I laro ne l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta i gold. 30 kr. V Ljubljani 14. januarija 1885. Obseg: Vabilo častitim gospodom udom odseka za konjerejo c. k. kmetijske družbe za Kranjsko na občni zbor v Ljub 1 j ani. C. kr. kmetijska družba kranjska. na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje,) Gospodarstvo v soseskinih gozdih. Kako nam je sadno drevje novice. Zamet v stepah. (Dalje.) Naši dopisi. Vprašanja in odgovori. Novičar. Planinske paše. Mnogovrstne Gospodarske stvari. Ob priliki razgovarjanja o naprošenih subvencijah za tekoče leto obljubi odbornik in državni poslanec dr. Poklukar na Dunaji se za to potegovati, da tudi Kranjska dobi primeren delež one svote > koja vsako leto stavljena v proračun in namenjena uravnavanji manjših voda. . . C. k. društvo avstrijskih sadjerejcev doposlalo je KT. kmetijske družbe za Kranjsko družbi zapisnik svojega občnega zbora, kojega glavni odbor hvaležno sprejme, ob enem pa sklene po nasvetu dr. Poklukarja, pri prihodnem občnem zboru, to častitim gospodom udom odseka za konjerejo c. na občni zbor y Ljubljani 29. dne januarija 1885. (Zbirališče je v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri p op ol ud ne.) Dnevni red: Ogovor prvosednika. Poročilo odborovo. Posamezni predlogi. Volitev dveh udov odbora. 7 #1 kr. kmetijska družba kranjska Seja glavnega odbora dne 6. januarija 1885. Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach — navzoči so: podpredsednik gosp. d F. Seunig, družbeni tajnik g. Gustav Pire. in odboi iki gospodje Bi """ Detelj kako malo skoro vse občine zarod zamoril. Listje v gozdu grabiti ali v gozdu pasti živino gozd cenijo, namenili smo se v naslednjem navesti ne- naj ne bode dopuščeno. Ako se prikažejo gozdu škod kaj toček o gospodarstvu v soseskinili gozdih. Ko so se enkrat strebile preseke , postavili kamniti mejniki in popravila pota, razdeli naj se gozd v dva deia. En del naj bo za kupčijo, drugi za kurjavo mu da "toliko plače ljivi žužki, kakor smrekov lubadar itd., naj se to na- gosposki. Naj nastavi vsaka soseska gozdnega varuha in da bode mogel skromno živeti in hišne potrebe. oddelku za kupčijo se mora gledati na to da se šilovina varuje in le pritlikovina in grmovje seka. večkrat porabijo jih župani Najdejo se gozdni čuvaji, kateri imajo po 40—50 gld. letne plače in je njih naloga, gozd in polje varovati; tudi za druge občinske tem se doseže, da pride nježni zarod na prosto m posle. Razvidno je, da se enaki čuvaji ne pečajo dosti potem vspešneje raste. Doraščeno drevje se mora le za gozd. To je vzrok, da se tatovi po soseskinih goz tako sekati, katero nima nič ali malo prirastka in dih silno množe. Ako ena vas ne more gozdnega va-stoji po krajih, kjer je spodaj veliko zaroda. ruha boljše plačati, naj se združi več vasi, katerih Sekanje naj se tako vrši, da se sklep gozda ne gozdi eden na drugega mejijo in postavijo gozdnega varuha. Na ta način bi ga lahko dobro plačali in ga rUSl, , T VJJVJ viiu^m; v ^ ^ » ~ ~w ječega dotikati. Ako se temu nasproti ravna in še samo za go to je veje enega drevesa se morajo zraven sto- .•Al t J • # * V T £J varovati rabili f f goljave nastajajo, je to kaznivo. Ako se stari goli prostori najdejo, naj se zapade ali posejajo z gozdnimi sadikami ali semenom. Ce so pa v bližini semenice se to delo lahko prihrani, razbrskajo naj se samo tla da more odpadlo seme v zemljo. Znani so gozdi, kateri so res tako razdeljeni, kakor smo omenili, raste pa v kupčijskem oddelku mlada hojevina. Dotični posestniki so oddali apneničarju, trebiti pritlikovino in grmovja. Vse je povoljno izvršil, samo 3—4 sežnje visokih smrekovih in bukovih štorov ni posekal. Zdaj štrle iz mladega drevja kakor Če vprašaš posestnike, zakaj so pustili te „grenadirje" v gozdu, ti bodo odgovorili, da je les trd, zato apneničar ni hotel sekati. Ravno tako leži polno vej in druzih drobnih odpadkov po tleh z izgovorom, da bi tako dosti v apnenici ne koristilo. Revščina, čestokrat tudi lenoba sti pa vzrok Pri svojih obhodih naleti politični gozdar pogosto na novo sekanje v občinskih gozdih Če vpraša zu akaj pana pravi, da tega ni treba, da sekanja ni politični oblastniji naznanil je gozd lastnina opravičenih, toraj smejo ž njim delati, kakor jim je drago itd. Ko potem gozdar ovadi župana politični oblastniji in je ta kaznovan, veruje sicer, da ima gosposka res pravico, se v gozdno gospodarstvo mešati, vendar vedno po svoji trmi gospodari, kar živo obžalujemo > kajti na ta način, ako bi občine v gozdih dobi go spodarile, bi se gozdi ohranili strahovi Novice so tolikokrat povdarjale, kako važen j da i mlade hojice, katere imajo komaj 3—4" v premeru kradejo in jih po 10—20 kr. prodajajo. Enakega drevja se na tisoče kosov poseka in gozdu velikansko škodo provzroči. oddelku za kurjavo in hišne potrebe naj se seka staro, bolno in v gošči rastoče drevje. Ravno drevje naj ostane, ker je dobro za semenice, potem ni treba vsake goljavice umetno obdelovati. Sploh naj se tako seka, da se sklep gozda ne pretrga in se gozd le trebi drevja, katero ima najmanj ali nič prirastka. il V T1V/U uuuauiviut f U.U/IJWIVJ je gozd za posamezne okraje, kakor za cele dežele Danes rečejo še to, da je gozd človekov najboljši pri jatelj. Saj imaš skoro vse, kar v življenji potrebuješ iz gozda. Iz lesa izdelano je vse hišno in gospodarsko orodj še celo žlica, s katero ješ, je iz lesa si kuhaš živež in se greješ po zimi stavbe prodajaš za lep denar v mesta. Ko prideš na svet, polože te v zibelko iz lesa, in ko greš iz sveta, zopet v krsto iz lesa in naposled vsadi lesom kuriš, Drva in les za še blaga roka lesen križ na grob Zdaj si menda do dobrega prepričan, da je gozd v resnici tvoj zvesti prijatelj. Skažimo mu tudi mi prijateljstvo s tem, da ga varujemo in pošpešujemo nje govo razširjenje vil Bog nas bode zaradi tega blagoslo ? da bomo srčno in zadovoljno živeli Pri nas se skoro nobena občina teh pravil ne drži > ampak sekajo se prvo najlepša drevesa, in ko teh ni dobro je tudi ostalo bolno, krivo ali zatrlo drevje. Ker se je zdravo drevje posekalo, zginile so tudi semenice iz gozda. Nasledek temu je, da se visoki gozd pola- mestu Kako nam ie sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati? Spisal M. Ran t. (Dalje.) Dalje mora pa tudi vsak napredni sadjerejec suho kakor vejo in znajo. Časi so hudi, zaslužka ni in vsahljajoče se drevesno vejevje ob vsakem letnem goma v nizkega in potem v Kras spremeni Ako prepričaš ljudi na mestu o tem, pravijo: nas ne bo še zmanjkalo lesa,, nasledniki naj si pomagajo, nikjer itd. času uže kar na oko po njihovih zvunanjih znamenjih, ozirom na to naj drevje, katero se ima posekati, namreč: po močno razpokani, listnato - mehurčkasti tudi župan z gozdnim kladvom zaznamova, pri delu naj zgornji lubadi (kožici), po kratkih (pogostoma mu pomaga gozdni čuvaj. Izkazovanje in sekanje naj bode pozimi. To naj popolna pomanjkujočih) suhih letnih poganjkih poznati. Slednjič se pa to prevažno sadjarsko delo in opra se oznani politični gosposki z opombo, kje in koliko vilo tudi nikdar sadjerejskemu nevednežu lesa se misli posekati. prepuščati ne sme; taki sadjerejski mojstri-skaze v izvršitev ako 5 se jim drevesno razredjevanje v izvršitev zaupa, nam utegnejo v prav kratkem času celi sadni vrt spriditi in drevje totalno iz pravega reda in naravnega tira spraviti. V resnici nad vse škodljivo, a zelo drago delo! Več med domačimi sadjerejci jih je te misli, da se rane, sadnemu drevju pri razredjevanji in snaženji ob letnem času prizadete, hitreje in gotoveje obrasto in zacelijo, ter da se s tem sadnemu drevju ob enem krep-keja rast in višja starost zagotovi, nego bilo bi to z enakimi sadjarskimi deli, izvršenimi ob zimskem času, v posledici združeno. A tudi ti nazori so brez vsakega pomena; tudi te misli so neutemeljene, katerim moramo v sledečem brezpopojno ugovarjati. Rane, katere bile so sadnemu drevju ob zimskem razredjevanji prizadete, se ravno tako gotovo in ravno tako dobro obrasto in zacelijo , kot se onemu med poletnim razredjevanjem zadane; le prav jih je treba izvesti, to je, odžagana mesta z nožem gladko poiezati, je s cepilnim mazilom ali pa s premogovim katranom dobro zamazati, da se ne razpokajo, in da v posledici tudi trohneti ne prično. Res je pa, da poletno obrezovanje in razredjevanje sadno drevje v pravilni rasti bega in s tem njegovo rodovitnost pomnožuje; a to delo, ob zimsko-pomladanskem času pravilno izvršeno, pospešuje pa sadnemu drevju bolj lesno rast, s čemur se tako sadno drevje bolje ukrepi, se očvrsti, zdraveji ostane in tudi brez posebnih drugih izrednih nesreč večjo starost dočaka. Ako se sadnemu drevju rodovitnost njegova umetno pomnožuje, se mu s tem vedno več naravne moči odjemlje, v rasti prične zastajati, normalne starosti svoje ne dočaka, in uže onemoglo napadajo rade pogostne in razne bolezni, ter nam morda ravno ob času, ob katerem bi nam največ in najbolje koristi do-našati moralo, prezgodaj vsahne. Poletno obrezovanje in razredjevanje drevesne ve-jine krone more se v resnici koristno le na onih sadnih drevesih izvajati, katera prav močno in le v les poganjajo, in — čeravno uže zadosta krepka in stara, no- benkrat ne cveto in roditi nočejo. V vsakem drugem obziru so pa domišljevane prednosti poletnega obrezovanja in razredjevanja vejinih kron sadnega drevja le nekaj dvomljivega, nekaj negotovega, kar more čestokrat za domačega sadjerejca biti prav občutljivih, slabih nasledkov. Nasprotno pa, ako se razredjevanje drevesnih vejinih kron po naprednem sadjarskem veščaku ob času drevesnega (vegetacijskega) počitka pri lepem, suhem in ne premrzlem vremenu (termometer ne sme 1° R. pod ničlo kazati) izvrši, in, ako se s pri tem prizadetimi drevesnimi ranami pravilno ravna, more domači sadjerejec od tega prevažnega sadjarskega opravila z neko gotovostjo sledečih prednosti pričakovati: 1. Vejino razredjevanje ob tem času ni tako tru-dapolno, je ložeje, sigurneje in pripravneje, ter tudi dosta boljši kup, nego bilo bi ob poletnem času izvrševano. 2. Pri razredjevanji drevesnih vejinih kron izvrše-vanem ob tem času ni potreba uže rodečih sadnih dreves prezirati in razredjevanja na taistih opuščati, ker se rodovitnost taistih po odstranjenji preobilnih in nepotrebnih vej izmed vrha še le osigura, zboljša in zagotovi. 3. Se drevesu ob času njegovega vegetacijskega počitka lubad na vejah in deblu tako lahko ne poškoduje, nego bi se, kedar so ti deli v polnem soku (popolno muževni) in se lubad zavoljo tega od lesa rada loči in lahko odlupi. 4. Z razredjevanjem drevesnih vejinih kron, izvr-ševanem v mesecih svečanu, sušcu in prvi polovici malega travna more se ob enem tudi obnavljevanje za to odločenega starejega, in izgojevalno obrezovanje mlaj- šega sadnega drevja koristno družiti in izvrševati, katera dela se pa s poletnim razredjevanjem nikdar družiti in skupno izvajati ne smejo. Zakaj, bilo je uže v tem dopisu na svojem mestu povedano. 5. Ravno tako more se z zimskim razredjevanjem ob enem tudi sadno drevje mahu, lišajev, rapavega lu- bada, gosenčjih zaleg, gob in drugih takih „šeškarjev" osnažiti ter z apnom pobeliti. 6. Les ob zimskem času raz sadno drevje od žaganih vej je za kurjavo dosta več vreden, nego bil bi v to svrho ob poletji pridobljen; tudi je pozimi za raz-sekavanje in podaljevanje takih vej v drva in butarice več časa, nego ob poletji. 7. Ob zimskem času ni se nam bati, da bi se z razredjevanjem drevesnih vejinih kron pod sadnim drevjem rasteča trava in druge krmilne in produktivne rastline tako lahko poškodovale, kakor bi se to ob poletnem času zgodilo; pozimi so njive in zemljišča pod in okolo sadnega drevja navadno sploh prazna. Odpravljeni les in vejevje se ob tem času tudi veliko ložeje, varneje in sigurneje izpod sadnega drevja odstranjuje in odvaža, ker je zemlja po zmrzlinu vtrjena, nego bi se to poleti zgoditi moglo. 8. Domači kmetovalec-sadjerejec da se k zimskemu razredjevanju drevesnih vejinih kron veliko ložeje in hitreje nagniti in pripraviti, nego k poletnemu; kakor bilo je uže povedano, more se se zimskim razredjevanjem ob enem tudi še več drugih važnih sadjarskih del in opravil izvesti, za katera pa poletje nikakor in nikdar pravi in ugodni čas ni. (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 1. Prosim, podučite me, koliko naj dobi krme konj, da ostane pri moči in da se krma ne trati ? (S. G. v Kr.) Odgovor. Za srednjega konja, koji opravlja vsa navadna kmetijska dela, zadostuje 12 do 14 litrov ovsa, 5 do 6 kilg. sena in 2 do 2 V2 kilg. slame. Pri velikem delu sme se pridjati nekaj ovsa. Pozimi, to je, ob času brez dela, zamore se oves hraniti ter bolj seno in slamo krmiti. Vprašanje 2. Kjev bi dobil na prodaj prešiče angleškega plemena? (Ž. v Sp. B.) Odgovor. Izmed večih posestnikov, ki se pečajo z rejo angleških prešičev čistega plemena, nam je najbolj priporočen Mottony na Koroškem. Pri njem dobite čistokrvne Berkshire, Yorkshire in Suffolk prešiče. Naslov je ta-le: „Felix v. Mottonische Gruts- und Industrie - Verwaltung Wernberg, Post Foderlach in Karnten." Občinske stvari. Planinske paše. V starejih časih je sama paša krmila živino, trava posušila se je samo v onih krajih, kjer vsled vremena, zime ali redne suše gotov čas vsakega leta živina na paši ni dobivala živeža. Napredek v poljedelstvu in gozdoreji odrinil je pašnike prav v zadnjo vrsto zemljišč glede njihovega pri-nosa oziroma vrednosti vžitka na njem. Zato se pa danes večji pašniki nahajajo le še ali v osamljenih ravninah (na pr. na Hrvatskem, Ogerskem, v Galiciji itd.), ali pa na visokem gorovji planine, katere večji del leta sneg pokriva, na mejah druge rasti in tako oddaljenih od gajo po krofih in gospodinja zavestno vpraša moža, jeli svetovnega prometa, da se uže odvažanje druzih pridel- mu je cvrtje po volji. Mož se zadovoljen namuzne kov ne splača. Planinske paše so ali med gozdi ali vsaj in pravi: Vsaj zmiraj trdim, da nobena gospodinja ne v bližini gozdov. Kedar imata gozd in paša samo enega, to je ) oba zna boljših krofov pripraviti kakor ti, danes pa so še tistega gospodarja ali lastnika si ta gospodarstvo vredi posebno dobri!" Kaj ni res!" odgovori gospodinja, pa rečem ti tudi, da ti za tako plačo, kakor do sedaj, v mejah stavljenih mu po veljavni gozdni postavi, kakor ne bom več kuhala in gospodinjila!" mu bolje kaže. » Po koliko pa Vse drugače pa je to gospodarstvo tedaj, kedar ima gospodinja. gozd druzega, paša pa druzega lastnika. Ul U^Vj-jUj |JKAt 1 tiU VUi JLVLii ^ jj Cl# U^U OJ/^^UUUlj UCi O t Takih razmer nastalo pa je sila veliko, odkar so se naprej boš toraj dobivala služiš"? jo vpraša gospodar. „Do zdaj še nič*, zavrne Ako je pa tako*, odgovori gospodar, za n pa uže spoznam, da s to plačo ne moreš shajati. u še enkrat toliko \u vredile gozdne služnosti, tedaj pravice sekanja in paše. * Leta 1884. bili so požari v gledaliških: 20. j a Večidel se je lastnina gozdov priznala grajščakom, onim nuarija pogorelo je v Londonu Lusbyjevo gledališče; 16. manjim posestnikom — kmetom pa, ki so imeli pravico aprila gledališče v Tarasconi (na južnem Francoskem); sekanja, dala se je odškodnina, včasih primerna, dosti- 21. aprila cirkus Sidoli v Bukureštu, in ravno tisti dan krat pa tudi prav pičla; — pravica paše pa je ostala bilo je gledališče v Clevelandu (severni Ameriki) vsled nekako v zraku, na papirji sicer priznana, dejansko pa eksplozicije gaza popolnem razdejano; 16. maja pogo- bolj in bolj odrivana. relo je dunajsko gledališče Stadttheater u 15. junija 1LI k/Ulj "Uii »auu. ^ JO uuuajotvu giuuciuo^v. , au. juuijt Ta prememba v posestnih pravicah, katera zelo gorelo je v velikem gledališči varšavskem, pa brez ve težko zadeva živinorejo v gorskih krajih, daje posestni- like škode; 20. junija pogorel je akvarij „East-London kom gozdov na podlagi veljavne gozdne postave pašo Aquarium" v predmestji londonskem, in ravno ta dan malih posestnikov bolj in bolj spodrivati, deloma celo kraljevo gledališče v Edinburgu; 6. avgusta pogorelo je uničiti, in zato se čujejo prav opravičene pritožbe po- poletno gledališče v Tomsku (Sibiriji); 16. septembra sebno z gorenjske strani Kranjske, pa tudi s Koroške, pogreznilo se je gledališče v Cahorsu (Francoskem) med Gornje-Štajarske, Gornje-Avstrijske in Solnogradske zo- plesom v klet; 19. oktobra pogorelo je nemško gleda- per ravnanje lastnikov gozdov oziroma zoper nekatere lišče v Moskvi; 16. novembra gledališče v Evterpi v določbe gozdne postave. Pri shodih kmetovalcev izre- Smirni; 20. novembra gledališče Gaiety v Southamp- koma na Dunaji povdarjala se je ta malim živinorejcem tonu; 23. novembra „Thalia-Theater" v Stettinu. preteča krivica, in sklenilo se je vkljub navzočnosti graj-ščakov zahtevati primerno premembo gozdne postave, katere pa žalibog do danes še ni, in katera bolj in bolj negotova postaja vsled velikanskih povodenj, nastalih zadnji čas v Tirolah, na Koroškem in v severnih naših deželah, posebno zato, ker se je v teh krajih gozd premalo varoval. Kako tedaj pomagati malim kmetovalcem, katerim se z odvzeto pašo nemogoča stori živinoreja? Zabavne stvari amet v stepah. Poljski spisal Mikal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean Gozdna postava daja v nek pomoček v tem, da opravičen sme zahtevati načrt gospodarstva, katerega po zaslišanji opravičenih in obremenjenih in pa izvedencev določi politična gosposka se po nekolikih dneh, uže so ubežniki bili natorno (DaJje.) svojega gospoda so kozaki vdrli in slabo in neukretno stikali za ubežniki: ko so kozaki bili vrnili Brezi j prve stopinje. Ako se tak gospodarski načrt dogo- da bi jih ne bili zalotili preganjalci Sla je vest okrog, da varja in odobruje, dano je vsaj kmetovalcem tudi pra- so naselili se nekde nad Bugom; lahko bi jih bili našli vičnim okrajnim glavarstvom skrbeti v načrtu za to da > in na vrnitvo pregovorili (kar so činili drugi dediči V i. VjLU tli KJ i aj u i LU. ^ICITOiionuai CJIVL V uuniiu tiu uv/, * * . v^ ---- \------- se sicer gozdoreja pospešuje, da se pa tudi za pašo katerim je, če je ljudstvo trebilo se i i v kraj pičlo na opravičenim živinorejcem mogoč stori oni vžitek paše, seljenem, to bila ogromna škoda); ali moj brat ni po-katerega so jim uže veljavno razsodbe priznale. — To mislil ni na to; zmotil ga je bil upor, če prav so njega je tedaj zdaj edin pomoček, varovati planinsko in gozdno namere bile blagostne in poštene ; mrzko bi mu bilo to pašno pravico in tega priporočamo posebno prizadetim našim gorenjskim občinam, oziroma skupinam. bilo da bi ga bili sodili, da je mučitelj skopuh Mnogovrstne novice. * Učenci ubogajteJ t občini Bered, šopronjskega komitata, razprlo se je v šoli med podučevanjem več otrok. Pri tem zagrabi devetletni šolar svojo torbo , v kateri so bile šolske knjige in jo s toliko močjo vrže drugemu enajstletnemu učencu na glavo , da se je na v tem, ko je sploh bila sama dobrota ga. Nekoliko mesecev poznejše je skoro na nevoljo zvedel, da je zaločen ostal izmed njegovih ubežnikov nekedo. To je bil najstarejši sin iz sela pobeglega gospodarja in najdrzovi-tejši med vso rodbino. Prikazal se je bil v Krasnojar ali zato, da je kaj ukazal glede na kake reči, varno skrite pri znancih, ali da je pogovoril se o kakih drugih rečeh, ki so bile odločene, da jih preneso svoje naselišče, na kar so izseljenci navadno rabili zaostale prijatelje in sorodnike. Zaločenca so zaprli vzbo mestu zgrudil mrtev! co brat ? to je: v izbo vaškega redarstva (policaja). Moj kar sem uže povedal, ni bil prav nič vesel tega Uiat i X\Cil OVJJLl U/J\J pu Y ) JLIJL KJ1JL f JLXX\J ' vuvi. * Starašina zatožen. Zoper laškega starešino Ma- ulova, a sam ni znal, zakaj ne in kaj bi učinil z za ti j o Farino vložena je sodnijska tožba, o kateri bode ločencem. Da bi bil pokaznil ga, a ne znal v kratkem obravnavalo starešinstvo , kot najvišj sod ? zakaj * to ni zdelo se mu prav; da bi bil se silo stiral nazaj celo Hudodelstvo, zarad katerega bode imelo stare- ubežno rodbino, to bi mu bil velik in nepristen trud mja. šinstvo soditi, je to, da je nekaj krav Farinovih na na- Odločil je toraj'dan časa, da bi pomislil sipu železniškem travo popaslo » kaj kako * naj bode, ali kako je presunilo ga, ko so bili prinesli Predpustna. Prvo predpustno nedeljo ocvrla je mu vest, da je zaločenec obesil se na brvno v izbi, kjer skrbna gospodinja okusnih krofov. Po prvih pokušnjah so imeli zaprtega. Nemogoče je zdelo se jetniku vsa-gospodar zadovoljno pokimuje z glavo, otroci urno se- koršno otetje; krepko je bil preverjen, da ne umakne t^ i !■ e kazni, in ker je bil vdal se poskusom nesrečnega sredi ogromnih ravnin amoumora, ki je lasten ukrajinskemu ljudstvu zdi se človeku, da je to ka končal ______ ^__________________ u , kega izgnanca naselbina. Redke naselbine imajo po- slvoie žrvlienje. Ta dogodek je živo bolestno presunil dobo nekakih krtin na tej pozabljeni zemlji; one kva- J J - - ...... ... .1. oživljajo lojega brata , dolgo časa ni mogel znebiti se mučne rijo stepo, jemljo jej samotnost in devištvo risli nJ dasi vest imela nikakoršne pravice » mu bila kaj očitala. Ni kesneje nikoli ni hotel, uo. vse ysuuuuo rus&o ^jnajmu, mu na um bili prihajali njegovi pobegli naselniki, ljudne ravni raztezajo prav do pustin v srednji Azij so stale njih koče, zato vendar utegno te lastnosti najznatnejša znamenja biti ■ na herzonskih stepah. Tu podnebje in z razno soljo da da pa je prav nič ne! PH HHH gibal se je tega prostora a ni motil mu glave , tudi nihče drug ni hotel pola ;omniti se te zapuščene razkošne naselbine, zato je koro spremenila vse vshodne ruske pokraj skoro ki svoje plodovite malo- e prav imajo takovo obličj solij oživlj in vablj tukaj pa to ne prominja puščo, a narod po okolici je zbog omrtvele stepe Stoj nad Bohom, nad Dneprom, a na- ega dogodka na njej rekal jej obešenčeva naselbina, posled nad morjem, pa ne priča o tem ti^ne živejše ialo po malo pa so zabili imena iz arjev in niso spominjali se jih drugače, nego z nazo om odšlih gosp puoiou U.CLU. uuvu J V/^aa 9 r---- ~ ---- — *> rastlinstvo, niti manjše ravninje po okolici. Reke gibljo med nizkimi in golimi breg zalivi, kakor kaka povešenci. Stoprv nekoliko let polteh dogodkih sem svoj tir v Krasnoj prišel Cas je velike zmene učinil v jezera, leže sredi stepe, morje bije ob prazne parove njega jednoličnost žalost * tega susega aavadno veča še tistoličnost (un- moria, ki se stiče ž njim. Mimovolj rodbini. Naš oča ni bil več živ, dva mojih bratov willkuhrlich) sodiš, kako divji, kako barbarski so gotovo tudi bila uže mrtva, dva še živa pa sta bivala nekje rugod jaz sam sem v last dobil Krasnojar, ali bogat prvič zvedavost zdeli se ti bregovi nepriljudnega EvRsina Grku, ki J© dobičkarstvo bilo zvabilo ga le-sem z velikimi važnostimi resnično neugodnih dogodjajev ________ _ w _ njegovih veselih otočičev in od divnih predgorij lenadnih zmen. To je bilo povod~ da sem malo bival takem pozorišči raznih step se nič ne razlikuj ia domu, da sem malo užival svobode in mirnosti na 0d okolice. Popotnik se posvetuj Na okolica samo z umom, kakor ometih (na deželi), poznal sem obe bolj po tem kar mornar z morskim dnevnikom in s kompasom, zato da jem čulo njima / nego po lastni izkušnji; na robe je Zna, na katerem delu stepe je. Vranji razgled bi ga ne preveril o tem. Ingulu, Hromokleju, Teligulu, Bohu po U1 \J lij lUJUf < ----J / ----- jel sem še mlad boriti se z zopernostimi dej )ilo ikega života. Izmed priljubljenosti, ki sem jih imel do raznih to je vse tisto: nekov pretok brezi vodnega obraza, po nekakih skalnatih parovih, a povsodi okrog brež i j je sem ter tam kaka ozka lolokov, izmed njih je najvažnejša bila meni ta, da od- je neizmerno polj pravim drzovitost (pretenzija) črnomorskega vojvodstva prazna dolinica, ali, kakor tam rekajo, balka, prav za [admiralstvo), res nepremišljeno pogodbo (kontrakt) so jo bili naredili moji predniki v Krasnoj ki Ta je prav neznana mogila brezi vsakoršnega nazova in izro čila. Samo solnce, kaže podoba, utrujeno gleda na te zahtevala mojih osobnih ujnih skrbi, s katerimi sem ravni celo leto potratil na neprestanih potih med Herzonom F Uže je bilo minolo skoro leto dni, kar sem na Nikolajevim, Odeso in še med drugimi postajami črno- razne strani meril te pustine in do sita naužil se step morskega pomorja. Krajina, v kateri je bila obravnava, nega praha, kar mi šine v glavo, da bi odpotoval krajin priroda je bila povod, da je muka dolgo časnost bila štirikrat veča: nikakoršna različnost, nika Nikolaj v Odeso. Odpotoval sem s prve postaj rano Vjaouuot Uliti oiiiiaiuu ? kjvjlh ^ uiuuuviu^^ * ia»av/5 u.c* tvjuvi kova mičnost v okolici ni lajšala tega težavnega pota. katerih teče reka Telig na večer pa sem se bližal globokim otlinam Žalost teh sosednjih nam kraj ki so jim dosle »CU.LlJl.Li LlčliLil jtViajJ.ll , xvi av JAiAJ. uuohj lHienOm. IVlLHIll OOIU » »uvjutiui v^ . , — - njih žalost je tem znamenitejša bila j0 stoprv naseljevalo se. Popotoval sem sam s stoprv po ki priteka iz zaliva s tistim ki Mislil sem prenočiti v mestici Berezovci rekali tep a iuaan o t o p a. , "-------- bivaku tačasne Ukrajine. Sedaj sta dve pokraj ne- vdinjanim slugo, pa z voznikom Židom. Uže novembra koliko zbližali se v podobnosti, zato, ker so uničevali meseca je bilo to, ali kolovoz je bil izboren, vreme je lesove v Ukrajini, najbolj pa za tega del, ker so sekali bilo še toplo, kakoršno je navadno tamošnje podnebje, prekrasna drevesa, rastla so povsodi le-todi, kar sem Solnce je bilo vstalo jako jasno in podoba je kazala, da uže povedal popreje, posamezno po poljih, katera so napoveduje prelep dan; ali Zid je bil izkušen človek, vrstila se z dobravami dejno hladili oralna polj s črnimi lesovi, ki so dobro- Vsled vetra ki z lesovi, s to neprimer- premeniti se vreme krilil od morja, dejal je, da utegne Res smo solnce imeli samo dopo- . in ko ljivo diko in koristjo, ki je moglo polotiti se je le glupo ludne, popoludne pa je začelo močno oblačiti se in neoprezno barbarstvo! Po zgubi tega svojega na- sm0 se peljali s postaj v vasi Jastreb tornega krila so ukrajinske ki je bližala jih podobnosti sedanjih ravnin. merne naselitve ne odbijajo do cela te podobnosti oblekle se v divjost, rosil dež. Padal je pridnejše in pridnej » uže je a na večer Veče raz- saj je znatno hladilo se in sneg je začel ponujati se. Ali zadovolj tudi niso odgovorne za vse. Morebiti utegno še kedaj v mestici, mislili smo, dobod smo bili, da srečno pridemo do prenočišča sani če ponoči sneg ukrajinske doline obogateti z vrstami vasi, morda uteg v inesuci, mišmi »mu, uuuuucmu w ^v^v,* utegne zamesti zemljo — pa do cela smo se prevarili s še po njih vstati več polja, morda se odičijo z obsaje- tem sklepom. Ni padal več dež, temuč prav pravi živimi ploti in z mejami okrog posa- jz početka reiše, a vsak trenotek gostejše, da je napo nimi cestami meznih lastij, kar jim povrne različnost zelenost Vil sled vstalo pravo sneževje. Ni le pobelila se stepa okrog so nekdaj imele jo". Nekedaj so visoka drevesa s ko- jn okrog, kakor o največi zimi, po pol uri je čudovito šatimi vrhovi povsodi razlikovala se od sosednj stepe Krajina je tačas, kakor da je odkrojena od poljske meje gosto jel padati sneg \J\Jl. LI1U11 J J^V L V*.-.- j --------- da je dva komolca visoko zamel pot jci pauai/i ouog, ^t* j\J vati---------- ------- - Kola so težko brodila po tem visokem snegu a imela do cela drug obraz Nikakova pota niso držala kar je bilo še teže, pot je do cela ginila malo po malo: po sinjkastih dolinah, ne po živih gajih; povsodi je stepa \z početka je tir kazal po obeh straneh rastoči b uran bila tistolična (ščavje), ali ko hitro je bil zapadel tir > Težko človek misli kaj žalostnejšega, nego so raz- vsakoršno kazalo v stepi. Bura je bila veča in veča Oinilo je ni sežni prostori, ki so nekedaj rekali jim divja polj pozneje Zaporožje, dan danes pa imajo ime: razni žamete igrala več z vlažnim suhim snegom, snovala snegom vred je ovoruski guberniji. To je resnično stepa brezi ua oskrb imeli zimsko obleko in dasi smo se e prave rastel mraz, a če prav smo varovali jesa m urozii vuuc, 00 w.iuyoj&. — iiaooijou. ^ui, vam. ;e nekaj nenatornega in nekako naključje. Malo ljudi in brezi vode se človek naseljen zdi da * Parov je široka in globoka jama, ki jo slap izkoplje. z njo, vendar-le je prehuda zima do živega sezala vsem trem. Najhujše je bilo to, ker je noč temnila m smo se o mraku, da sami nismo znali, kam. Žid je na vozili posel želod pa kosti, kedo opravlja delo rok poslecl oplašen trdil, da smo zablodili za nekoliko trenotkov učinili ker > da odločili, kako Ustavili smo se kom branil obstanek učila jih bode pa zgodovina tudi kedo k trijske drž P pretil nam nikakoršen slučaj kaj bi Iz najnovejšega časa treba žugala gotova smrt. Cele takove noči bi ne bili mogli prebiti pod milim nebom , a znali smo vica navadno traje po tri dni. (Dalje prihodnjič.) pač pa je dveh letnih števik 1848 se pri takih Dunajčanih carn je zapisati samo Nasi slovanski narodi da tukaj vija grof France C poslanec Gorice 12. jan 1866 nimajo učiti domoijubj (iop.j Včeraj j pokladal svojim volilcem Kot državni io tudi kot deželni Naši dopisi rani goriški se je bilo zbralo kakih 200 poslu katerimi je bilo tudi nekaj Slovencev, so volili v državni zbor tudi goriški s Dunaja 11. jan Ker so uže zadnje „Nc m. ma- prijavile dnevni red državnega zbora za 20. dan t in so uže na kratko omeuile propad veliko-nemških taclorjev Kopp, Weitloffin Menger v „Deutscher Verein* hočem jaz danes na kratko omeniti dveh drugih do^o deb, katere ste tudi za * ~ & a Lahoni Coroni se venda spotikali nad vabilom objavil slovenskim volilcem ročilo Coroninijevo ni imelo nič posebnega » Slovenci uže ne vedeli tiko liberalnim nstveni dvo-k med Kajti Coroninija s ki trgi; katero je tudi v »Soči«. Po- česar bi nas pomenljivi Prva . , _ 0n Je opravičeval svojo poli-pojedine^korake svojega postopanja z načelom kateri se ogiblje skrajnosti in ———m pa takim, Aaieri zsodba se nagiba od slučaja do slučaj upravne sodnije o napravi češke ljudske šole Tam kor v Ljubljani med Slovenci razmere med Nemci in Čehi približno take oerške. proti desni zdaj proti levi ka Vsled tega italijanskim progresistom daj uže Nemci tam blizo 200 čeških otrok prisiljenih hoditi v nemške šole ska 5 ali ostati brez poduka, osnovala je „Matice škol k6r z*hte™jo, da bi stopil popolnoma v .Poslednje je zavrnil s tem, da bonskem Slovenci in Italijani do- Ker je bilo njih tir brezozirnosti je pokazal kako privatno češko ljudsko šolo. Pri teh razmerah na ročil je tamošnji deželni šolski svet mestnemu zastopu liberskemu ustanoviti trirazredno ljudsko šolo s češkim slej druga, recimo, gospodarska in trgovinska opravila da ko učnim jezikom; mestni zastop se je pritožil daljv, je naučno ministerstvo pritožbo zavrglo, vložil je zastop • 1 f do upravne sodnije, katera je pri javni obrav izvršujejo mirno med seboj. Hotel je toraj reči mirno postopanje je na Goriškem primerno tudi Jitiki on pa, da je še sosebno dolžen, ozii ? na slovenske volilce Med in po so navi dne tožbo v po-ozirati se tudi šenem italijan-poslušalci ena- m gl ono prav neumestno podpirano Pritožniki ugovarjali so letno poprečno število čeških otrok dokazano da pet skem poročilu je vladala tišina tei komerno tudi razšli. Novo politično društvo „Unione< na -odnSf—V-P-SU? -P0treblli vzajemnosti obeh tično pa so ugovarjali, da se s takimi šolami porazumljenje med narodi , poli- doseže oštevali; v obi gotovo zbodel, in prej ko ker zdaj se Cehi ne bodo učili nemščine, Nemci pa ne češčine. Vlado zastopal je ministerskega tajnika namestnik dr. Hye, tedaj ena najmlajših moči ministerstva in ta je ugovarjal samo prvemu stvarnemu ugovoru glede šte stašu vi „ ne ga bodo po listih ^ko.P°vedati.. Pa si niso upali. adi izpodmak-svojemu pri- Slutiti pa je da bi Italijani Coroninija nili in podelili mesto kakemu odločnemu Ce bo grozdje dovolj zrelo > gotovo to tudi letni občni zbor Politično društvo »Sloga" bo imelo 15. t. m ----t > »Sloga" je vedno počasna, in značaja ni se spremenila. Kadovedni smo, kaj bo in vila učencev, sklicevaj nih postav in na pa na to da člen XIX. državnih temelj- obečala za bodučnost, 1. deželne šolske postave, konečno zbora naložene dolžnosti po načelih ugovornikov narodna manj- skim političnim društvom tega nam od občnega sina nikdar ne mogla priti do lastnih šol. pa vladin zastopnik ni prav nič prizadeval Sicer še dalj se hlevno kako je izvršil Nasproti primorskim italij je naše društvo pač prepo utemeljevati načelo, katero je upravna sodnija uže toli kokrat proglasila v enakih pravdah. sodnije posvetoval se je samo 10 minut Kakor veste, je bil predzadnjo nedelj si k dr- •?1 ip p v sr b bKoiov ^ilirske provinciie". in. kakor i« Kn^ K HH f 1 Senat upravne gih škofov o tej pravdi potem pa je objavil razsodbo, po kateri je bila pritožba se je ilirske provincij škof posebe zahvalil pri obedni kakor je bilo brati t kot neutemeljena zavržena Ijanski kaj brali to razsodbo? T\ • * —J^IJL UUUUU1 JiJ J Depretisu ter kar je svet itak vedel, povdaril Bodo li mestni očetje ljub- ta namestnik je povzdi Druga tukajšnja novica zadnjih dni je neka pod pokroviteljstvom mestnega županstva izdana brošura z ------------Jv j^v/ ▼ tiui^uii LlJ C ti cerkveni dostojanstvenik je vsaj njega do te mizi baronu , da edino časti. Novi odkritosrčno povedal sam resnico, katero bi kdo drugi morda zamolčal naslovom bedr&ngte W vseh vidno hoče krivda lastnega slabega mestnega gospodar stva odvaliti na sedanjo vlado in pa na večino držav nega zbora oziroma na narod češki s katero se oči- da bi se bili posvetovali škofih pa je razširjena govorica, kakor majerjev duh med našo Q - .-------------------v, poljski in madj olovenci smo za mogočne dunajske jude očividno mali 1 1 ' ..... nike Oni > 5 da brošura prilastuj pre svoje provincije da po časnikih resnica da je samo to kako to je neki zavrnili Stross ko duhovščino razširjena ki bi utegnili o tem vedeti, trde nas tudi izrekoma šteli med svoje nasprot- zbrati se kot sinoda v'Gorici da ilirski škofj popolnoma laž namerjajo pač dalj državo braniti zoper avstrijske sovražnike, med katerimi Dunajčanom nalogo, da bi hoteli slovansko duhovščino pa da potikanje, kakor k oj potem imenuje narod madjarski , poljski krotiti ob enem pa javka , da bode žavni zbor pomagati Dunaj češki nima nikake m vlada 5 kljubu temu oma dr- znan i da podlage. Mi gospodarskih zadreg zmerni duh nam je vsaj od v navedenem zmislu menimo tudi, da ne j razumnejši krogi kar strme o taki pisavi, ki oči 77--\A\ALX ) n vsem v mejah postave kajti naša duhovščina se giblj vidno kaže, pisavo denej kruh da so pisatelj in pod pa svoje pokroviteljstvo krogi, ki taao v— , ili j tako da ne potrebuje nobene m je patnotična skoz teh škofov dobro B PO skoz + + PU I • ur----— "vvuuoga jljuuiičt Llž Ljubljane. (Pravda za naš Trst) pouka na to stran 7 Naj bi trezni dunajski krogi malo brali zgo in prepričali se bodo lahko kovem najnovejšem seganji po dovino dunajskega mesta , __ ....... komu v državnem gospoda rstvu seVel v naših . nemških časnikih. — veČina nam sovražnih a i pa nam tujih časnikov stavi glede Trsta gospodarsko njem 5 je po Bismar- na dnevnem redu Večina ražnih ? meso, stran v prvo vrsto > in s tega stališča z obema rokama sega po Bismarkovi nemški roki Mi smo žilib malo pozabljivi za Bismarkovo preteklost o pre-s to naredbo odvrnila velika nezgoda od mnogobrojnih njegova delavcev Cela in to je en vzrok, da moramo politično stran vpra gotovo tudi na korist upnikov firme. (Delničarji kranjske eskomptne banke) sklenili šaoja staviti v prvo vrsto. Drug vzrok za to našo sodbo so minuli ponedeljek po zaslišanem poročilu upravnega likvidirala in ne napovedala konkurza. Je vsa dosedanja politika naših merodajnih krogov odbora na Primorskem M dolge v; Mazzini ste napak, od nočemo še tolikokrat ponavljati Po računu upravnega odbora znaša vsa zguba po Ze časa počenši, ko so Ca\ Garibaldi združili laško deželo v eno državo nariju in Neussu 130.563 gold. po odbitem reservnem zakladu Pričakovali pa smo vendar, da bode sedanj vlada dobičku, leta 1884. pa samo 21,419 gold. ali )0 dogodbah leta 1882. v Trstu za čas navzočnosti na šeg a cesarja in cesarice — po onih britkih skušnjah la bode na Primorskem vendar enkrat drugače. 30g, ostalo je vse pri starem, stare merodajc 14% delniškega kapitala (Zadnja številka goriške r> Soče oddelke gradiva one vrste katerega je osebe samo po nekoliko Spisi obrnj u stara načela 5 List vlado » zoper prof. Sukljeja in zoper tukajšnj prinaša cele sicer prinašala so zoper „Ljublj. ) deželno Vrh tega pa je med noticami nakopičena dolga In v take naše razmere pripustiti veli ko nemško vrsta čudovito nedostojnih priimkov. Nismo poklicani o ko Bismark jubnem prepričanji za j to je po našem domo- zagovarjati napadan list ali napadane osebe Naša država plačuje tržaškemu šo državo pogubno —- —F —ujv t^uou^uu „Ll0ydu V S a U 1VLU visoko podporo 1,300.000 gold. Zdi se nam. da se s a kom take vrste kaj opazke dostavljati prnm- pa nas je vsako leto m. Samona stavek iz dolzega dopisa, kateri trdi da ako podporo more vzdrževati brodai '----'--. " JO ^lUUJ^UU.UV^UtUM. ' ^ ^ ' družba, katera ali nemškutarska, kakor katera koli prejšnja kraniskadež ladaprav tako mšk 30 vsem more dostevati onim pomorskim zvezam vlada v Ljublj u smo prisilj opomniti lase države, katerim ne vstreza prosto zasebno domače je pisavec te trditve ali grozovito mlad ali pa j da a in ptuje brodovj daje tedaj im Ako se pa družbi tolika podp d tud m tak družb pozablj lati značaj avstrijski ' ^ i taiviuiu^ui minja , umnega, trpljenji* j m a odločna oseba za čas prejšnjih vlad, in če ne V9 4 C • ^ A « t > « 4 m 1Q koliko 1 e p ako ne ve oziroma se ne spo )ila skega po našem prepričanji, s samo pomočjo avstrii r i „« ; „ rF . „______1 _ __ • ° britkega trpljenja je prenašal naš narod likansk L1 o y d lentovske podg iz Trsta pregnala vse irre azlik tanj e m med da a j i n Kako d k d a d j i m š im od o sedanji naši Ako bi vrh tega vlada odstranila oni ptuji pritisk vladi oziroma njenem načelniku, to so dosti jasno iz- — — — —------^^ l* l A*ji°rvj rekli poklica m iateri domoljubnih elemeatov ne pusti na vrh najboljše, pa bodemo cenil i »Ilirijo oživljeno", potem bi se nam tudi našega „za- še le tedaj, kedar ar od topnik Po Ilirijo oživlj potem reznika" Bismarka v Trstu ne bilo bati se nam tudi našega za Do tod pa tedaj, kedar je več ne bo dnost prij a m vlad Dodemo v svoji ljubezni in skrbi za našo domovino naš kakor cveteč Se _ _ konkurzu firme Tscliinkel) omenili smo v zadnji številki „Novic" na kratko, da so bratje Tschinkel po polomu treh večjih upnikov, namreč češke banke za zemljiščini kredit, zaprtega upnika Ktifflerja in pa kon- zmiraj še rajši imeli m r š a v p tuj Trst. ^ ____ (Potrjeni sklepi deželnega zbora kranjskega.) kurzu blizo stoječe ljubljanske eskomptne' banke prisi Njih Veličanstvo potrdilo je z najvišjim sklepom z dne 7. januarija sledeče sklepe glede pokritja potrebščine za leto 1885 20°/ o priklada na vžitnino od vina, vinskeg in sadnega mošta in mesa, samostoj naklado od hektolitra porabljenih žg&nih pijač 21 o o j na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred, vendar s to omejitvijo da se naklada na žgane pijače v Ljubljani, ki velja glede pobiranja vžitninskega davka za zaprto mesto kakor tudi po deželi ne sme ne pri narejanji (kuhanji) pro napovedali konkurs, akoravno imajo po cenitvi na nobeno stran pretirani še zmiraj za dva milijona več premoženja kakor dolga. gold. Zgoraj imenovani trije upniki, ki imajo skupaj baje priklada pri Tschinkelnovih iskati 1,850.000 gold., so obljubili čakati s svojimi tirjatvami, ker je pa taka obljuba zdaj po nastalem konkurzu postala negotova 5 morali so Tschinkelni sami napovedati konkur 5 5 Premoženje Tschinkelnov znaša sedem mili le pri uvažanji ten pijač pobirati temveč po volj lajalca ali tedaj, ko jih spravi v obrtne prostore ali shrambe irobno jonov, dolg pa pet milijonov ali pa kedar jih nastavi za prodajanje na Da premoženje ni previsoko cenjeno, kaže uže to, da so vrednost grajščine Čiškoviške nastavili z 600.000 , akoravno so pred dvemi leti uže imeli za njo gold (Gospod deželni predsednik baron Winkler in njegova soproga) povabila sta pretekli ponedeljek 36 ospodov na kosilo , med temi so bili knezoškof dr. J. mestni župan poslanci, e- 900.000 gold. gotovine Večj Dr 5 »Anglo-osterr. Bank pniki Tschinkelnovi so sledeči k___ O^^lr« (1( 1 Misija, deželni glavar grof Thurn G r a s s e 11 i, v Ljubljani bivajoči drž več višjih uradnikov, vojakov, mestnih odbornikov, želnih poslancev. Razgovori navzočih bili so prav ži vahni, gospod deželni predsednik in gospa baronovka kakor Češka ,Bodenkredit - Gesellschaft eskomptna banka" . . Ceska t Češka hranilnica . . Dunajska »Kreditanstalt a > zmiraj, prijazna Glasner v Lobozicah Kranjska eskomptna družba Grof Kaunicevi dediči . . (Sekcijski načelnik pl. Posaner) v finančnem Kuffler v Beču ministerstvu odlikovan je z redom železne krone 2. vrste dvorni svetovalec poslanec Lienbach j jel vitežki križ Leopoldovega reda pa je pre konkurzu Tschinkelnove firme) naznaniti imamo zelo povoljno novico, da je uže minulo soboto došel vodstvu ljubljanske tovarne telegram od oskrbnika mase, da je sodnija privolila, naj se delo v tovarni daljuje. Enako se delo nadaljuje tudi v druzih Hranilnica Leitmeriška Preidel v Kamnicah v Beču Hranilnica Topliška Torsch v Pragi . Scholler Tschinkelnovih tovarnah Zelo nas veseli, da se je . Tschinkel v Požunu . . . Več manjih svot spod 50.000 gold skupaj Konečno je še nezavarovanih dolgov okroglo 600.000 gold 400.000 600.000 181.000 120.000 205.000 300.000 50.000 150.000 70.000 120.000 68.000 75.000 100.000 67.000 5 ?? n n 19 r n n ii ii n n 500.000 gold 400.000 n Tschinkelnovem posestvu so: 3 tovarne za ciko- rijo, 1 za čokolado, 1 za kartonaže, 2 za sladkor, 2 za posladkorjeno sadje, 1 parni mlin, 1 parna pivovarna, za steklo (glaž), 1 za porcelan, 12 sušilnic, apneoic in opekarnic (cegel) in 2 premogo-kopnika. Ne glede na poljske delavce in uradnike služilo si je v Tschinkel-novih tovarnah 4000 ljudi svoj kruh, zato se lahko da presoditi, kolika nesreča ta konkurs posebno sedanji večeru pri cesarju, kamor je bilo vabljenih 900 oseb. Cesar razgovarjal se je z mnogimi odličnimi osebami, naj pred z grofom Andrašijem, dalje z ministrom Tis-zom, generalom Gyulai-om, ravno tako se je cesarjevi Rudolf razgovarjal z različnimi osebami. Izmed duhovnikov navzoči so bili samo poslanci. Hrvatska. Opozicija v deželnem zboru navzoča zimski čas, ko poljsko delo miruje in na Češkem tudi JkrbLZ*^ to dt,so ™zpraye živaime ako ne sladkorska industrija sploh hudo peša. (Znani davkarski uradnik Waurečka), pa ne razburjene. Poslanec Pisa Hrvatu, da očital je predsedniku znan iz urada, ampak od izleta nemških pevcev na marno goro in Medvode in pa od agitacij za nemški Schulverein" na črnomaljsko-kočevskih mejah, se je v . uri v Latermanovem drevoredu na sej bi ne bil na onem mestu, ako bi kaj držal svojo čast, za to bil je v soboto izključen za 20 o predlogu Nam nerazumlivo pa je razsodil deželni zbor O i----x___-v i . btarčeviča, da naj se varuje imuniteta po nedeljo zjutraj ob vstrelil. Povod samoumoru je bilo izneverjenje ne ravno velike svote denarja pri njegovem uradovanji v Črnomlji, Waurečka brigal se je kot lahkoživec za vse bolj, kot za svoj posel. so pravde s tem človekom, tudi „Novice" bile so obso- od kodar je bil prestavljen zadnji čas. Skoraj vsi ljubljanski slovenski časniki imeli slanca Radosevič-aj ki je bil kot brambovski častnik brez privoljenja zborovega poklican pred častno sodbo vojaško za to, ker je podpisal adreso Starčevičeve stranke. — Zbornica zavrgla je ta predlog, razlogov ne vemo, pa zdi se nam, da je s tem nastopila zelo nevarno pot. Nemška Bismark je v državnem zboru zopet jene zavoljo njega na denarno kazen. — Taka je smrt imel priliko razkriti nekaj svojih namenov. Na korist človeka, ki je največi svoj sovražnik. (Theodor Neuss), posestnik fužin v Beli Peči, kateri je tudi prekanil ljubljansko eskomptno banko za domačega poljedelstva izrekel je, da hoče carino na z t povekšat razveselile (te novice bodo, posebno Ogersko) 20.000 gold. je kmalu potem napovedal konkurs. Zdaj .Pri razpravi potrebščine za znanstveno preiska- ustavijo fužine vse delo in uradniki z delavci vred so vanje , za katere je bila svota od 100 na 150 tisuč brez kruha. — To je tudi ona sreča za Gorenjsko in mark povikšana, vnela se je pa živahna razprava, kapa za ljubljansko banko, katero je gospod Deschmann tere so se vdeležili govorniki vseh večih strank zbor-včasih v deželnem zboru popisaval s tako živimi bar- niče, tudi vodja katolikov središča Win"dhorst iz-vami. — Kdor je pošten, spoštuje svoj narod pa tudi rekel je svoje pomislike zoper tako naglo zaporedoma ptuj narod, in takih ptujcev in domačinov je gotovo ve- sledeče prilastitve kolonij, kakor so se vršile zadnji sela vsa dežela, sleparjev pa ne bomo nikdar marali, pa čas > svaril je pred domišljijo koliko priiateliev ima takih tudi ne, katerih je lastnega naroda sram. - . - - - (Gospod Anton Sclimalc), upokojeni svetovalec Angleško, zoper katei Nemška in iztekoma je naglašal nevarnost vojske z . . _ . namene so bile najnovejše pri-višje sodnije, obhajal je dne 10. t. m. v Ljubljani svoj dobitve nemške obrnjene v prvi vrsti. _ Bismark od- devetdesetletni god. ' govoril je na to z zagotovljanjem prijateljskih razmer (Umrl je general Pole vitez Rutersheim), rojen Notranjec, svak hranilničnega vodje ces. svetnika Jane- z vsemi državami. Glede Angleške je rekel s to dr zavo živimo po vsem v prijaznih razmerah. Res je, schitza. Soproga njegova, rojena Ruterjeva, je tudi da so najnovejše nemške pridobitve zbudile morebiti Ljubljančanka. začudenje angleška vlade in tudi večih tamošnjih kro- __g°v, toda zavolj takih malenkosti se ne sme govoriti vojski, ker za to . nikakoršnega povoda; take ma lenkosti dajo se poravnati z lepo in z Angleško se je nadjati politike „do ut des". to je, „dam, da daš*- Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Cesar s cesarico povrne se krog Po tej razpravi bil je predlog vladin7 skoraj'soglasno 16. dne t. m. z Buda-Pešta nazaj na Dunaj. Zdravje nadvojvode Leopolda, kateri je v drugič zbolel, se zopet boljša. Za kurjavo dunajskim ubogim podaril je cesar 5000 gold. Levičarski časniki zlegli so minuli teden raco o ministerskih krizah. Pisarilo se je, da sta se ministra Pražak in Pino razprla zarad volitev v brnsko trgovinsko zbornico, clalje se je trdilo , da tudi Duna-jevski stopi iz ministerstva , za Pinota imenoval se je naslednik tirolski namestnik Widman, na kratko: Chlu-mecky bil bi najrajši koj naenkrat odstavil vse sedanje ministre; pa konec je bil tisti, kakor tolikokrat poprej, da so bile vse te novice samo glasno izrečene skrivne Egipt. — General Wolseley poslal je dne 11. t. m. s Corti-a telegram, v katerem naznanja, da je k njemu došel dne 28. decembra s Hartuma odšli posel, ki mu naznanja, da se Gordon in njegova vojska dobro počutijo, in da je Gordonov parobrod od severne strani pre- skrbel s živino in žitom za živež mesta. Ako Mahdi ne bo Wolseleyove iznenadil z hudim napadom , združite se kmalu obe angleški vojski, potovanje skozi puščavo je srečno pričeto. želje levičarjev. Zaprti eskompter Kuffler oglasil je Žitna cena konkurs , kakor pravi, v brambo svojih upnikov pravic. Najimenitnejša novica tega tedna pa je ta , da je naša sreberna renta v ponedeljek dosegla kurs 84 gold. Ogerska. — Državni zbor pričel je minulo soboto zopet svoje zborovanje. Zdaj se nadaljuje rasprava državnega proračuna, tega meseca. Potem pa pride v obravnavo predlog o prevstrojbi gosposke zbornice, za katero opozicija zbira v Ljubljani 10. januarija 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. 7 gold. 24 kr. turšice 5 gold. 40 kr. soršice 30 kr. rži 5 gold 4 kr. ječmena 4 gold. 71 banaške 6 gold. kr. ki bo teško dokončan pred koncem Prosa 5 Sold- 5a kr- — aJde 4 SoId- 55 kr- — ovsa 3 Sold< 9 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. vse svoje moči. Največ se govori o velikem plesnem Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.