedavno prepričan v dno duše, da Jernej ni kar tako-le karsibodi. Rešilne poti bi ne našel tudi še kdo drugi ne, ki je morda drugače zvita buča.
Oče začne zopet osorno:
"Čakaj, da ti pomagam! Ali si šel vprašat v štacuno, če nimajo tam še pipce po tri novce?"
"Na-a!" se brani Jožek in gleda v tla, zakaj bal se je, da bi mu vsakdo čital na obrazu, da laže, ko bi ga le razločno obsijala luč, viseča pod stropom. Že samo nemirno oko izda njegovo'hudodelstvo. Potem ga je oče Pavlič še izpraševal, a tako zavilo in ob enem tako očitno, da bi bil deček lahko spoznal, kako dobro vedo vsi trije, kaj je učinil. Jpžek se je delal, kot da ne ve ničesar in tajil prav vztrajno, še vedno stoječ kakor okopan sredi kuhinje.
(Dalje prihodnjič.)
Washington. — Intenzivnost zračne vojne proti Nemčiji in nazistom v zasedenih ozemljih je dobro razvidna iz dejstva, da je bilo razdeljenih preko tisoč odlikovanj med častnike in moštvo osme zračne armade Zedinjenih držav, ki se vdeležu-je teh napadov. V seznamih, katere je objavil te dni War Department, čitamo naslednja, imena: Captain Robert J. Sa-litrnik iz Alhambra, Calif., ki je bil odlikovan z Distinguished Flying Cross in prvim šopkom hrastovih peres za zračno medaljo: štabni sgt. Martin A. Semnick iz Cherokee, Kans., ki je dobil prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; sgt. Bernard Jurosek iz Detroita, Mich., ki je dobil prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; prvi It. Michael C. Zin-kovic iz Claremonta, N. Y., ki je dobil prvi .šopek hratovih peres za zračno kolajno; štabni sgt. Jack O. Ranta iz Newkirka, Okla., ki je dobil Distinguished Flying Cross in prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; tech. sgt. Michael Roskovitch iz Fayette City, Pa., ki je dobil Distinguished Flying Cross in prvi šopek hrastovih peres za zračno kolajno; second It. Anthony Yenalavage iz Kingsto-na, Pa., ki je dobil drugi šopek hrastovih peres za zračno kolajno in sgt. Peter Hnatnick iz Hazeltona, Pa., ki je dobil zračno kolajno.
-o-
Admiral Vickery o mornaricah Amerike in osišča
Washington. — Rear Admiral Howard L. Vickery, USN, podpredsednik komisije za mornarico Zedinjenih držav in deputy administrator uprave za pomorski vojaški transport (War Shipping Administration), je razpravljal o napredovanju ameriškega brodovja in nazadovanju ladijskih sredstev oišča in ob tej priliki izjavil:
"Sedanja vojna postaja čedalje bolj bitka za transportna sredstva. Zmaga zapade oni vojaški sili, ki nabere največ orožja in največ moštva na pra- sti v večjem obsegu zaradi po-
vem mestu in o pravem času.
"V dvajset-mesečni dobi, ki se je zaključila z 31. majem 1943, so zgradile ameriške ladjedelnice preko 1000 oceanskih ladij za prevoz suhih tovorov in skoro stotino cisternskih ladij. In vse to dodatno k našemu gigantičnemu programu za zidanje vojnih ladij. V zadnjih mesecih so dogotovile naše ladjedelnice povprečno po 150 ladij na mesec. V Sredozemju, ki je bilo nekoč za osišče eden najvažnejših virov za dobavo ladij, je kapacitata grajenja nove ladijske tonaže ogromno padla — na največ dve ladj; na mesec. Ladjedelnice osišča pa trpe povrh tega še od zračnih napadov, katerim so izpostavljene brez prenehanja.
"Nazisti so ponovno zatrjevali, da bodo mogli zmagati v bitki na Atlantiku, če se jim posreči potopiti vsak mesec en mili-j on ton zavezniške registrirane 'gross' tonaže ladijskega prostora. V svojem pretirane® skupnem komunikeju za mesec maj so trdili Nemci, da so potopili 463,000 ton. Toda v mesecu maju so ameriške ladjedelnice same zgradile 1,200,000 'gross' ton.
"Grožnjo osišča proti zavezniški plovbi smo odvrnili in odstranili nevarnost, dočim se je v nasprotju z izboljšanjem zavezniške plovbe splošni položaj osišča v pogledu ladijskega prostora zelo poslabšal in je izredno omejen v kolikor se tiče razpoložljive tonaže. Mnogo ladij, ki bi normalno služile osišču in krile njegove potrebe, leži na dnu Sredozemskega morja. Merodajni krogi zedinjenih narodov se soglašajo, da Nemcem in njihovim satelitom zdaj zelo primanjkuje zares razpoložljivi ladijski prostor.
"V severni Evropi ima osišče druge težave. Tam je mnogo ladij, toda večji del je takih, ki kurijo z oljem — a osišče nima olja. Del tega severno-evrop-skega brodovja je osišče preuredilo za kurjenje s premogom, toda ta del ne zadostuje za kritje vseh potreb. Nazisti morajo prevažati vojaško opremo na Norveško in bi hoteli do-važati švedski premog v Nemčijo. Tega pa ne morejo izve-
manjkanja olja in mornrjev
"Nemčija namerava izvršiti manjši ladjedelniški program, katerega cilj je, da izdela več ladij za kurjenje s premogom Njen poglavitni problem pa je pomanjkanje mornarjev. Preskrbela si jih je sicer nekaj iz Nizozemske in iz Danske, toda njih število je za obširne operacije nezadostno. Poleg tega razpolaga z dodatno tonažo, ki pa leži v lukah zahodne francoske obale. Tu bi bila njena naloga, da se poslužuje za svoje ladijske transporte voda, v katerih gospodarijo zavezniki s pomočjo svojih zračnih in pomorskih sil.
"Plovba zedinjenih narodov je liapotu navzgor, plovba osišča pa na potu navzdol. Posledica tega razvoja je, da pomeni izid bitke za transportna sredstva izrazito napredovanje zedinjenih narodov v smeri njiv hovega končnega cilja — brezpogojne predaje osišča."
ZADNJI ROKOVNJAC
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
V novejšem času se pa potikajo okrog roparji, ki se imenujejo nogomalharji. Ti pa nosijo otroške noge v žepih. In kadar predene nogo iz desnega žepa v levi, se pa izpremeni v kar se hoče. Ona dva roparja, ki sta vam ušla, sta bila najbrže roko-malharja, ker sta se kar naenkrat storila nevidna. Ta je pa nogomalhar in se je izpremenil v slamnatega moža. Ker se je pa naveličal ležati, se je raje obesil. Sedaj pa le še čaka, da ga vržemo kam za plot, da se zopet izpremeni v človeka in jo popiha v gozd."
Urša je kar z odprtimi usti poslušala Cokljo in začela z grozo ogledovati slamnatega moža.
JurčkoVK6č«°j(i'pa neverjetno zmajal z glavo in rekel:
'Tega pa že ne verjamem. Da bi bila tale slama ropar, to pa že ni mogoče."
Sedaj pa Coklja naenkrat zraste in zavpije nad njim:
"Kaj vi, ki se komaj znate podkrižati, hočete več vedeti, kakor jaz, ki sem že izdelal vse
CRUJsefi
Včasih je veljalo pravilo, da znajo samo Nemci izdelovati precizne in najfinejše optične predmete, kakršne rabijo na topovih in letalih za točnejše zadetke izstrelkov topov ali metanje bomb iz bombnikov. .Slika nam predstavlja delavce, ki so zaposleni pri optičnih delih v Minneapolis-Honey wel tovarni, kjer izdelujejo najfinejše in naj točnejše instrumente te vrste, kar je v veliko presenečenje Nemcev.	#
črne šole?" (Včasih so imenovali višje gimnazijske razrede "črno šo^ol" Nekslteri so celo mislili, da se "črnošolci" uče ča-rati.)
Očanec mu je pa odvrnil popolnoma mirno:
"Učeni ste gotovo bolj kakor jaz; vendar mi ne boste natve-zli vsake bajke, akoravno ne znam pisati. Ako veste vse tako dobro, mi pa razložite še to, kako je prišel ta-le slamnati dedec do hlapčeve obleke in kako se je mogel sam obesiti!"
"To pa vi povejte, ki hočete vse bolj vedeti kakor jaz," odreže se mu Coklja in se izgubi s poda.
Najbrže mu ni prišla nobena laž hitro na misli.
Njegove besede so pa vendarle vplivale, ako ne na druge, pa vsaj na Uršo. Revica je tarnala, da se je moralo kaj takega pripetiti ravno v njeni hiši in nas popraševala za svet.
In teh je dobila obilo. Najimenitnejši je bil tisti od Šobe.
Rekel ji je namreč, naj sež-ge "nogomalharja" in spravi pepel, ker je dober za krč v trebuhu.
Slednjič se je pa zdelo Griži že preveč. Slekel je možicu jopič in hlače ter raztrosil slamo po podu.
"Tako," dejal je; "ako bo hotel "nogomalhar" iz teh bilk sestaviti svoje vragu zapisane kosti, imel bo precej opraviti. Klobuk pa vzamem jaz za spomin, ker sem izgubil svojega."
In materi Urši je odleglo. Skuhali so nam v zahvalo žgan-ce, ki so nam teknili dosti bolje, kakor prejšni dan "kava." Celo Ema je parkrat zajela.
Jurčkov oče so se pa še nekaj časa držali grdo. Bili so namreč prepričani, da je ušel robov-njač, in da smo mu mi celo pomagali. Ko je pa Ema stisnila možu v roko nekaj trdih tolarjev, zjasnil se je obraz tudi njemu.
Po zajtrku smo .se pa poslovili od prijaznih ljudi in odšli proti Kamniku,
Med potjo je Ema vprašala po "rokovnjaču," in povedali smo ji, da je pobegnil.
"Hvala Bogu," rekla je nato, "mi vsaj ne bo treba hoditi okrog sodni j."
Brtoncelj je pa takoj porabil to priliko n 'jo prosil, naj molči o celi stvari, sicer bo morala "okrog sodni j hoditi," vkljub temu, da je ušel rokovnjač.
Ema mu je obljubila trdno, da ne bo nikomur zinila niti besedice ; potem je pa povedala sa fnc — materi, Brlogarici, kuharici, in nekaterim prijateljicam, o katerih je vedela, da bodo raz-našale. dalje.
Brtoncelj je pa vendarle dosegel, kar je želel. Takoj naslednji predpust dobimo poročilo ra Dunaj, da sta "gospod Josip Brtoncelj in gospa Emica Brtoncelj, rojena Gobec, poročena."
Coklja je trdno pričakoval, da bo povabljen na ženitovanje, ker je stanoval takrat še pri Brlogarici, pa so menda pozabili nanj. Zato se je pa hudo maščeval nad nehvaležnima novopo-ročencema.
Enkrat je šel kupit kostanj h klepetulji Meti in ji je povedal pri tej priliki, kdo so bili tisti rokovnjači, ki so napadli Br-toncljo in Brtonclja. In še isti večer je vedela vsa hiša to skrivnost.
(Dalje prihodnjič)
-o--
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
DELO DOBIJO
ŽENE IN DEKLETA
ZA
VAŽNO VOJNO DELO
PLAČA OD URE
REPUBLIC STEEL
ZAPOSLITVENI URAD 308 Prospect Ave.
ŽENSKJE MOŠKI
za
važno industrijo Splošna tovarniška dela
šihti se menjajo; nič ob nedeljah Plača od ure
ARCR0DS CORP.
4437 E. 49. MI-8790 Južno od Harvard Ave.
<ir
Zglasite v delovnik 10 dop. do 5 pop.
(172)
Delo dobi
priletna ženska za pomivanje posode v restavraciji. Delo je od 9 do 3. Zglasite se na 1259 Marquette Ave.	(169)
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
_(174)
Delo dobijo
ženske za čiščenje 4 ali 5 ur na večer
Dobra plača od ure. Zglasite se med 9 in 10 zvečer v Hanna poslopju 1422 Euclid Ave.
(171)
ženske se prejme
za splošno čiščenje in za delo v kuhinji. Dobra plača in hrana. Crosby Restaurant 10505 Carnegie Ave. _(171)
MALI 0GLAS8
Soba se odda
V najem se odda soba za peč-larja; odda se s kuhinjo vred. Zglasite se na 1003 E. 63. St.
(169)
BUY
UMITKD STATUS
WAR
Hiša naprodaj
5 sob in kopalnica, nič garaže, nahaja se na 3121 W. 48. St. Kogar zanima, maj poklfiče WOodbine 7613.	(172)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR . 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na Hale Ave., 6 sob, velik lot, cena $4,200. Vprašajte na'15311 Hale Ave.
Slikovni program
Slike jutri večer bodo sledeče: Civilna obramba št. 2, dviganje zastave pri fari sv. Vida in druge slike, romanje na Baragov grob, Mervarjevih zadnja pob, gremo ria Gorenjsko, vojska v Grčiji in še več drugih. Predstava bo na Grdino-vem dvorišču, 62. St. in St. Clair Ave., v slučaju dežja pa v Knausovi dvorani.
of our fighting men. we have pledged ourselves to remind
every American to buv more !
i * ' Hll
War Stamps & Bonds * Mow. ;
V PETEK VES DAN ODPRTO!
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo imeli naš«1' pčenši v petek 23. julija in potem do nadaljnega petek
ODPRTO OD 9 ZJUTRAJ DO 8 ZVEČER
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 St. Clair Avenue
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jan1'1 Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0YERSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna orgnniz^' v Ameriki . . . Posluje že 50. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,^
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.241o
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbol Steni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacij4' bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do fi®-ctroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje.
Nali
°vica
Seci p
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate dobe od $250.00 do S5.000.00.
, , i(|tv0 ',
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še »!*' f 1 ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organiz«®'"' trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednot«, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
PJPAMERIŠKA DOMOVINA ^^
bi morala biti
Vrišč je šinil po dvorani, tresoče pesti zapirajo žvenke-tajoča okna, samo okno, ob katerem je stal sodnik, je ostalo odprto. Sodnik se je nekoliko ven nagil in je s pekočimi, kr-vavoobrobljenimi očmi bulil doli na mestni trg. Glej ! Nekaj prihaja kakor Mozesov ognjeni steber: v velikih oblakih se iz žerjavnic dviga dim in se vali skoraj čez strehe, v dimu pa kakor strahovi prihajajo trije možje čez trg, ki se je na mah izpraznil. Luc je na drogu nesel nekaj zlatega, ki je bilo podobno mali zastavici. Pred njim sta stopala Himelberger in lekarnar Kenistofer in sta vihtela žerjavnici, za njima je stopalo nekaj drugih mož, ki so nosili z žerjavico napolnjene lonce, iz katerih so se tudi kadili oblaki dima.
Netdaleč proč od mestne hiše so prvi trije obstali. Himelberger je, da bi ojačil glas, dejal roke k ustom in je zavpil proti mestni hiši:
"Povejte sodniku —"
Z okna je nazaj zaklical sodnik: "Tukaj je!"
Možje doli v dimu so nekaj po tihem med seboj pošepetali, nato je Himelberger nanovo zavpil z orjaškim glasom: "Častivredni! Prav tako je, kakor je rekel menih! Izkopali smo grob, zgoraj je ležala burza! pod njo meniški plašč! tega smo sežgali, sedaj bomo sežgali še burzo pred mestnimi vrati! videli smo tudi eno mrličevo roko, ki je bila vsa črna, ljudje božji, nihče naj se ne zgane iz hiš!" je vedno krepkeje kričal, kakor so nekdaj kričali v Egiptu: Pašah, pašah, ko je prihajal angel morije. Nato se je obrnil oblak, Jehovin oblak in se je vlekel nazaj proti mestnim vratom, in izginili so tudi možje s svojim čudnim paladi-jem.
Hendel je opotekaje se stopil nazaj od okna, "Menih je govoril resnico," je rekel z ubitim, steklenim glasom. "Toda ni bilo treba, izkopati paramentov."
Medtem je hrušč in trušč, ki se je prej slišal na desni v daljavi, prihajal vedno bližje. Pa to ni bil grd, surov vrišč upornih in požigavskih tolp, marveč mogočno in silno, pa vendar umerjeno enoglasno valovanje in bučanje, kakor v plimi morje čez bregove udarja in se zo-et umika, kot mu veli božja postava. — Valovanje in bučanje pa je prihajalo iz Štajer-dorfa, postajalo je od minute do minute krepkejše in silnej-še, sedaj že kipi proti nebu liki votlo grmenje, obenem pa se je ob vhodu v ožino prikazal križ, ki je visoko plaval v zraku. Križ je nosil možki v kuti, menih Albert; z velikimi koraki je korakal kakor vojskovodja, ki stopa pred svojo vojsko, kakor je nekdaj stopal Jozua pred izraelsko vojsko, ki jo je vodil proti poganskemu mestu Jeriho. Za njim se je pomikala vojska, po štirje možje v eni vrsti, vsi razoglavi, niti ene ženske ni bilo med njimi, iz njih grl pa je neprestano v čudni melodiji prihajal bojni klic: "Blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus, ki te je, Devica, v nebesa vzel." Daleč zadaj je bilo v zraku videti prihajati krsto, okoli katere je vihral pajčolan.
Ko se je pri vhodu v ožino prikazala armada molivcev, silna kakor razvrstena vojna truma, in je žugajoče bučanje katoliških molitev iz tisoč moških grl prigrmelo v posvetovalnico, je nekdo ves bled in od strahu
, koprneč zaklical:
"O Bog, koliko ljudi, kakor listja in trave! In Albert je vmes, Štefano prinašajo v krsti, sedaj se nas Bog usmili!"
Hendel je opazujoč naprej nagnil svojo divjo, osivelo glavo in je poskušajoč se smejati vprašal: "Odkod prihaja ta so-drga? Je-li toliko papežnikov v Štajerdorfu?"
In odgovoril mu je Tan: "Častivredni gospod, ves Štajer prihaja."
■ Prestrašeni so vsi zrli ven na strašno vojsko in jih je bilo groza krste, ki je prihajala. Morilec je sklenil roke in je v mrtvaški tišini, ki je zavladala v dvorani, s tresočimi se ustnami jel jecljati kalvinsko molitev. Toda kaj pomaga, vse je prazno in ničevo, srdito je nanj gledal Jezus s križa, ki ga je žugajoč dvigal črni menih . . . Ko je v tej grozni sili iskal besede, le ene besede, ki bi jo v tej najtežji uri, ko mu obremenjuje srce ogromno breme krvave krivde, mogel zaklicati, ne da bi ga preklel pravični Bog, mu tiho in otožno, vendar jasno prizveni na uho glas uboge Štefke, govorila je ono molitev, ki jo je nekoč pod vislicami naprej molila umirajočemu Zelerju: "Oče, odpusti nam našo krivdo . . . Jezus, bodi moj Jezus — moj Rešenik . . . Gospod, naj se zgodi tvoja volja." Kakor nekdaj nesrečni Zeler, ki je trpel po nedolžnem, je sedaj Henrik Hendel, morilec, z od vročice opaljenimi, bledimi ustnami molil te prošnje molitve — in nič več se ni srdil nad njim Zveličar, temveč je nagnil svojo s trnjem ovenčano glavo in je poslušal njegovo molitev.
In sedaj je prišla krsta. Henrik je onemoglo, bolestno vzkliknil. Nosili so jo štirje orjaški možje, visoko je plavala v zraku nad črno množico, — pajčolan je plapolal, krsta je bila odprta. Solnce je sijalo na snežnobeli obraz, ki ga je ven-čal cvetlični venec, in na dekliške prsi, na katerih so počivale voščene roke in so držale šopek svežih cvetlic. Ta bela lilija je bila Štefana, najnedolž-nejše dekle v Štajru, pobožno srce pod šopkom pa je bilo pre-bodeno od morilnega jekla.
Vedno bližje je plavala krsta, liki skrinja zaveze, okoli nje pa so vršele molitve vsega mesta, onega mesta, ki ga je Štefana, mučenica, pomagala obvarovati kuge.
Henrik je kakor križancu glava omahnila na prsi, s pestjo se je tolkel po prsih in je venomer zdihoval: "Odpusti nam naše dolge, Jezus, Jezus, bodi moj Jezus!"
Sodnik/je s spačenimi ustnami rekel: "Je li treba tega blišča in sijaja? Ako mislijo na ta način kaj izsiliti iz mene, se zelo motijo." Toda oči si je zasenčil z roko, ne more gledati deklice v krsti, kakor knez teme ne more videti one, ki je kači strla glavo . . . Hendel ve, iz krste, iz katere se nedolžna kri kadi proti nebu, prihaja strela, ki ga bo zdrobila, lilijeva roka mrtve Štefane in ona črna kužna roka ga bosta s prestola moči pahnili v sramoto in niz-kost — in bosta strmoglavili njegovega otroka v jamo razbojnikov.
Vsi osupli so nemo zrli svetovalci na velikansko množico ljudstva in na krsto, Hendel pa se je ojunačil in je dal od sebe glas: "Gotovo, vrl čin je doprineslo dekle, nič ne rečem, toda, prijatelji moji, li jaz nisem nič storil za njih mesto, sedaj pa
gredo z vojsko zoper mene?"
Svetovalec je zaklical sodniku: "To je vse res in je prav lepo, toda sedaj ni čas za to, vsi skupaj vas nujno prosimo, da že vendar enkrat izrečete sodbo nad tem človekom, če nočete, da vsi umrjemo."
Hendel je odvrnil s hripavim glasom: "Sem morda rekel, da mu bom prizanesel?" Obenem je stari stotnik Gifin pritopo-tal k morilcu, s srditim obrazom zakrivajoč svoje razburjenje, mu je položil roko na ramo in mu je rekel: "Henrik Hendel, ki si s svojim hudodelstvom zapravil stotniško čast, orožje si že odložil, sedaj sleci še svoj stotniški plašč s panterjevimi znaki! Iz pogumnega, velikodušnega stotnika si postal zahrbtni morilec, zato brez odloga odloži častno obleko, v kateri ne smeš umreti."
Spodaj je obstala množica. Krsta, okoli katere je vihral pajčolan, se je ravno pred mestno hišo dvignila na ramah štirih velikanov, in vseh oči v dvorani so lahko videle pobožni, potrpežljivi, bledi, otroški obraz, ki je počival na blazini. Spričo mučenice, ki mu je plavala pred pekočimi očmi, se je Henrik vdal v zadnjo sramoto. Molče je slekel stotniški jopič, ki ga je ponosno in častno nosil. Skozi obveze je udarila kri, in na srčni strani je na beli srajci stala rdeča, krvava zvezda. Gifin ga je vprašal: "Kdo te je ranil?" In sramežljivo je priznal, da se je hotel soditi sam.
Nato ga je Gifin prijel za roko in je zaklical: "Gospod štajerski sodnik, ta-le mož, ki je izvršil umor, je izključen iz štajerskega vojaškega zbora, izročam ga vaši pravici." .
Strelci, ki so stali na Henri-kovi desnici in levici, so skrivali svoja obličja, eden z rokavom, drugi z rokami, tako jim je bilo hudo za svojega vodnika, ki ga je nekdaj častil ves Štajer, sedaj pa je ob vso čast. Sodnik je zagrebel svoje zobe v modre ustnice, pred očmi se mu je omajala in ginevala dvorana . . . Oj, kako krasan je nedavno stal ta njegov sin v sijaju svojega orožja in svojega dostojanstva pred cesarjem v oni uri, ko ga je zastrupil oče in izdal . . . Sedaj stoji pred njim, od vsega sveta zavržen in razgaljen, kakor bi pričakoval smrtnega udarca.
Spričo mladega, onečaščene-ga junaka so si nekateri starejši svetovalci v dvorani brisali oči, toda v smehljajočem miru je zunaj izpod cvetličnega venca zrl proti nebu voščeni obrazek device Štefane. V življenju bi nikdar ne bila dopustila, toda mrtva mora vsled božje previdnosti privoliti, da na njeno nedolžno kri pride tako muke-polno maščevanje . . .
Medtem je spodaj pred krsto izginil križ, in del križarske vojske se je začel pomikati proti mestni hiši. Komaj je eden izmed svetovalcev prestrašen to zašepetal svojemu sosedu, so že zunaj pred dvorano odme-vali koraki in je bilo slišati govorjenje. Gifin je prijel za meč, postavil se na desno sodnega stola in je zavpil strelcem, naj pripravijo puške, ker se je bal, da bi katoličani ne napadli sodnika. Toda njegov strah je bil prazen, ker se je nekaj trenutkov pozneje v dvorani s križem prikazal le menih Albert, ki mu je sledilo do trideset mož, ti pa niso imeli v ro-
kah orožja, temveč samo rožne vence.
Hendel je motril prišlece in je rekel s trudnim, težkim glasom: "Kaj je zopet? Kaj hočete še, ljudje, od mene?"
Menih je odvrnil: "Nesemo truplo Štefane na določeni prostor, da ga položimo na mrtvaški oder, vnovič prosimo, gospod, da'jte nam ključ od kapelice sv. Marjete."
In Ferdinand Luc, ranocel-nik, Janezov brat, je rekel:
"Vsemu mestu je sedaj prav dobro znano, kako velike reči je Štefana, ki jo je umoril vaš sin, storila za Štajer, in mi vas vprašamo, gospod, kakšno kazen bo prejelo to hudodelstvo, ki iz Štajra vpije do neba?"
Hendel je od drugega do drugega streljal z divjimi, ognjenimi pogledi. Še sedi na prestolu, še ga obdajajo znamenja njegove moči, vendar pa je strmoglavi j eno njegovo veličanstvo, njegove postave so nič in zopet nič. Toda kljub te-
mu hoče vsaj na videz še gospodovati Štajru, ki ga mora ubogati.
"Saj sem vam že rekel, da je zidovje slabo in da kapela ostane zaprta, in pri tem ostane. Udarite na kapelo, udrite vrata; saj vem, da prihajate z nasiljem, čeprav sedaj molijo vaša usta. Ključev nikdar ne boste dobili od mene; še danes ču-jem nad življenjem svojih meščanov, kar sem vršil vsikdar, akoravno nisem nobenega kužnega bolnika pokopal z lastnimi lokami."
Albert je zamajal z glavo in je napol glasno rekel enemu izmed spremljevalcev: "Noče. Torej bomo krsto postavili na pokopališče. Gosposka je gosposka. Ostanite mirni in nikar se ne prenaglite."
Medtem je Hendel z roko kazaje na svojega sina rekel Ferdinandu Lucu:
(Dalje prihodnjič)
-o--
Kupujte vojne znamke!
Elmer Moody je sedaj častniški kandidat v prptizra-čni arteUHjski šoli v Camp Davis, N. C. je videl že precej bitk. Udeležil se je zračnega napada na Francijo z angleškimi letalci leta 1941 kci letalski topničar. Prej je bil advokat v Pasadena, Calif.
Na sliki vidimo ranjenega ameriškega marina Albert Cook-a iz Des Moines, la., ki se zdravi v bolnišnici na Novi Zelandiji, m krajša čas s tem, da barva razne predmete izrezljane iz lesa, kot nam kaže slika.