Št 51. V Gorici, v sredo dne 28. junija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob I'- tiri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana sili v Gorici na dom pošiljana: Vse i,.to .......13 K 20 h. ali «1.1. 6-0» ,,ol lela........6 * «M» » » » 8-3» aotrt 1-ttt.......3 » 40 ¦> * > 1-70 posamične Številke stanejo 10 vin. NnroGni"«"* sprejema upravnistvo v fjosjioslci ulici ;t(.v. 7. v Gorici v >Gorišl:i TiskarnU " A.s*OiiVrS6pk " vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ,,a od 8. do 12. ure. Na naroČila brez duposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi fn poslanice se raeunijo po petit-vrstah če tfetiuio 1-krat S kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G b\ vsul;* vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po piostortv "' _ Ki-kliime in spisi v uredniškem delu l-r> kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXMV. »Vso za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki idici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. ~ Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so nosiliaio le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno" od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Soča« in »Primorec«, se prodajata v Gorici ' naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski uliu Jeller.sitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22-— v Trstu v tobakarni Lavrenči«5. na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Prezirani. Vlada nas prezira. — Kadarkoli vstajajo ministorski predsedniki v poslanski zbornici ter govorijo progiama-tične govore, takrat poudarjajo le potrebo sprave med Čehi in Nemci, omenjajo, da hočejo pravično rešiti vsa sporna vprašanja med njimi, govore o splošnih državnih potrebah, da bodo znali varovati Avstrijo proti prevratni Ogrski, in končno zabelijo vse take govore z obljubami, da bode vlada vedno jednako postopala z vsomi v znamenju pravice. Tak šablonski govor je imel tudi sedanji ministerski predsednik Gautsch, kakor smo povedali zadnjič v poročilih o poslanski zbornici. Lo Nemci in cehi so mu švigali pred očmi — za Jugoslovane ni imel nobene besede. Dasi je mod nami krivica doma, dasi se glasno pritožujemo proti njej, dasi trpimo na vseh koncih in krajih, vendar ministerski predsednik ni imol niti jednega pogleda za jug. Pričakovalo so je zlasti, da omeni kaj glede slovenskega vseučilišča. Ali dočim je zagotavljal Nemce in Čeho, da ustanovi vlada na Morav-skem dve vseučilišči, jedno češko in jedno nemško, ni črhnil niti jedne besedice o slovenskem postulatu. Zakaj pa se nam tako godi? — Cehi in Nemci imajo poslanco, ki so res poslanci, vršijo vestno svoj mandat, se poteaajo energično za vse, kar smatrajo potrebno svojima narodoma — pri nas pa je delegacija na Dunaju razcepljena in veČina v »lepem klubu« nima nikakega ugleda, nikake veljave, ker jo tvorijo pretežno klerikalni elementi in ker veje po tem »klubu« Šu-steršičev duh. šusteršič je razdvojil jugoslovanske poslance te odvzel tako Jugoslovanom moč edinosti, kakoršna je neobhodno potrebna na Dunaju. Rekel je ta veliki mož, da ne sede k jedni mizi z naprednjaki, razdor je za- sejal, in posledice so tu, strašne posledice. Ko je razdiral, je odpiral svoja široka usta ter kričal, da že sam vse opravi, da naprednjakov niti no potrebuje, obljubljal je, da zasijejo-Slovencem iz njegovega kluba solnčni dnevi, in pesti je kazal nerazsodnim kmetskim volilcom, pesti, s katerimi užene ministre v kozji rog, Če ne bodo delali, kakor on hoče. Potem so bobnali klerikalci, da imajo zvezo s Čehi, in ustili Sd so, da dosežejo velikanske uspehe. Ali od vsega tega ni nič. Le to jo, da je Šnsteršičev klub brez veljave, da ta »lepi klub« ne doseže nikdar nič, in da je glavni uzrok, zakaj smo tako prezirani, iskati v nevednosti onih volilcev, ki so poslali na Dunaj tako slepe može, da se dajo komandirati od dr. Žlindro. Ta »lepi klub«, v katerem sedi večina jugoslovanskih poslancev, nima nikakega programa, nikake vodilne misli, kar tako na slopo jo drajsajo naprej, da le ulovi Šusteršič kake tisočake za tisto gnilo »gospodarsko organizacijo«. Vlada mu vrže vsako toliko časa kako tiaočako pod nogo, zato pa ima klub vedno na vrvici, kadar ga potrebuje Za vso narodno, kulturolno našo potrebe so ta klub pravzaprav nič ne meni, le včasih, ker že tako kaže, pri-straši na dan s kako pohlevno izjavieo. Kadar je dr. Šusteršič sploh na Dunaju, takrat molči in je krotak, pesti hrani le za kmetske shode. Ministrom se nič no tresejo hlače pred njim; in ko je šol te dni k ministorskomu predsedniku, češ, naj vlada izreče kaj takega, kakor za Moravsko, tudi za slovensko vseučilišče, ga je ministerski predsednik na kratko odslovil. Ničesar ne moremo doseči, dokler bomo imeli Jugoslovani po večini žlin-draste poslance. Mi potrebujemo narodno čutečih, energičnih mož, od prvega do zadnjega, ne pa političnih šalobard, katere kupuje vlada s tisočaki za kako pogubno organizacijo, kateri se potegujejo za plače duhovnikom — namesto da bi delali složno, kakor en mož, v prospeh vseh naših potreb in zahtev. Le nikar no kriviti samo vlado, da je le ona kriva, da no dosežemo ničesar, marveč jodna najglavnojših krivd tiči, kakor rečeno, v tem, da imamo Jugoslovani po večini poslance, ki ne delajo nič, marveč tičib skriti pod votlim ščitom neukretnega generala Šusteršiča. Kakoršne ljudi ima vlada prod seboj, tako ravna ž njimi. In ker je veČina vrodna lo preziranja, jo vlada prezira, Vsled tega pa trpi ves jugoslovanski narod. — To je pravi vzrok, zakaj smo tako prezirani!... DOPISI. Iz Miffla, - (Čevljarski strokovni tečaj in razstava.) (Konce.) Razstavo je obiskalo 18M oseb, a to število bi se gotovo zdatno pomnožilo, ako bi no bilo vreme do skrajnosti neugodno. Razpostavljeni so bili vsi izdelki, katere so čevljarji izdelali tekom lečnja. V razstavni dvorani so bili stroji trgovinskega ministerstva, nekateri stroji tvrdko Singei' v Gorici ter Dekleva in Haimig tudi iz Gorice. Naši čevljarji so stroje ogledovali in jib tudi poskušali ter uvaževali njih praktično uporabnost. Tvrdka 1. Drufovka iz Gorite* je izložiln lepo zbirko modernega čevljarskega orodja, kar naj to trgovino priporoča vsem našim čevljarskim mojstrom. V predsobi pred prostorno razstavno dvorano so bili vloženi strojarski izdelki tuk. usnjarskih tovarn : Andrej Jakil, Fran Jakil, Ivan Lokar, Frane ^audrin in Ivan Scalettari. Vsi njih izdelki so priporočali te tovarne, pri katerih naj naši čevljarji kupujejo vse usnje. Podpi-rajmo domače tvrdke. Na razstavi so naše domače usnjarske tovarne pokazale svoje lepe in dobre izdelke, katere prodajajo po vsem avstrijskem jugu in celo v inozenstvo. Tu-kajšni trgovec z obuvalom Franc Šandrin je tudi izložil zbirko čevljev, s kakoršnimi večinoma kupčujejo naši čevljarji, ter dokazal s svojimi mnogimi pari, da se naša čevljarska obrt vedno in vedno dviguje, in upati je, da se s ponavljanjem sličnih tečajev in razstav povspne do popolnosti. Veliko razliko med sedanjo in nekdanjo čevljarsko obrtjo jo spoznal vsakdo, kdor je v razstavi ogledal najstarši izdelek tukajšnih čevljarjev, par šivnnih čevljev, ki jih jo namenoma po starem načinu priredil čevljarski mojster Ivan Pavlin, in pa to novejše Čevlje, ki so bili izdelani v tečaju pod vodstvom strokovnega učitelja Hulkn. V pritličju pod razstavno dvorano je strojevodja c. kr. urada za pospeševanje obrti pri trgovskem ministerstvit Franc Aspek deloval z modernimi čevljarskimi stroji za zabijanje lesenih žebljičkov, šivanje nadplata s podplatom, izrezovanje podplatov, rezanje pod-platnih podlag (flote) i. t. d, Posebno bi našim čevljarjem dobrodošel stroj, ki istočasno reže iz lesenega traku žebljičke in jih naravnost zabija v podplat. Koliko truda in dela, torej časa in denarja bi si z njim prihranili! Ta stroj bi si zelo lahko nabavili, ako so združi v k«"\,ko četo več podjetnih in delavnih čevljarskih mojstrov ter si tako ustanove svojo zadrugo, ki vniči sedanjo nespametno domačo medsebojno konkurenco in prinese v našo občino mnogo, mnogo koristi v vsakem oziru, K sklepu povdarjamo še jedenkrat važnost takih obrtnih naprav in poživljamo vso merodajne faktorje, naj nas tudi v bodočnosti podpirajo v tako plemenitih težnjah po napredku v našem domačem rokodelstvu. Led je torej predrt, in na domačih Čevljarjih je ležeče, ako se bodo še prirejale razstave in tečaji v našem obrtnem Mirnu. Torej Čevljarji in obrtniki, naprej po začrtani poti k omiki in k strokovnemu napredku potom šole in učnih tečajev do boljših zaslužkov, do boljšega blagostanja. Na skupno in složno delo! Ko-nečno naj omenimo še, da je goriški fotograf g. Weiss fotografoval vse udeležence in tudi razstavo v polno zadovoljnost, da bodo imeli udeleženci trajen spomenik na ta tečaj, katerega najdražji spomenik pa naj bode strokovno znanje, katero so si pridobili. To naj praktično izkoriščajo pri izvrševanju svoje obrti v srečo svojo in svojih družin. Naprej! Iz Brd. — (O sadnem trgu v Kr-rainu.) Vedno se čujejo pritožbe radi krivic- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) goritidol po sobi, prijc- Caderousse. „To vam ki je bil postavi z Abbe" vstane in gre nekolikokrat maJl* se s svojo tresočo roko za vrat. Jr vi menite, da je umrl..." »bakote, gospod, lakote," pravi jamčim, kakor gotovo sva oba kristjana." S krčevito tresočo se roko prime abbe kozarec šft do polovice nalit z vodo, ga izpije na dušek ter zanuielimi očmi in bledimi lici v kot. i/fo je strašno!" pravi s kripnvim glasom. ~Tein strašnejše, gospod, ker ne prihaja od Boga, ampak, ker so vse zakrivili ljudje.'' »Ireidi.a torej k tem ljudem," pravi abbe. „Toda pomnite, pristavi skoro grozeče, ,.da ste obljubili, da mi poveste golo resnico! Povejte mi, kdo so oni, ki so zakrivili, da je umrl siti obupa m oče lakote !" »Dva moža, ki sta ga črtila, in sicer jeden iz ljubezni in «mgi iz častiblepnosti, Fernand in Danglars." »In na kakšen način sta dala duška svojemu sovraštvu'?" »Ovadila sta Edmonda kot agenta bonapartistične stranke." nfoda kateri ga je ovadil'? Kateri je resnični krivec?" •i i« L°sP0t'> Je. 1. 18(J3, zahtevamo z oziroin na ndo.stavfk uredništva" k popravkoma gospoda Jožefa Strancar in podpisanega „ Obrambnega društva" v štev. 47. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami naslednji stvarni popravek: 1.) Ni res, da je podpisano društvo nad (».dpis gospoda Jožefa Strancar napisalo popravek, res je marveč, da je nad podpis gosp. Strancarja prepisalo popravek iz doposlanega izvirnika, ki se hrani v društvenem arhivu, ter izpustilo iz njega le par besedi. 2.) Ni res, da je podpisano „ Obrambno društvo" lažnjivo, res pa je, da je v vseh svojih sestavkih poročalo vsikdar resnico. V Ljubljani, dne 25. junija 1905. Predsednik: Dr. And. Karlin. Tajnik: Dr. E. Lampe. Dostavek uredništva: Pred vsem moramo z nova konstatovati, da posvečeni gospodje pri »Obrambnem društvu" še vedno ne znajo delati popravkov. Ta popravek bi lahko vrgli v koš na podlagi S 19. tisk. zak., ali ga priobčujemo vsejedno, da vidijo čitatelji, kako daleč v neumnost in zvitarijo segajo popravki slavnega »Obramb, društva". Resnica je, da s tem, ko so prepisavali ter izpuščali, so napisali popravek Strancarju. Popravek so napisali iz Strancarjevega pisma v Ljubljani, Strancar je bil le podpisal polo papirja in bianco. Sploh pa ti V ,dje ne vedo več, kaj delajo. Popravek so datirali 25. jun., na pošto v Ljubljani je bil oddan pa 24. jun. Vidi se, da ne znajo nič več misliti poprav-karji v Ljubljani. — Najlepša pa je ta, da pravijo, da »Obr. dr." ni lažnjivo. To so „popravili" Šele sedaj, ko smo jih zadnjič mi podrezali. Sedaj seveda je res, da pišejo le resnico! Učiteljski koncert bode v Gorici (Trgovskem Domu) v sredo dne 5. julija t. 1. ob 8. in pol zvečer v korist „ Učiteljskemu kon-viktu". Vspored: 1. Rossini: Ouvertura k operi »Viljem Teli", vojaški orkester. 2. E. Gangl: Prolog. 3. a) B. Lajovic: Napitnica, b) dr. G. Krek: Vabilo, mešan zbor. 4. Lehar: »To je navadni račun". Pesem iz operete »Kramar", orkester. 5. Ant. Dvorak: »Prstan", ženski zbor s spremljevanjem orkestra. 0. Komzak: „Dunaj po noči", velik potpouri za orkester. 7. a) Wagner: Pesem pred dvobojem iz opere »Lohengrin", b) F, S. Vilhar: „Kada mi zviezdo"... bariton šolo s spremlj. klavirja. 8. I. Haydn: „Kor h, oratorija", mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Vstopnina h koncertu 1 K, fotelji '> K 50 vinarjev. Sedeži: I. vrste 2 K, II. vrste 1 K, III. vrste 50 vinarjev. Sedeži na galeriji I. vrste 2 K. Sedeži na galeriji II, vrste 1 K. Glede na plemeniti namen koncerta so. odzove p. n. občinstvo vabilu brez dvoma v kar najlepšem številu. Volitev novega župana v Gorici. — v pono. deljek zvečer se je vršila volitev novega žn-pana v GorieL Navzoči so bili vsi občinski svetovalci, ljudstva mnogo. Od 23 glasovnic, je bilo na 21 ime dr. Fr. Maranija, jod na je bila bela, na jedni je stalo ime *• \ Vin-nija. Dr. Marani je sprejel izvolitev, st- spomnil nnjprvo svojega prednika, rekoč, da nje gova deviza bo ista kakor njegovega prednika, to je deviza poštenosti »usque ad finem". Apo-loval je na starešine za sodelovanje, in končno rekel: „Kadar dobi izvolitev najvišje potrdilo, pokažem, da na moji zastavi je zapisano: Več d e j a nj pa manj besed!" Dr. Marani je znan odvetnik v Gorici, deželni poslanec in deželni odbornik, član ku-ratorija dež. hip. banke, itd., delaven, energičen mož, po mišljenju seveda skozi in skozi Lah. Dolgo časa se je branil sprejeti čast „prvega meščana" v Gorici, slednjič se jo vendar ndal, ker je pač vse kazale nanj kot na edinega moža, ki je sposoben napraviti malo reda na magistratu ter pričeti drugo gospodarstvo, ki bo kaj koristilo mestu. Pravijo, da gaje celo namestnik nagovarjal, naj sprejme izvolitev župana. Novi župan jo izrekel moško besedo : Več dejanj pa manj besed! Dejanj jo res neobhodno potreba Gorici — besed in izkoriščanja je bilo res mnogo preveč. Prepričani smo, da se dr. Marani tudi res loti koristnega dela za mesto, vprašanjo le, če dolii potrebno sopomoč in rnzumovanje. Lepo njegovo devizo mora pač vsak meščan vzeti na znanje z občutkom, da stopamo v druge časi«, ali sodili pa bomo seveda edinole po ...... resničnih dejanjih! »Goriško kmetijsko društvo". -- c. kr. »a- mestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva »Goriško kmetijsko društvo" v Gorici. Neizmerno ŠkOdO, do 2 milijona K, je napravila toča, ki je padala v petek po Furlaniji ter po delu Brd. Ljudje ne pomnijo Še take toče. V Fari, pri Sv. Lovrencu jo uničila vos pridelek. Medana, Moša, Kopriva, Krmin, Mo-raro, Vilanova, Gradišč.*, Vilese itd., vse te občine so jako hudo prizadete. Pa kakšna jo bila ta toča! V Fari so stehtali 3 zrna toče, in ta so tehtala 1 kilogram. Taka toča je padala 10 minut neprestano, potem seveda se (Dalje u prilogi.) njegove smrti je pustil, kakor sem povedal, na peči mošnjo, s katero so se poplačali dolgovi dobrega moža in pokrili stroški njegovega pogreba, tako da je ubogi starec vsaj lahko umrl, kakor je živel, namreč ne da bi delal komu nad-! lege. Mošnjo hranim jaz, in sicer je to velika mošnja rdeče barve. »In ali ta gospod Morrel še živi?" vpraša abbe\ »Da," pravi Caderonsse. »Tedaj živi ta mož vsekakor v božjem blagoslovu, biti mora bogat in srečen?" pravi abbe\ Caderonsse se bridko nasmehne. »Da, srečen kakor jaz," pravi. „Gospod Morrel ni srečen?" vsklikne abbe\ »Bliža se bedi gospod, in kar je še hujše, sramoti." »Na kakšen način?" „Da,tt odvrne Caderonsse, »tako je. Gospod Morrel je delal petindvajset let ter si priboril najčastnejše mesto med marseUleskimi trgovci, toda zdaj je uničen brez rešitve. V dveh letih je izgubil pet ladij in prenesel tri strašne bankrote, in njegovo poslednje upanje je zdaj isti ,Pharao< na katerem je povečeval ubogi Dantes in M ga pričakujejo zdaj iz Indije. Če izostane tudi ta ladija, kakor so izostale druge, je izgubljen." BAli ima nesrečni mož ženo in otroke?" pravi abbe\ »Da, ženo ima, ki se vede pri vsem tem kakor svetnica, in hčerko ima, ki se je imela omožiti z možem, katerega ljubi, a mu njegova rodbina brani, oženiti se z ubožano deklico. Tudi sina ima, ki je poročnik pri vojakih. Toda lahko si mislite, da to njegovo bolest še veča, mesto da bi jo manjšalo. Ubogi, dobri možl Če bi bil sam, bi si pognal krogljo v glavo, in vse bi bilo končano. »To je strašno 1" vzdihne duhovnik. »Tukaj vidite, kako plačuje Bog krepost, gospod," pravi Caderousse. »Glejte, jaz, ki razun tega, kar sem vam izpovedal, v vsem svojem življenju nisem zagrešil ničesar, živim v bedi; in ko zakopjjem svojo ubogo ženo, ki jo muči mrzlica, umrjem lakote kakor Dantesov oče, dočim Fernand in Danglars ne vesta, kaj naj pričneta s svojim denarjem." „Na kakšen način?" »Ker se jima je vse posrečilo, dočim se poštenim ljudem vse ponesreči." „Kaj se je zgodilo z Danglarsom, ki zasluži največjo kazen, ker je bil provzročitelj ?" „Kaj se je zgodilo z Danglarsom? Gospod Morrel, ki ni slutil njegovega zločina, ga je priporočil, in prišel je za knjigovodjo k nekemu španskemu bankirju. Tekom španske vojske se je udeležil preskrbovanja armade z živežem ter napravil pri tem svojo srečo. Ta prvi dobiček je naložil med fond, podvojil, j potrojil in početvoril svoje premoženje, se oženil s hčerjo svo-' jega gospodarja in ko je umrla ta, z neko udovo, gospo de Nargonne, hčerko gospoda Servieuxa, ki je komornik sedanjega kralja m pri njem v veliki milosti. Postal je milijonar in baron, tako da se imenuje baron Danglars ter ima palačo v ulici Mont-Blanc, deset konj v hlevu, šest lakajev v prednji sobi in ne vem koliko milijonov v sr«^ blagajni." „Ah," pravi abbe" s čudni«: iiaglasom, »in je li srečen?" »Ah, kdo more to povedati? Sreča ali nesreča, to je skrivnost štirih sten; te imajo ušesa, toda ne jezika. Če bogastvo človeka osrečuje, je Danglars srečen." »In Ferdand?" »Fernand? O, to je Čisto druga stvar." »Toda kako je mogel postati vplivna oseba ubogi katalonski ribič brez izobrazbe in brez vsakih pripomočkov? Priznavam vam, da tega ne razumem." »In tega ne razume nihče. Nad njegovim življenjem visi čudna skrivnost, o kateri ne ve nihče ničesar." »Toda na kakšen, viden način je prišel do neizmernega bogastva ali do visokega mesta, katero zavzema?" »Do obeh, gospod, do obeh! Bogastvo in visoko mesto ima, oboje skupaj." »Kar mi pripovedujete, se sliši kakor pravnica." ,.1'rvi hip pač, toda poslušajte me, in vse vam bode ra- ; zumljivo. i \ »Fernand je bil potrjen k vojakom. Beurbonci so ga pu- \ stili čisto mirno v katalonski naselbini; toda vrnil se je Na- : poleon, izdal oklic na narod, in tudi Fernand je moral na I vojsko. Tudi jaz sem moral obleči vojaško suknjo, toda ker , sem bil starejši od Fernanda in sem se pravkar poročil s svojo ubogo ženo, so me poslali samo na obali. »Fernand je prišel med aktivne čete, odšel s svojim ! polkom na mejo in se udeležil bitke pri Ligny. »V noči, ki je sledila bitki, je stal kot straža pred vrati generala, ki je imel skrivne zveze s sovražnikom. Baš to noč se je imel general pridružiti Angležem; predlagal je Fernandii, naj ga spremlja; Fernand je ubogal, zapustil svoje mesto in odšel z generalom. ,Če bi bil ostal na prestolu Napoleon, bi bil prišel Fernand pred vojno sodišče, a tako m« je služilo to kot priporočilo pri Bourboncih. Iz vojske se je vrnil kot podporočnik, i« ker mu je bil omenjeni general, ki je imel na dvoru precej vpliva, naklonjen, je postal leta 1823. v španski vojski kapitan. To je bilo tedaj, ko je Danglars prvič poskusil svojo srečo. Fernand je bil Španec, in poslali so ga v Madrid, da spozna mišljenje svojih rojakov. Tu se je sešel z Danglarsom, dogovoril se ž njim, obljubil svojemu generalu oporo med rojali^ti glavnega mesta, za kar mu je obljubil general različne dr".-0 stvari, peljal svojo četo po potih, ki so bila znana samo njemu, skozi kraje, ki so bili zasedeni od sovražnika, ter se odlikoval v tej kratki vojski tako, da je postal po zavzetju Trocadera polkovnik ter dobil red častne legije in grofovski naslov." »Usoda, usoda! Tako je bilo namenjeno," zamrmni abbe\ — »Da, toda poslušajte naprej, to še ni vse. Ko je mini!« Španska vojska, se je zdelo, da bode dolgotrajni mir, ki ga je upala Evropa, napravil konec Fernandoveinu hitremu napredovanju. Samo Grčija se je vprla proti Turčiji ter pričela osvo- ni nit čuditi, da je vse oklestila. Pa rie le na vingradih za letos in še prihodnja leta,' tudi na hišah je napravila toča mnogo Škode. VBe polno oken je pobila. Žito je popolnoma uničila, polja so brez piidelka. Toča je ranila močno več oseb, ki so bile na prostem. Nekega moža na odprtem vozu je ranila tako, da je moral iskati pomoči v prvi hiši, konja sta bila videti vsa stepena. ~- Škoda je velikanska. Pomoč, je abjjubifo vlada,, in sicer je sam iljedelski minister grof Bou-quoi, ko se mu je sporočilo o nesreči, obljubil državno pomoč. Kakor čujemo, je napravila toča škodo tudi po Sovodnjah in Petovljah. - -Po toči poškodovane kraje v Fnrlaniji je po-setil tržaški namestnik. Zemljevid naše deželo in Trsta smo raz-.„poslali.jy_sem_narj9MikoB»' V kratkem razpošljemo drugi del vsem naročnikom zemljevida z oglasi. Ker se je oglasilo več insereiitov nego je bilo določenega prostora, dodamo spodaj še eno vrsto. Ako se to zgodi, sprejmemo lahko še 5 glasov po 20 K, - - Kdor to želi, naj se požuri. Ko bo zemljevid razposlan, bo žal marsikomu, dane bo njegovega oglasa na njem. Sklep ŠfllSkega leta na tukajšnjem gimnaziji!, realki, učiteljišču in vadniei V'o dne 4. julija t. 1. Vsprejemni izpit za prvi razred na giinnaziju bo v ponedeljek 8. julija t. 1. Na realki je že bil vsprejemni izpit. Izmed obi-lega števila jih je padlo le 7, ker so je po-topalo letos s priglašenimi učenci pravilneje nego lani! Desetletnica kolesarskega društva »Goricau. —" Kolesarsko društvo se je mnogo trudilo, da proslavi svojo desetletnico na kolikor mogoče primeren način. Odločilo se je za dirko in za veselico. Dirka Selo-Tivoli, 16 km, in veselica v prijaznem Wanekovem »Hilmteichu" sta se vršili v nedeljo. Ob cilju se je bilo nabralo mnogo občinstva, ki jo radovedno pričakovalo izida. Ker je pot ozka, občinstva pa mnogo, je že tako težko vzdrževati red, tudi če je dosti rediteljev m, v tem slučaju pa je bilo dosti premalo poskrbljeno za red. Prišel jo prvi na cilj Ninus I v a n č i č, ki je prevozil 10 km v 24 minutah f>8 sek., drugi Kd. Rusjan, 25 minut 80 sek., tretji Avg. V i ž i n in četrti Iv. D o 1 j a k. Še več radovednosti pa je bilo za dirko z motocikli. Prvi je prišel na cilj Iv. Kante, drugi Fr. \V o i s s. Prvi je vozil z motociklom O konjskih sil, drugi treh. Drugi motociklisti niso mogli priti do cilja radi poškodbe na moto-ciklih med potjo. Gb strani pri cilju jo igrala vojaška godba, s katero je potem občinstvo odkorakalo v prijazni RHilmteich". Tam je igrala godba, občinstvo pa se je zabavalo na tratah in po ribnjaku. Po koncertu so zapeli pevci »pevsk. in glasb, društvu" par pesnij, pričel je ples, ter se razvila živahna zabava, katere niso mogli motiti preteči oblaki. Med koncertom še je spustil pirotehnik Makucbombo v zrak, iz katere so se vsuli belo-modro-rdeči listki z napisom: 1895 —1905., v sredi kolesarski grb in pozdrav: Zdravo! Namenjeno je bilo, da ti listki padejo med zbrano občinstvo, ali veter je odnesel vse čez Starogoro. Potem je društveni predsednik ogovoril dirkače ter razdelil med nje darila. Dobili so biciklisti N. ivančič prvo darilo, zlato svetinjo, E. Rusjan drugo darilo, srebrno svetinjo, A. Vižin veliko bakreno^ svetinjo in Iv. Doljak malo bakreno svetinjo. Prvo darilo za Tno!6ciklisTr'je dobil Iv. Kante, zlato svetinjo, drugo, srebrno svetinjo Ki1. \Veiss. Za smeh med koncertom je poskrbel amerikanski dirkač. Omeniti moramo še; da so poveličevali večer zares umetni, krasni ognji Makucovi. - Ples je bil prav živahen ter je trajal pozno v noč. Vsa slavnost je »končala vsestransko povoljno. — Končno omenjamo Te, da je prišlo za stražo 61) cesti drage volje obilo bieiklistov iz Mirna, Podgore, Solkana, Povrne, Št, Andreža in Vrtojbe, N. Ivančič je vozil na biciklju tvrdke Saunig \r Dekleva. Nadškof in knez bolan. Nadškofa zdravita dr. Gresič in dr. Fratnik. Poklicali so bili iz Trsta špeeijalista za želodčne bolezni dr. Plitka. Zdravstveno stanje včeraj je bilo Štacijonaino. Danes istotako. 0 slovenskem vseučilišču v proračunskem odseku. - 24. t. m. je imel.prorač nski odsek sejo in je rešil budgetui provizorij. RobiČ se je pritožil, da ministerski predsednik (Jautsch v svoji prov vnatični izjavi niti omenil ni vprašanja o slovenskem vseučilišču. Naučili minister II ar tel je podal nato daljšo izjavo, v kateri jo rečeno, da vlada priznava slovensko zahtevo, naj se ustanovi slov. pravna fakulteta, kot opravičeno: Povdariati pa mora, da neglede na druge okolnosti ni dovolj kandidatov, ki bi bili usposobljeni za profesorje na pravni fakulteti in jih tudi ni lahko hi hitro dobiti. Vlada je s podelitvijo štipendij skrbela, da so omogoči kandidatom za visokošolska profesorska mesta znanstvena izobrazba. Olajšalo bo stvar to, da se je dežel ni zbor kranjski izrekel za to, naj so nekateri predmeti poučujejo v nemškem jeziku. Vlada so že dogovarja glede slovenske fakultete in hoče v dogled-nem času sprožiti primerne konkretne predloge. dvorjenje kanala za namakanje tržlske ravni. V nedeljo se je vršilo slovesno otvorjenje kanala za namakanje tržiške ravni. Rila je velika slovesnost, kateri so prisostvovali polje-deljski minister Bompioi, namestnik knez Ho-henlohe, dež. glavar Pajer, dvorni svetnik grof Attems itd. Rlagoslovljenje je izvršil prost Faidutti, ker je nadškof bolan. — Velikansko delo, kanal za t.amakaiije tržiške ravni z rnziumi stranskimi kanali, je dovršeno. Tr-žiška ravan obsega 4500 hektarjev v občinah Foljan, Sv. Peter, Turjak, Pieriš, Ronki in Tržič. Glavni kanal je dolg 12 km, ter nosi ime ..('anale Dottori", po veleposestniku vit. Dottori degli Alberoni, ki se je od prvega početka največ brigal za uresničenje tega dela. j On je edini ostal od prvotnega odbora še živ; ima pa že okoli 90 let. Dottori je učakal iz- J polnitev ter prisostvoval otvoritvi kanala. Dottori je bogataš, bil je dolgo vrsto deželni poslanec. Zadnja dva kilometra imata naslov ,,Canale Valentinis" po znanem tržiškera . županu. Poleg glavnega kanala so kanali druge in tretje vrste ter potem je še vse polno majhnih kanalov. Kanali druge vrste so dolgi 24 km, tretje vrste skup 104 km. Glavni'kahalje širCk največ 1(5 ni, najožji J) in. Slap pri Rcdipu-gHa je visok 5 m. Voda se lahko izrabi na 700 do 800 konjskih sil. Vse ogromno delo je stalo okoli 3,700.000 K, z velikimi svotami je prispevala vlada, izvršile pa so delo laške tvrdke iz kraljestva pod vodstvom inženirja Iv. Schiavonija iz Milana. Čudna slučaja v Rihembergu In Brjah. — Pišejo nam: Ni dovolj, da „Prim, list" prepoveduje plese, tudi c. kr. okr. glavarstvo v Gorici se vpira istim, zlasti ob novi železnični črti, kjer biva mnogo tudi sumljivih ljudi, Naj-ogavnejši ples je pa v kaki beznici, bodisi da se toči tam vino aH žganje; ste pač že videli ubozoga harmonikarja, kako tam vlači svoje mehove in kako od pijače prevzeti iu zarip-Ijeni drsajo po umazanem podu. Tak ples je res pravi izrodek. Vsak pameten človek je proti njemu in ne samo „Prim. list" in glavarstvo! - Toda v krčmi gospoda Pavlice, župana v Rihembergu, ni tako. On je take plese v svoji hiši dovoljeval, kedar je kdo želel. — Te dni so pozno v noč tako plesali. Slednjič, ko so bili gostje dovolj napiti in je gosp. Pavlica dovolj cvenka napravil — vsaka reč ima svoj konec gre godec na listje v županovo stalo. Drugi dan ga najdejo v hlevu mrtvega. Župan se ni potrudil, da bi reveža, ki mu je vso noč godel, skusil spritviti k zavesti. Tuji ljudje so ga potem prijeli iu obračali po listju, pa oživel ni več. Gosp. Pavlica pa je mirno-dušno kadil na dvorišču svojo cigaro, preganjal mačka in se ni brigal za ves svet nič. To jo eden slučaj. DrugI slučaj jo pa ta, da jo te dni d o-volil v Rrjah tudi tak javen ples na harmoniko v neki krčmi. Obilo ljudij se je tam zgnelo, plesali so vsi veselo. Toda koj drugi dan na to je toča ravno tam okoli strahovito sesekla in stolkla vinograde in pridelke. Do zdaj pa ni Še gosp. Pavlica nič storil za podporo prizadetim. Komaj zdaj že 20 dnij za ono nesrečo kaže šele neke prošnje, ki jih vloži, hodi se prilizovat po Rrjah, javka, kako ga »Soča" napada, in grozi s tožbo. Mi pa ga priporočimo »Prim, listu", da mu korenito ščisti ušesa radi takih bogokletnih plesov in tudi radi drugih nerednostij ter da konča s pridigo na gosp. Pavlico tako le: „ Prepriča ni smo tudi, da se bo dobro rihemberško in brejsko ljudstvo znalo otresti narodnih zapeljivcev, ki je napeljujo v zapravljivost in brezbožnost.". Hamštvo V Tolminu. — Pišejo nam: Preteklo nedeljo so imeli tolminski fantje javen ples, kateri so uradnild podjetniške tvrdi' vporabili tudi za to, da so na pristno nemško nesramen način kazali svojo flnost, ki temelji * v tem, da znajo povsod zlorabljati slovensko gostoljubnost. - Ti gospodje .inženirji" so po celovečernih provokacijah vendar dosegli svoj namen s tem, da so Tolmince pozvali na odgovor, če so take osebe vredne spoštovanja '** obzira. Cel večer so ti gospodje v sorazmerju s številom plačanih litrov razvijali tudi navdušenje za nemško domovino s tem, da so rjoveli in heilali kakor besni. Da to ni pustilo hladnih naših tolminskih fantov, je naravno. Ko so ti Nemce opozorili, naj bi bili obzirnejši, so ti planili pokonci ter s psovanjem se zagnali v fante. Nemci so na to zapeli die Wacht am Rnein; fantje so jih naskočili in konec je .Ml^s^M«!! Nemce usmiljeni ljudje jia -cesti iz jarkov ter vsakemu povedali, kam naj zbeži; da jih še ne dobi. Ta lekcija gospodom »inženirjem« ne bo v škodo. Če se niso ti gospodje »inženirji« nedoločenih karier mogli v teku dveh let prepričati, da se z našim ljudstvom da vrlo dobro shajati, ako se isto tako spoštuje kakor bi spoštovalo ljudstvo te gospode, potem je čas do jeseni že prekratek, fin bi ti gospodje nas prav spoznali in se pri tem marsičesar naučili; zato je dobra in primerna taka lekcija, da vsaj zvedo, da smo brezpogojno zavedni Slovenci. »Prllfl. list" nas je zadnjič vsekal, da hočemo škoditi Brejcem s tem, da zmanjšujemo škodo, nastalo po toči. Na tako nesramnost ne rečemo drugega nego, kakoršen oče, tak sin! Staremu Pavlici, ki ima čas za vse, da celo dornberškim in vrtovinskim klerikalcem napravlja rekurze, ni mari toliko, da bi bil na glavarstvo vložil naznanilo in prošnjo za podpore, kakor sti to storili občini Šmarje in Sv. Križ, ki sta manj prizadeti. Da pa zdražbo dela, se hvali in govoriči okoli, to je znano. Prav tak je sin, ki vsako oslarijo, če jo le lnžnjiva, zgnote v „Prim. list". Taki tiči res ne zmanjšujejo škode in nesreče v občini, ampak jo šo pove-čw>Jo, ker so 8ami prava nesreča za občino 1 Ni manevre je odšlo včeraj zjutraj O kom-panij 47, pešpolka in 29. lovski bataljon iz Gradišča in Ronkov, in sicer se vršijo ti manevri v bližini Doberdoba. Prisostvuje tem »rom fldml. Chavanne. Vojaške vaje na mej' - ob koroško-iaški meji ima ena kompanija 17. pešpolka orožne, vaje. Te vaje se vršijo po nevarnih goratih krajih. Dne .'10. t. m. pridejo v Rovec, kjer ostanejo do H. julija. - Tudi iz Gorice je odšel oddelek rezervistov 97. pešp. v gore na mejo na vaje. »Japonci" na Telovadnem trgu. — Laški kolesarji, katerih srca, kakor kažejo znane razglednice, gorijo za mater Italijo, imajo posebne čute tudi za Japonce. V nedelo so imeli zopet »slavnost", to pot na Telovadnem trgu v mestu, kjer so postavili japonske kioske. Reveži, za Italijo gorijo in za Japonsko, bivati morajo pa na slovenskih tleh! To je res boditeljuo vojsko. Vseh oči so se vpirale v Atene, iu bila je moda, Grke pomilovati in podpirati. Kakor veste, je francoska vlada dovolila nekaterim, da so so izselili. Fernand jo dobil dovoljenje, služiti na Grškem, ter vendar ostal v zapisnikih armade. ..Za nekaj časa se je izvedelo, da je vstopil grof Morcerf — tako se je imenoval Fernand — službo Ali-paše kot iu- J strukrijski general. .Kakor veste, je bil Ali-paša ubit; toda prodno je umrl, je poplačal Fernanda za njegove usluge s tem, da mu je za-j pustil precejšnjo svoto denarja, s katero se je vrnil ta na Fran-' cosko. In tu mu je ostalo dostojanstvo generala." »Tako da je danes V..." vpraša abbe". »Tako da je danes," nadaljuje Caderousse, „bogataš, ki ima krasno palačo v Parisu, ulica Helder, štev. 27." | Abbe* odpre usta, hote nekaj reči, toda se premaga ter I vpraša: I »In Mercedes V Reklo se mi je, da je izginila." i »Izginila," pravi Caderousse, „da, izginila je, toda kakor solnce, ki izgine, da se prikaže prihodnje jutro v tem svitlejšij luči.« — »Ali je tudi ta napravila svojo srečo?« vpraša abbe z ironičnim nasmehom. »Mercedes je danes jedna najodličnejših dam v Parisu," pravi Caderousse. »Nadaljujte!" pravi abbe. „Tako mi je, kakor da slišim pripovedovati sanje. Toda tudi sam sem doživel tako nenavadne stvari, da se temu, kar mi pripovedujete, ne čudim posebno. »Mercedes je bila vsled vdarca, ki je zadel njenega Ed-monda, v pričetku vsa obupana. Povedal sem vam, kako je šla h gospodu Villefortu in kako je skrbela za Dantesovega očeta. ¦ njenem obupu jo je zadela še nova bolečina, namreč Fer-j nandov odhod, o katerega zločinu ni imela niti slutnje in ki ga je ljubila kakor svojega brata. j »Fernand je odpotoval, Mercedes jo ostala sama." j »Trije meseci so -minuli v solzah. Nobeno poročilo ni došlo niti o Kdmoudu, niti o Fornandu. Pred seboj je imela' samo bolečino umirajočega starca. j ,.Ko je sedela nekoč vos dan na ovinku pota, ki je vodil j iz katalonske naselbine v Marseille, so je vrnila zvečer v svojo kočo žalostuejša kakor kdaj prej. Niti njen zaročenec niti njen, prijatelj se ni vrnil po tem potu, in o nobenem izmed njih ni' imela poročil. j »Naenkrat se ji zazdi, da sliši znane korake. S tesnim srcem se obrne, vrata se odpro, in prikaže se Fernand v svoji podporočniški uniformi. »Mercedes pograbi Fernandove roke z radostjo, katero je smatral ta za ljubezen, dasi je bila samo veselje nad tem, da ni več sama na svetu in vidi po dolgih urah žalostne samote pred seboj končno zopet enkrat prijateljsko bi^je. In poleg tega Fernanda ni nikdar sovražila, ampak ga samo ni ljubila; nekdo drugi je imel njeno srce, a ta je bil zdaj odsoten, je izginil, je bil morda mrtev. Pri poslednji misli je Mercedes zaihtela in bolestno vila svoje roke. Toda ta misel, ki bi jo, bila jezno zavrnila, če bi jo bil izrekel kdo .drugi, se ji je zdaj vračala pogosto. Tudi stari Dantes ji je ponavljal neprestano: ,Ed-mond je mrtev, kajti če bi ne bil mrtev, bi se vrnil.' »Povedal sem vam že, da je starec umrl. Če bi bil on ostal pri življenju, bi Mercedes najbržo nikdar ne bila postala žena kakega drugega, kajti starec bi ji bil to očital. Fernand je to tudi vedel. Ko je izvedel, da je starec umrl, se je vrnil, in sicer že kot poročnik. Pri svojem prvem obislcu ni rekel Mercedi niti besedice o ljubezni, to pot jo je prosil roke. »Mercedes je zahtevala šest mesecev odloka, da bi najprej še čakala in potem objokovala Edmondit" »To je v celem osemnajst mesecev," pravi abbe z bridkim nasmehom. »Kaj more zahtevati končno najbolj oboževani zaljubljenec'?" Nato zamrmra besede angleškega pesnika: »Frailtv, tky name is \voman'" ') »Čez šest mesecev," nadaljuje Caderousse, se je vršila poroka v cerkvi des Accoules." ,To je bila ista cerkev, v kateri se je imel poročiti ž njo Edmond,"1 zamrmra duhovnik; »in razloček je bil samo ta, da je Šla pred altar z drugim ženinom." »Mercedes se je torej poročila," nadaljuje Caderousse ; »a Jasi je bila videti čisto mirna, je vendar omedlela, ko je šla mimo krčme očeta, Pamfiia, kjer se je vršila njena zaroka z Edmondom, ki ga je ljubila tako dolgo in tako iskreno; in če bi si bila upala pogledati v dno svojega srca, bi bila našla notri samo Edmondovo sliko. Fernand, kije bil srečnejši, a ne mirnejši, — kajti videl sem ga oni Čas iu jasno spoznal, da se boji neprenehoma Dantesovega povratka —- Fernand torej se je trudil, da bi spravil svojo ženo čim prej iz njenega rojstnega kraja, katerega- se je ogibal tudi sam, kajti bal se je morebitnega Dantesovega povratka in vpliva spominov na Mercedo. »Čez osem dnij sta odpotovala." „Ali ste videli Mercedo pozneje še kdaj ?" »Da, tekom španske vojske v Perpignanu, kjer jo je pustil Fernand; tedaj je odgajala svojega sina." Abbe zatrepeta. „Svojega sina?" vpraša. »Da,w pravi Caderousse, »malega Alberta." »Toda ali je bila tako izobražena, daje lahko odgajala svojega sina? Če se ne motim,*mi je rekel Edmond, da je bila lepa in dobra, toda priprosta k neizobražena hčerka ubogega ribiča." ') Slabost, tvojo ime je ženska (Dalje pride.) 5 7 hudo! Da malce pozabijo, kje bivajo, so se takrat v dubu postavili na Japonsko in v japonskih, kioskih, dajali duška, svojim čutitom. Pri igrah so nastopili razni nJaponci% ki so pa bili na nekaj pozabili, namreč svoje slovenske in nemške priimke pojaponiti. Svobo-dajama, Žrlimura, Ekerlito, Palikito, Lebanoki itd. bi se lepše slišalo, kakor pa Svoboda, Žrl, Ekerl, Paljk, Lebanitd. — Govorilo seje tudi, da je mestna godba hotela igrati tem „ Japoncem" neko imenitno velelaško himno, pa jo je policiji zabranila, ter pobrala note. Kakor smo izvedeli, je bila tista himna - - himna Garibaldijeva. Morda so sodili, da bo mislila policija, da je to japonska himna, ali naša policija je Že toliko muzikalična, da ve ločiti, kaj je laško, kaj japonsko, in pobrala je note ter jih nesla na Travnik, kjer ne godejo Garibaldijeve himne. Na Japonskem ob Garibaldtfevi himni — lepe sanje, katere pa je poruSila vročekrvnim kolesarjem neusmiljena policya! »Obsodbe« na Dunaju že dona-šaj o svoje sadove! Pitna fiilinastlei ali Telovadni trg poleg ljudskega vrta se Se vedno zlorablja za razne ljudske slavnosti, ki kratko nikar ne spadajo tjekaj. Takega škandala bi ne trpeli v nobenem mestu, v Gorici pa oblasti dovoljujejo sredi mesta tak vrišč in trušč! Pa hočejo, naj bi prihajali v Gorico tujci! Čas bi že bil, da se odpravi ta zloraba javnih prostorov v mestu! Bralno in pivsko društvo »Kras« f Opatjem- S||U vabi k veselici, katero priredi v četrtek dne 29. junija 10O5. Vspored: I.Parma: »Mladi vojaki", svira orkester. 2. Pozdrav. 3. Linke: „Lunau, valček iz operete ,,Frau Luna", orkester. 4. P. H. Sattner: „ Opomin k petju", mešan zbor. 5. F. S. Vilhar: „Slo-venac i Hrvat", možki zbor. 6. Smetana: Sekstet in finale iz opere „Prodana nevesta", Hvira OTkester. 7. I. pl. Zajec: „Crnogorac Crnogorki", poje možki zbor bralnega in pevskega društva „Miren" iz Mirna. 8. I. pl. Zaje: „Zrinsko-Frankopanka", poje možki zbor društva „Ipava". #. Komzak: „Ouver-tura k operi „Edelweiss", orkester. 10. J. Laharnar: »Planinska roža4', mešan zbor. 11. J. Kocjančič: »Spoved", možki zbor. 12. Hausman: „Pod Radhoštem«, potpouri slovanskih motivov, svira orkester. 13. Igra: ,. Gospod Zamuda" v enem dejanju, francoski spisal Picard, poslovenil Val. Mandelc. 14. Plesni venček 6 komadov 1 krono. Začetek veselice ob 4. uri popoldne. Pri veselici in plesu bode sviral vojaški orkester 47. peš-* polka iz Gorice. Vstopnina k veselici 40 v; I. sedeži 80 v, II. sedeži 50 v. NB. V slučaju slabega vremena se bode vršila veselica dne 9. julija 1905. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pričakovati je udeležbe tudi iz Gorice. »Slovenska Čitalnica" v Dornfcergu priredi dne 23. julija t. 1. plesno zabavo. Naprošena so bratska društva, da vpoštevajo ta dan pri prirejanju svojih zabav. Električni tramvaj v Gorici. — Po izvestju mestnega inženirja Bresadola bi stala naprava električnega tramvaja 500.000 K, troški za vzdrževanje bi znašali na leto 92.000 K, dohodkov pa se sme računati 66.000 K. Torej bi bilo po tem računu letne izgube 26.000 E. Poročilo pravi, naj se tramvaj vsejedno napravi, izključiti se mora privafc a podjetja, in deficit pa naj se krije iz davščine na vino privatnikov! Ta je pa lepa! 1 Zaradi Aleksandrlje se je usmrtil v šem- pasu krojač Fr. Cej. Imel je mlado, čedno ženo, katero pa je gnalo v Aleksandrijo, kakor jih žene toliko iz teh krajev. Pošiljala mu je večkrat tudi denar. On si le ni mogel razlagati, odkod ima njegova mlada Žena toliko denarja, pisal ji je radi tega večkrat ter jo rotil, naj se vrne domov. Pa vse zaman. Ni je bilo. Slednjič je obupal, in v nedelo je splezal na streho svoje hiše ter se vrgel z nje na zemljo. Sosedje so ga nesli v hišo, kjer je umrl čez jedno uro. Pustil je pisanje na svoje ženo, v katerem je rekel: Aleksan-drija je vzrok moje smrti. Ob 3 prste je prišel kovaški učenec E. •Mavrcnčič, star 16 let. Odtrgal mu jih je stroj. Ko ga je nekdo poklical, se je. obrnil, na kar se je zgodila nesreča. Ubogega dečka so prepeljali hitro v tukajšnjo bolnišnico. Zastrupljena polenta. — Iz Benečije so bili prišli neki Gelso, Avgusta in Katarina Micheli v goste v Krmin k Cecotu. Ta jih je hotel pogostiti z dobro polento in „frituro*. Ali ko so snedli polento, je začela vse boleti glava in želodec se jim je obračal. Poklicali so hitro zdravnika, ki je konstatoval, da so jedli za- strupljeno polento, ki je bila soljena s soli- I tarjem. Avgusta Micheli je umrla po preteku ene ure, druge je zdravnik rešil. S Češnje jO padel 31 letni Jos. Ferfolja iz Lokavca, ter si zlomil levo nogo. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Pred občinskimi volitvami v Krmin«. — v občinskem svetu v Krminu sedi poleg večine reakcionarcev tudi nekaj „liberalnih" Lahov. Med temi se nahaja tudi bogati industrijalec Naglos, deželni poslanec. Ker se hoče napraviti nekak kompromis, da naj obdržita obe stranki svoje število starašin, se je pa unel boj proti Naglosu, in sicer je nekdo (župan pl. Locatelli?) poslal te dni okrožnico članom manjšine s pozivom, naj odstranijo Naglosaiz obč. starašinstva. Naglos je poznat ultra-Lah; neki »liberalen" laški list ga hvali, da je le pri električnr centrali prihranil občini 24.000 kron. Na MatlJurjU je prestop«, kakor poroča „Patria del Friuli", avstr. častnik s O vojaki mejo, govoril z ljudmi (Slovenci), jih izpraše-val o cestah in bližnjih krajih, napravil beležke ter odšel neoviran nazaj na avstrijska tla. Odprti lekarni, Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni (MstofelettiGliubieh. Kaj se vse najde v žepih našiti učencev? — Neki oče je pregledal žepe svojega sina, učenca III. razreda ljudske Šole. V žepih je našel tele predmete: beležnico, škarje, svinčnik, novčarko, brisalko, košček smole, polovico roga, zvitek motvoza, pol podkove, 3 gumbe za manšete, ročnik od solnčnika, kostko (kocko za igranje), komad tuša in 5 barvic, školjko, ladjico, gnil zob, zlomljeno šestilce, črnilnik, lupino pomaranče, 7 dateljevih koščic, 2 peresnika, konico iz oglja za električne svetilke, šalico za mešanje barv, škat-Ijfco žigic s starimi peresi, bezalo za zobe, dva koščka sladkorja, angležki obliž, dva svinčena vojaka, palec od rokavice, gumb. od plašča, majhen ključek, medeno kolce, dve stekleni prizmi, star krajcar, češelj, povekše-valno steklo, star vozni listek, košček ložca, žabico od pasa, rožič srnjaka, magnet, košček voska, tri žreblje in nekakšno črevo, ki seje pozneje pokazalo kot lev kače. Ko so dečka vprašali, čemu mu je ta zbirka, čemu vse to nosi v žepih, je odgovoril, da vse to konečno neobhodno potrebuje in je hitel vso svojo zbirko zopet spravit na varen kraj — v svoje žepe. — j DeMiŠM dom. — Učenke vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za učenje modernih jezikov, | vsakovrstnih ročnih del in godbe v hiši. Po- j nudbe sprejema gospa Marij? Drascbler roj. pl. Gariboldi, v Gorici, Via Irigemina št. 7. I. nadstr. Vojna med Bnsi in Japonci. F"«ka vojna blagajna. Sedaj se je doznalo, da se je posrečilo rešiti vojno blagajno brodovjaRoždestvenskega pred bitko pri Čušimi ter jo spraviti v varnost. — Ob pričetku bitke jo je glavni zakladnik brodovja, kapitan Somito, v znesku več milijonov rabljev sprejel na visokem moiju in 28. maja privedel v Čifu. General Linevič poroča o umikanju izpred Gočina. Ruske čete so šle nazaj do Lavavenjao. Pozneje pa so se Japonci umaknili in Rusi so zasedli vas Meo-huagan. Japonci so se »unaknili do Kaopingav. Rusi so zavzeli več jf^onskih točk. Za obrambo Vledivostoka. Brzojavka iz Tokija poroča, da imajo Rusi med zalivom Posjet in Vladivostokom 30.000 mož. Vprašanje premirja. Japonski odposlanec je imel v petek zvečer s predsednikom Rooseveltom razgovor, ki je trajal tri ure. Ko je pozneje neki novinar vprašal odposlanca, kako da jo s premirjem, je isti odgovoril, da je treba prej rešiti še nekatere stvari, Washingtonski dopisnik „Ne\V - York Worlda8 je povdarjal, da je predsednik Roo-sevelt izgubE Vsako nado na premirje*, sedaj skuša edino, da bi se Čimprej sestali pooblaščenci. Japonska je dala formelno na znanje, da nikakor ne privoli v premirje, dokler se Rusija principijelno ne izjavi, da plača vojno odškodnino v denarju. Vojna In Slotencl. Ruski list „Novoje Vremja" prinaša dopis iz Trsta pod naslovom ,,Južnije Slav- I jane i vojna". Dopisnik govori, kako južni Slovani z zanimanjem zasledujejo boj Rusov z Japonci ter se vesele vsakega ruskega vspeha, a so v skrbeh, če je Ruse zadela kaka nezgoda. Te simpatije južnih Slovanov do Rusov je treba upoštevati tem bolj, ker so vsi njih-sosedje, kakor Nemci, Turki in drugi, Rusom bolj ali ti raje nasprotni. Preiskava o kapitulaciji Port Arturja. Preiskovalna komisija za kapitulacijo Port Arturja je proučila vse dokumente ter je prišla do zaključka, da je bila kapitulacija neobhodno potrebna, ker ni bilo pričakovati pomoči ni od kopne ni od morske strani. Komisija je začasno usiavila svoje delovanje, ker se veči del prič nahaja v japonskem vojnem ujetništvn. — — RetdestvensK to HeSogatoVr Iz Petrograda javljajo, da Roždestvenski še vedno boluje na težkih ranah, ki jih je j zadobil v bitki pri Tsušimi na glavi in na rokah. Še le v treh mesecih utegne ozdraviti. | Admiralu Nebogatovu je, kakor javljajo, potemnel um. Na skrajni vstok. Iz Rusije gredo velike množice mladih častnikov na skrajni Vztok. Razni vojni dopisniki se vračajo zopet na bojišče. Ruski slikar bitek Krovačenko odpotuje naravnost k Lineviču, ki ga je tjekaj povabil, torej tudi znamenje, da ne pride še do sklepa miru. Mir? Japonski vojni minister je izdal na mand-žursko armado dnevno povelje, kjer pravi, da je še negotovo, pride-li to miru »tli ne. Vojna traja na vsak način še dalje. Častniki in vojaki morajo vršiti svoje dolžnosti kar najvest-nejše. — V Rusiji se vrši nova mobilizacija. — Torej kar nič upanja za mir! * * Pooblaščenci za mir se snidejo baje do 1. avg. v VVashingtonu. - Pri Hajlunčengu so bili Rusi odbiti. Manjši boji se vršijo dan na dan. Bržčas pride do velike bitke pred sklepanjem o miru. »narodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostuice prodaja knjigarna A. Gabrsček. Razgled po suetu. Novele vesti. — VOpavi je bila 26. zvečer velika demonstracija, okoli 2000 oseb, radi slovanskih paralellc na učiteljišču! — V Lodzu je proglašeno obsedno stanje. Streljali so kozaki na ukaz častnika na vlak pred Lod-zem, ena žena je težko ranjena. - - Španski kralj obišče v septembra Dunaj in Berlin. Jf poslanski ZOOrnfcl so sprejeli včeraj v vseh čitanjih računski provizorij. Kvotna deputacya je izvolila svojim predsednikom Chlumeckega. Razprava proti papeževem komorniku Mac Nutu, ki je zaprt radi obtožbe zločina proti nravnosti, se bo vršila v kratkem. V Vatikanu so ga že odstavili od vseh častij. Vojak, M noče nositi orožje. — Pred kratkim smo poročali, da vojak G. Nemrava v Galiciji noče prijeti za orožje, drugače pa je priden. Sedaj ga je obsodila sodnija radi tega na 2 leti ječe s posti in zaporom v posebni celici. — MlBlSterStVO Fejervarj. — Uradni list poroča : Kr. ogrska vlada je nne 22. t. m. sklenila demisijo, ki jo je ministerski predsednik predložil cesarju. Cesar pa ni z najvišim odlokom, izdanim v Brucku ob Litvi dne 23. junija 1905., tej prošnji ugodil ter ni vsprejel demisije ministerstva. Škandal v angleški armadi. — Prišli so na sled velikim goljufijam, ki jih je izvrševal polkovnik Morgan v dražbi z židovsko tvrdko Mey v južni Afriki. — Prodajal je velike vojne zaloge, ki so preostale izza V.rske vojne na tak način, da je pri tem z Meyer-jem vred vtaknil v svoj žep 100 milijonov kron. RUSki državni Zbpr. — Kakor poroča petro-grajski list „Novoje Vremja*, ima načrt bodočega ruskega državnega zboru tudi določbo, da ima na pretresavanje zakonov, ki so 3kupni za Rusijo in Finsko, oziroma, ki se tičejo | samo Finske, toda se dotikajo splošnih j državnih koristi, prisostvovati sejam državnega. j zbora dvanajst zastopnikov Finske, po trye [ vsakega stami. Da se prepreči vsaka obstrtk-[ cija, je določeno, da odsotnost finskih zastopnikov ne zamore nikakor ovirati posvetovanja o dotičnem zakonu. Nemiri na Ruskem. — Pravo ognjišče ne-I mirov je mesto Lodz. Te dni so zopet izbruh-| nili poulični boji. Mrtvih in ranjenih je okoli j 300 oseb, V Varšavi je izbruhnil splošen štrajk. I Iz Lodza se poroča, da je tam prava ustaja. Dogajali so se grozni prizori. Mrliči so ležali po cestah. Ljudstvo je rabilo v boju z vojaki steklene šipe, opeko, revolverje in j mrtvim vojakom vzeto orožje. Zaprte so vse trgovine, kavarne, hoteli in tovarne. Vojaštvo je zasedlo .vse ulice in cester Pretrgane so brzojavne in telefonske žice. Ubitih je mnogo kozakov, vojakov in častnikov. Množica je zgradila ponoči nad 24 novih barikad, a so jih vzeli vojaki. V mrtvašnicah leži vse polno mrličev. Meščanstvo zapušča v divjem begu Lodz, kjer se pleni in požiga, delo noč je trajai v soboto 24, t. m. v Lodzu boj. Neprestano je bilo čuti vojaške strele. Število mrtvih in ranjencev cenijo na 2000, med njimi mnogo vojakov. Vrženi sta bili dve bombi. Mestna ambulanca je bila 23. t, m, po-zvnana dvestopetdesetkrat na pomoč, pa seje mogla odzvati komaj v polovici slučajev. Ponoči so streljali iz neke hiše v ulici Kou* stantinovska na vojake. Ti so hišo razdejali in umorili vse prebivalce hiše. Proti vstašem se je borilo 4 pehotnih, en drngonski in en kazaški polk. Cele ceste so popolnomi. opustošene. Mesto je, kakor da so je oplenili Tartari. Vojaštvo je nastopalo nad vse silovito. Morili so celo žene in otroke. Opustošili so tudi neko gimnazijo in so pretepli več gimnazijcev do smrti. Vojaki so plenili prodajalno za žganje in se opijanili. Tudi lodska okolica je v vstaji. Iz Varšave dohajajo neprenehoma vojska ojačenjn. „Hambiirger Nuchrichteii" poročajo, da so oplenili vstaši posestvo velikega kneza Cirila v okolici Lodza, Vojaške straže so porazili. Kako. govorijo Vsenemci! - v poslanski zbornici dne 23. t. m. je Schiinerer v imenu Vsenfimcev protestiral proti izjavi minister-skega predsednika, da misli uvesti notranji i uradni češki jezik; s tem da se je minister-ski predsednik oiicijelno označil grobarjem notranjega nemškega jezika. U vedenje češkega notranjega uradnega jezika pomenja za Čehe važno dobo v dosegi njihovih državnopravnih aspiracij, za Nemce pa pomenja to konec vsakega nemškega ugleda in vsake avtoritete. Nato je omenil odnošaje Avstrije z Ogrsko ter grajal nedelavnost tozadevnega odseka. Skušal je dokazati, da je resolucija Bauffy-jeva, ki jo je vsp*ejc.i«, ogrska zbornica, v kolikor ista odreka prispevke za skupile stroške, protiustavna in protizakonita. Ker sta i pa obe zbornici državnega, zbora glede vprašanja državnopravnega razmerja zavzeli svoje stališče, je dolžnost avstrijskega parlamenta, da to tudi stori, in zato stavi govornik nujni predlog nastopne vsebine: Poslanska zbornica j se izreka za ločitev od Ogrske; poživlja se vlado, da prične tozadevna pripravna dela. Govornik zahteva, naj se odpravi § 14., ter prečit al "vsenemšk i program, ki I stremi za tem,da nemška Avstrija j stopi v zvezo z nemškim cesar- j stvom, nazdravil je cesarju Viljebnu, ter navedel njega marienburžki govor, kako ukloniti slovansko preširnost. Govornik je konečno I izjavil, da so Vsenemci prepričani Bisniar-kovci ter je dovršil s klicem: »Živela Vse-nemčija!" Ogrski poslanec obsojen radi poneverjenja. — Bivši ogrski poslanec odvetnik Eotvos je bil J obsojen radi poneverjenja. Sedaj je potrdila obsodbo tudi druga instanca. Efitvos je obsojen na 3 leta težke ječe, zgubi politične pravice ter ne sme izvrševati odvetništva skozi .0 let. Upor proti novi vladi na Ogrskem. — Na glavni skupščini mestnega municipalnega od-I seka v Kolosvaru je bilo sklenjeno, da se I municipalnim uradnikom in magistratu za-I ukaže, da ne izvrše odredeb neparlamenta-I rične vlade glede pobiranja davkov in nova-j čenja. Magistratu je bilo prepovedano podpi-I rati poslovanje vlade. Uradnike je treba šči-I titi proti vsakemu napadu in vsaki škodi, ki J jo bodo trpeli radi obrambe države. PO Španskem so bili po nekaterih krajih veliki nemiri, ker je vlada poslala svoje agente pobirat nov davek na poljedelske izdelke. V mnogih provincah se ljudstvo obo-rožuje, da prežene agente. Vojaštvo je rek-virirano. V Algarve je prebivalstvo več agentov masakriralo. V drugih provincah groze, da bodo ta zgled posnemali. Samomor kapucinskega brata. — v Kataniji je bil izginil iz samostana 44-ai /f. Lupo.... Truplo so našli v morju. Baje si je vzel življenje zato, ker ni napravil izpita za patra! 25 milijonov za spopolnjenje vseučilišč, — Mi- nisterski predsednik baron Gautsch je y &\'fl-.. jem govoru v poslanski zbornici rekel, da bo vlada zahtevala izreden kredit 25 milijonov kron za spopolnjenje avstrijskih vseučilišč in tehničnih visokih šol, Kakor poročajo z Dunaja, se ti milijoni porabijo v nastopne svrhe: Na Dunaju se na novo zgradi iizika-Hčni institut in se dovrši že pričeto novo poslopje higijeničnega instituta. Prezida se stara tovarna za puške, kjer se namestijo medicinski zavodi; dogradi se tehnika, izlasti so ustanovi kemični zavod na tehnični visoki šoli. V Pragi se zgradijo nova glavna poslopja za češko in nemško vseučilišče, zgradi se poslopje ČeSkega in nemSkega kolegija. V I n o m o s tu : novo vseučiliščno poslopje. V L v o v u: novo vseučiliščno poslopje, nove zgradbe za klinike, razširjenje tehnike. VKrakovu: bolja oskrb vseučiliščne knjižnice in razne medicinske klinike. V Gradcu: spopolnitev tehnike. Med Slovenci V ? Surovostvnemški armadi, ~ v Poznanju je stražmojster Rakuta obsuval nekega vojaškega novinca 20. topničarckega polka tako, da je /sled tega umrl. Vzrok je bil, ker je vojak slabo snažil puško. Raku to so zaprli ter pride pred vojno sodnijo. Proti papeževi politiki. — Nekateri liberalni listi v Italiji so sprejeli novo papeževo enei-kliko z nekako dobrohotnostjo. Drugi pa že nastopajo proti papeževi politiki, in „Tri-Imna" prorokujc, da se z vstopom klerikalcev v politično življenje nikakor ne pričenja mir meri državo in papežem, marveč eneiklika napoveduje očiten boj proti obstoječim politi-ti?kim razmeram. Kako prispevajo češka mesta k narodnemu davku ? — Občinski svet v Smihovu je sklenil, da vse živinske liste, izjave o ogledu mesa in druge take tiskovine opremi z narodnim kolkom i>o 4 ali 2 vinarja. Shod narodne-radikainega dijaštva f Trstu, — Narodno-radikalno dijaštvo priredi začetkom meseca septembra t. 1. v Trstu shod. Raz-j [navijalo se bo na shodu največ o vpraša-šanjih, ki so v najožji dotiki z dijaštvom. Izobrazba dijaštva, njegovo materijalno stanje in dijaško delovanje za ljudsko izobrazbo bodo tvorili glavni del posvetovanj. Na dnevnem i redu bo tudi slovensko vseučilišče ter "razna L predavanja o nacijonalizmu, socijalizmu, vedi, I veri, morali itd. Ferijalna društva, ki se ude-I leže shoda, prirede v tržaški okolici več 1 poljudnih predavanj. \ Zabodel krmarja, — V Trstu je zabodel I nekdo krčmarja A. Magliča v ulici Solitario 5. "' Mod krčinarjem in gostom je bil nastal pre-j ph\ in v tem prepiru je zabodel gost krčmarja v levo stran vrata. Rana je nevarna. ; Krčmarja so prenesli v bolnišnico. I V Postojni je bilo oddanih na binkoštni ponedeljek v jami poleg plesišča okoli 32000 i razglednic, ki so tehtale 56 kil. Obisk je bil I vsled slabega vremena letos nekoliko zaostal. | TrgovskO-patlČnf Izlet na jug priredi drugi mesec češko trgovsko društvo v Pragi. Poleg različnih tovarn in podjetij po Kranjskem obi-"^jo tudi postojnsko jamo, Trst in Miramar. Poučnega kmetijskega potovanja, katero je priredila, kakor smo poročali, c. kr. kmetijska družba : njska, se je udeležilo 53 oseb. Med twni so bili 3 iz Primorske. Hemški Šovinizem. — Kako daleč sega nem&ki šovinizem, kaže sledeči slučaj, ki se je pripetil sicer v večinoma nemški župniji »'i Koroškem, v kateri pa prebiva več nego tretjina Slovencev in okolica je popolnoma slovenska. Rilo je pred praznjkom sv. Reš-»jega Telesa in kaplan (seveda Nemec) je zahval od svojega župnika, da se mora mon-sln»nr-a s plavicami okinčati! Dopisi na društvo rVesna" na Dunaju naj od 1,- -15. jul. "na naslov.: . Šantel III. Kollergasse 20. Od '>- Julija du konca septembra na naslov: "illllko Smrekar v Kranju«*. M> pošiljaj Atelier V V. rsdni občni zbor »Vesne" na Dunaju se bo vršil dne 30. t. m. v Richterjevi restavraciji; IIL Renmveg 1. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnj. obč. zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Se-mestralno poročilo odborovo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Eventualija. Slovanski gostje dobrodošli! Društvo svobod, slov. akademikov ,Sava:; na .Duniju bojmelo soboto 1. julija IV. redni občni zbor z običajnim ' vsporedoin,' in slceY"y društvenih prostorih: VIII. Alserstrasse 7. Začetek« ob 2. uri popoldne. 16. julija dopoldne, na dan Prešernove slavnosti je prijateljski sestanek društvenikov in ožjih somišljenikov. Podfobnosti se pravočasno naznanijo. Povsodi nesreče s petrolejem. — Ne le pri nas, ampak tudi drugodi imajo to grdo navado, da prilivajo, če noče precej dobro goreti, petrolej ognju, V Belgiji je naredila tako neka 29 letna Hansen. Petrolej je povzročil eksplozijo. Žena je bila naenkrat v ognju. Ko je kričala, so prihiteli trije otroci, ki so se z jokom oprijeli matere. Posledica je bila ta, da so zgoreli vsi skupaj. Oče je skoro zblaznel vsled tega dogodka. Zdravnik In procesija. — V nedeljo zjutraj je bil poklican zdravnik z zdravniške postaje v Trstu nujno na (ivardelo. Hitro se je odpejjal tje s strežnikom. V ulici Sv. Oilina pa sta naletela na procesijo v čast sv. Jan. Krstnika. Strežnik je rekel redarju, naj poskrbi, da moreta naprej po cesti, ker je zdravnik poklican za nujno pomoč. Ali cesarski redar je rekel, da ima stroge ukaze ter da ne sme pust: '¦''¦ niko-•gar z vozom skozi. Ko se ga je opozarjalo, da v takih slučajih velja isto za zdravnike kakor za ogujegasce, je rekel, da ima določene ukaze, ter da ne more narediti izjeme niti za zdravnika. Ni ostalo torej drugega nego iti peš, in res sta šla zdravnik in strežnik peš dobro četrt ure, da sta prišla na določeni kraj. Zdravniške pomoči je čakalo 15 mesecev staro dete, ki je viselo med življenjem in smrtjo! — Srednjeveški odnošaji I! Karavanski predor so prebili svečano 21. t. m. Pred predorom je čakala ogromna množica ljudstva. Predor so delali z velikanskimi ovirami. V govorili so se spominjali tudi ponesrečencev v predoru. FoiOpflČna poroka. — Po obstoječih japonskih zakonih je mogoča poroka na daljavo, odsoten ženin ali nevesta je zastopan, oziroma zastopana po fotografiji. O taki poroki se je govorilo pred kratkim v San Frančišku. Neko mlado Japonko Kutsuru Iki so prijeli na ua-seljevaluem uradu, čeprav je trdila, da je soproga farmerja Kenjivo .liho v San Jose. Vprašali so jo po poročnem listu, ali namesto tega je pokazala fotografijo, rekoč, da predstavlja njenega moža. Tega svojega moža sicer ni videla nikoli, ali je poročena ž njim ~ra-voveljavno. Uradnik je dognal potem, da se je vršila ta poroka v juliju leta 1904., „na peti dan meseca". Ženin je bil v San Jose, nadomeščala ga je pri poroki fotografija. Istodobno se je poročil on pri japonskem konzulu, nevesto je nadomeščala fotografija. Nevesta je bila stara 15 let, pisala sta st /. možem, na kar se je napotila k njemu. V San Franeisco so ji rekli, da njen »poročni list" je brez veljave. Ko je pa vse to prišlo do ušes možu, je hitel k nevesti. Spočetka so tudi njega ustavljali, pozneje pa se mu je posrečilo, ker je tam znan in premožen, legalizirati svojo poroko. „Lesene" železnice. — V Kanadi in v Severnih zveznih državah je nekoliko železnic, ki imajo leseni tir. Taka železnica, dolga 48 km, je n. pr. v pokrajini Quebek. Šine so iz javorjevega lesa in vlak vozi po njih z vso lahkoto z hitrostjo 40 km na uro. Grozna nesreča se je zgodila na državni cesti pri Podgradu v Istri. Konji Iv, Mikaliča so se splašili ter prevrnili kočijo. T. Jenko, ki se je peljal z Mihaličem, je odletel v jarek; pa je le malo poškodovan; Mikaliča pa so vlekli konji kakih 200 korakov daleč. Mož je grozno poškodovan. V neki nunski samostan v Rimu je bil udri te dni Romeo Raioehi, ter je zahteval z revolverjem v roki od prednice 100 frankov. Ta Baiochi je imel v tem samostanu svojo sestro, katero pa so premestili drugam, ker je podpirala brata! „Karodni dom" V Ptlljll. — V poned. so pričeli graditi „Narodni dom" v Pulju. „Na-rodn: dom" gradi »Istrska posojilnica". Zgrada v 3 nadstropjih bo v ulici Carrara, na krasnem položaju in sredini mesta. V zgradbi bo lepa in prostrana dvorana z galerijo in stalnim gledališkim odrom ter bo ena najlepših v Pulju, Ženske ČUVarice V ječah. — Minister za pravosodje je odredil, da se v ječah za ženske nastavijo kakor čuvarice ženske mesto možkih, ker so proti tem poslednjim neprenehoma prihajale razne pritožbe radi njihovega pistopanja. Strela Ubila OVSe — Minolo sredo je blizu Reke strela udarila v neko podzemsko luknjo, v katero je bil ovčar med nevihto zagnal ovce. Strela je ubila 27 ovac, ovčar je pa ostal nedotaknjen. . ,-,....*.-, Književnost. RllSl O Slovencih. — Izšel je skupno 5. in 6. sešit petrograjskih „S 1 a v j a ns kij a I z-vjestija", v katerem je priobčeno IV. poglavje dr. Prijatljeve razprave »Slovenci i j i h 1 i t e r a t ur uu. To četrto poglavje ima podnaslov »Romantika — d r. V r a n P r e- šern" in razpravlja prav obširno celo tedanjo dobo. — Dalje je v teh „Izvestjih" krasen prevod ASkerčeve „St rani ca iz ljeto-pisa Jurjeva m o nas tira". — Tudi na raznih drugih mestih se bavi s Slovenci. Hiša na prodaj v ulici med Korsom in Senenim trgom, jako pripravna za trgovino. Poleg hiše je prijazen vrt. Ker je na hiši ugodna hipoteka, je treba le malo gotovine za to kupčijo. Naši ljudje imajo prednost. Več v naši tiskarni. Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARNE /\. GABRŠČEK V GORICI 1. Za klavir. hči, Hartekin, mlade deklice, Colomblnlne prijateljice............K 5(~ VIKTOR PARMA. Bela Ljubljana. Valjček po slovanskih napevih............K 240 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Jos. Stritarja. (S petjem ad libitum. Besedilo podloženo.) ...........k P20 Pozdrav Oorenjskej. Valjček po slovanskih napevih.........K 2 — Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih.........K 3'-~ Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2-50 P. HUGOUN SATTNER. Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 060 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. — Pnrafraza. Op. 2............ K 0-80 Zvezdica. Polka-mazurka. Op.9. K 090 PR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o I. . . K 160 „ H. . . „ 1-60 Valses pour Piano . . . . „ P60 Mazurkas „ . . . . „ 2-— Nocturnes „ . . . . „ 2*20' Sonate. (C-mol, B-mol, H-mol.) „ 220 Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. „ 3'20 Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, ! 64 po Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — Izvrstno delo. Slovenci naj se uče* klavirja po tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K l"80 II. „ ......„ P80 IIL „ ......„ 220 IV.........., 260 Album slovenskih napevov. 50 narodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. L zvezek ........K 3*-~ II. „ ........„ 3--~ Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Siavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 3-20 Album srpskih pesama. (Album National Serbc.) 100 pesmij, Za glasovir udesijo Siavoljub IJičar.........K 3-20 Album Čeških narodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorsky. Llf 1510. K 2'~ Russkija narodnija pjesni. Pvccicht iiapojtiiMit irhoim. Album National Russe.) K 2-80 Slovenska Oerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vm. do K P— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K P— HOFFMEISTER K. Bledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V i jeseni. Rokoko.........K 260 j Podoknica iz ..Teharskih plemičev". i — Transkripcija za klavir s podloženim be- ; 1895. sedilom............K 1*— j Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4............K 0-80 Scherzo, Intermezzo in Valjček. — Op. 6............K 260 J. IPAVIC. „Možieek". Enodejanska pantomina. — Osebe, ^»errot, Pierrette, Colombine, njuna % Gosli ii) Hladil*. FRANJO KREŽMA. Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-ljevanjem klavirja...... MOSZKOWSKI MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 360 Poljski narodni plesi. Op. 55. Prs 2905...........K 260 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2 — S. j|a cifre. Poduk v igranju na citrah. Sestavil i ljubezen. — Zibka Save. Fran Sal. Koželjski. I. zvezek ... K 3— II. ...» 3— IIL „ . . . „ 260 (Izvrstna Šola za citre. Že v L zvezku so lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že lepa zbirka narodnih in umetnih pesmij.) Slovenski citrar. Zbirka kompozicij in prevodov za citre. Št. 1. Pozdrav slovenskim citrarjem. Zložil Jos. Mešiček. ....... K 080 Št. 2. „Na vasi". Fantazija po motivih narodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski. K 0-90 Zbirka slovenskih narodnih pesmij. Sestavil J. Petritz. I. zvezek: Po jezeju. — Slovensko dekle. — Žalovanje. — Metuljček. — Moč ljubezni, — Bela Ljubljana. — Star'šev 20 vin. 40 Op. 18, 29, 31, 34, 38 . ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cčlebres pour Piano. Ltf (17 slovečih skladb.) ... K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24......K 2 — MOSZKOWSKl MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55. K 2'— Španski plesi. Op. 12. . . . K 360 ŠARWENKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2'— JOS. PAUKNER. Českč Album. 20 transkripcij na češke K 040 ! pesmi. - Llf 1569. . .'.....K 260 ANT. RUB1NSTEIN. Sonata.Op. 13.vG-dur.Prs 1338. K 260 WIENIAWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. — Op. 6. 1928...........K 2-20 Polonaise deConcert. —• Op. 4. Llf 1929...........K 260 Llf PobiČ sem star šele 18 let. — Domovini.....K 1*20 II. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev. — Kimovec. — Vse mine. — Tiha luna; — Zjutraj. — Ptičica v logu. — Dolenjska. K P20 III. zvezek: Hribček. — Škrjanček poje, žvrgoli. — Mila lunica. — Ljub'ca moja, kaj si sfrila? — Bteško jezero. — Kol'kor kapljic, tol'ko let 1 — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veseb> 3om. — Pobratimija. K 1*20 Venec slovenskih pesmij1. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . . K P40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitum) priredil C. Enslein. ... -......K P— Buri pridejo. Koračnica. Zložil Jos. Skorpnik........ Posestvo se takoj proda jBMsaaagfaju..........¦¦m.........um.........¦ i —— i, ¦...................mm^mmmmmm^mm^mmm {SOV* za polovico vrednosti. ~WSi Obstoji iz hiše, hleva, vec njiv, pašnika, vinograda in tudi gozda blizu nove železniške postaje Ročinja (Primorsko). Kupnina vse skupaj 1000 gki; po de voru se lahko tudi nekaj dolžno ostane. Ponudbe sprejema: Allton ReilkO, trgovec Celovec, Koroško. Učiteljica ime službe kot vzgojiteljica v privatni hiši ali družabnica. Zmožna je treh jezikov. Ponudbe na opravništvo „Soeea. Oglas. Razpisuje se služba občinskega tajnika v Volčah vsled stareSinstvenega sklepa z dne 12. junija 1905. Letna plača je 540 K. Prosilci, zmožni za to službo se lahko oglasijo pri županstvu v Volčah do konec tega meseca ozir. julija 1905. Županstvo v Volčah, dne 19. junija 1005. Majnik, župan. Hapd Dfaščik;, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Gorica -&&- Gorica Klimatiino zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakoi- nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št 12 rib žiga oljlep olja prve vrsta najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Mslfette, Bari in Niče s predajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -64, —-72, —-80, —88, —96. 1-12, 1-20, 1-36, 144, 1-00, 180, S\ . . -------Na debelo cene ugodne. '•------ PoSilJa poStnine prosto na dom. Posodo «se pnSJSa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se »pet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene smerne. Gorica & Gorica Hčtel Ji v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdrojVpivo. Wii Jn ii ii žl ii nI Andrej Fajt j j pekovski mojster • v Gorici Com Franc. Gius. št. Z. S filiJAlkA v isti ulici št. 20. § Sprejema naročila vsakovrstnega % peciva, tudi najfinejega, za nove J maše in godove, kolače za bir- • manee, poroke itd. Vsa naročila * izvršuje točno in natančno po želji J • naročnikov. • S Ima tudi na prodaj različne moke, * 8 fino pecivo, fina vina in likerje J S po zmernih cenah. • • Za rellko noč priporoča goriške S 5 piiice, potice itd. - Mesre6n©ži so trpeči na kili. ker in- vodo, da lahko ozdravijo brc; »pcracije. — Zlata svetinja! Nebroj zahvalnih pisem )dgovor zastonj! R. Kohler, Pressburg, Donaugasse 7. ampijone, krožnike, prtič iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček. Ako hočete zares - kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke . J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — )\nton 3vanov pečenko - Gorica TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 28. Velika zaloga pristnih belih in šrnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja p železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 55 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi \uoccc. Zaloga piva tovarne 6. j&uerjevih dedičev v Ljubljani in pltenjskega piva .prazdroj* iz sioveče CeSke „ttl&šennske pivovarne". Zalog« lodu, karerega se oddaja lo na debelo od 100 kg naprej. Cana zmarne. Postraiba puitena In točna. | Trgovsko-obrtrja re^i5troVaqa zadruga I z neomejenim jamstvom v Gorlel.