GORIŠKI SLOVENEC
Naročnine:	j
Italijanska kraljevina:	T
Ceio leto..............Lir 10.—= K. 25.—	i
Po! leta.............'.	>	5.— = , 12.50	1
Tri mesece  ............... 2.50 — , 6 26	i
En mesec .......	^	1.— — ,	2 50	I
Oglasi:
Oglasi na tretji strani .... Lir L— za vrsto Oglasi na četrti strani . . . .	„ 0.75 za Vrsto
Mali oglasi . ...................... 0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin.
%
izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Cardueci št. 10, II. nad.
Kaj se piše o bodočih mejah Italije.
Upati je, da bode kmalu konec obči nestrpnosti radi bodočih mej med Italijo in Jugoslavijo. Danes ni nikakega dvoma več, da se rešijo še v tekočem mesecu vsa ta vprašanja.
Zanimivo je čitati, kako stališče zavzemajo posamezni zavezniki v odločilnem trenotku.
Merodajni francoski krogi, kijih zastopa velerazširjen časopis »Temps« se izražajo približno tako-le’.
»Najvišji zavezniški svet se v kratkem prične pečati z rešitvijo italijanskih zahtev, eno poglavitnej-ših točk, ki jo hočejo rešiti vlade brez zaslišanja kake komisije. Ore se za določitev alpske meje, ki naj konečno ohrani Lombardsko ravan pred germanskim vpadom, proti kojemu se hoče Italija ravnotako zavarovati kakor Francija. Na jadranskem obrežju pa se hoče ustvariti tak položaj, da zagotovi po mož- \ nosti mir med Italijani in Slovani in nekako vtrdi tudi ravnotežje na sredozemskem morju«.
Potem ko je opisal »Temps« italijanske zahteva, ki streme za tem, da se bi vzdržal »londonski pakt«, se postavlja na stališče, da je spoštovati svetost pogodb, Pact-a sunt servanda. Radi tega izvaja dalje: Danes nas vežeti dve pogodbi, takozvani »londonski pakt« kakor tudi oni, s kojem se je dne 30. novembra 1915 Italija obvezala, da ne sklene nikakega separatnega Ako bi hoteli sedaj presojati ItaUji storjene obljube ter nekatere izločevati, druge pa sprejemati, , bi prelomili prvotno pogodbo z dne 25. aprila 1915 in bi prešli v nazi-ranje, da so pogodbe »košček papirja«, kojih se ni treba držati. Res je, da tudi današnje italijanske zahteve ne odgovarjajo strogo pogod-
bi z dne 25. aprila 1915, ker zahteva italijanska vlada tudi prisvojitev mesta Reke, ki ni zapopadeno v londonskem paktu. Italijanska vlada pa misli s tem dodatnim zahtevkom popustiti pri druzih ozemljih, ki jih jej priznava londonski pakt.
Mi seveda ne moremo pritiskati na italijansko vlado, da bi odstopila od udobnosti, ki jih jej nudi »londonski pakt«, in se pričela z nova pogajati, dasi je naše stališče tako, da si vsi iz srca želimo, da bi prišlo do kake sprave. Francija se namreč zanima, da je za vz-držanje miru neobhodno potrebno, da ugasne sovraštvo med Italijo in Jugoslavijo. Edino Nemčiji bi bilo po volji, da bi ostale med temi dvemi državami razprtije. Sicer pa nimamo pravice nastopati kot sodniki ali svetovalci te ali druge rešitve, ker, kakor vže povdarjeno«, smo dali našo besedo in smo radi tega primorani držati seje«.
Italijanski list »Secolo« komentira ta članek iz »Temps-a« med drugim tako-le:
»V tem članku se zrcali javno mnenje cele Francije, ki zastopa torej stališče, da je treba sklenjene pogodbe spoštovati, docim se po-vdarja po drugi strani potrebo spravljivosti. Sedaj je odbita ura tudi za italijansko vlado, da udari gotovo pot, iz koje ne sme nikamor več kreniti. Italijanska misija je predložila svoje zahteve v posebni spomenici, kakor je to storila tudi jugoslovanska. Ali naj si sedaj obe misiji zopet stojiti nasproti kakor pes in mačka ? Prišli smo do odločilnega trenotka. Ne more se zahtevati, da se bi Italija, ki je dokazala svojo skrajno spravljivo stališče, kot prva približala Jugoslovanom«.
Člankar izvaja dalje, da Italija ne sme imeti pred očmi edino le ma-terijeine interese, ampak paziti ima
tudi na svoje odnošaje z zavezniki v bodočnosti, kajti gorje, ako se bi moralo pozneje prepričati italijansko ljudstvo, da kar se je pridobilo, se je pridobilo proti volji zaveznikov, ali da kar se ni moglo pridobiti, je pripisovati nasprotstvu zaveznikov. Opustiti poskus odkritosrčnega sporazuma z zavezniki na podlagi demokracije in pravice, bi bil neodpustljiv diplomatičen greh.
Zadnje italijanske brzojavke iz Pariza prinašajo vest, da je prišlo med Francijo in Italijo do popolnega sporazuma in enotnega nastopanja v njihovih zahtevah in da je postala razlika v naziranjih z ostalimi zavezniki vže neznatna.
Ako uvažujemo k temu še objave slovenske vlade v Ljubljani (»Slovenski Narod« 17. marca, »Slovenec« 13. marca), iz kojih je posneti, da se ne računa več na večino glasov v svetu desetorice v Parizu in da se razpravna o potrebi odpoklicajugoslovans.ee delegacije iz Pariza, pridemo tudi nehote do zaključka, da se-bodo nahajali gorički Slovenci kmalu v posebnem položaju, ki bi ga morali že danes uvaževati in potrebno ukreniti, da bodo njihove koristi zastopane enako onim njihovih bodočih sodržavljanov.
Slovenci!
v
Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice.
/
ÖMöYiieY čipkarske industrije.
V Idriji ii? okolici, La Cerkljanskem in na Št. Viškogorski planoti . je cveta pred vojno čipkarska obrt, ki je dajala našim gorjankam lep zaslužek. Saj so slovele idrijske čipke* po prostorni Avstriji in še daleč črez njene meje in krase še danes stanovanje marsikakega nemškega bogataša. Uspešno so kon- . kurirale svetovnpznamm bruseljskim čipkam.
Ob dolgih zimskih večerih, ob deževnih dneh, ko ni bilo za drugo delo, so dekleta pridno čipkala ter so se kosale, katera* bo napravila več, čegave čipke bodo krasnejše. Neznatna stvarica so, sicer čipke, a vendar so prišli v deželo zanje lepi tisočaki in marsikako dekle si je prislužilo z njimi pošteno doto.
In rudarskim družinam v Idriji, ki niso imele bogvč kako velikih dohodkov, a tern več e družine, so pomagale čipke, da so se lahko dostojno preživele ter so si shranile še kako kronico za slabše čase.
Mnogo je pripomogla k slovesu, katerega so uživale idrijske čipke na svetovnem trgu, strokovna šola ' v Idriji, ki je skrbela, da je ostala obrt na višku, in ki je preskrbela 'tudi za odjemalce.
Obrt je cvela prav lepo, dokler ni prišla nesrečna vojna. Kar naenkrat se je jel dražiti sukanec, pomanjkovalo ga je bolj in bolj in naposled ga tudi za drag denar ni bilo dobiti, izdelke pa je bilo vedno težjo spraviti v denar. Ni čuda, da so ženske začele opuščati čipkar-stvo bolj in bolj. Naši kraji so bili polni vojaštva in pridna ženska si je s pranjem, kuhanjem ali s kupčijo zaslužila desetkrat toliko kot s čipkanjem. Nekdaj tako- cvetoča industrija je padla popolnoma.
Veliki zaslužki, katere so imeli ljudje med vojno, so ponehali, treba se bp prilagoditi staremu življenju. Škoda pa bi bilo, a ko bi čipkarska obrt ne oživela zopet, saj je zagotovila- tolikim ženskam sicer skromen, a stalen zaslužek. Dolžnost vlade je, da jo zopet oživi. Predvsem mora poskrbeti dovolj sukanca, ki ga naj da ljudem po nizkih cenah, ubožcem pa brezplačno. Stari trgi so za dogledno dobo zaprti, treba je torej poiskati novih in teh menda ne bo tako težko najti, saj je tudi v Italiji in v ententnih deželah dovolj bogatih ljudij, ki ne štedijo denarja za opremo udobnega stanovanja.
Nekaj drugega pa je: uzorci, ki so ugajali nemški -gospodi, niso morda po okusu Italijanov, saj pravi že nemški pregovor, da so klofute in okus različni. Treba je torej, da si nabavi čipkarska šola modernih vzorcev, ki bodo ugajali zapadnim narodom, in da se ljudstvu to pojasni. Napravi naj se
centrala, ki bo čipke skupovala in jih oddajala trgovcemu, zakaj žen ske ne morejo čakati, da bi prišel trgovec, saj so često navezane na ta dohodek. Ker' koristi čipkarska šola pravzaprav le Idriji in najbližji okolici, naj bi napravljalo tamošnje učno osobi e po vseh gorskih vaseh, kjer se goji čipkarstvo, tečaje, da bi se ljudstvo seznanilo tudi z novejšimi in težjimi deli. Saj je znano, da je kmet konzervativen in se iz lastne inicijative ne loti ničesar novega. Industrija bi se na ta način dvigala, ljudem bi se nudil boljši zaslužek in poprijeli bi se te obrti tudi drugi, ki se še niso pečali z njo. Zadostovalo bi v vsaki vasi le nekaj dnij, vzlasti po zimi, ko imajo ljudje čas in nimajo nujnega kmetijskega dela.
Vsekak r naj razmišljajo vsi, ki imajo kaj vpliva, kako bi se zopet dvignila čipkarska obrt, da bo šel sloves idrijskih čipk po zapadnih deželah, kot še je širil pred vojno proti severu. Ljudem po naših gorah je treba pomagati do zaslužka, zemlja sama jih ne more živeti.
trmvmis-vu-jrsj ■la-nnrur-nmw	^
Naša dežela in sedanje vlada.
Kakor posnemamo iz italijanskih listov, se naznanja ustanovitev posebnih odborov v krajih, ki so trpeli vsled vojnih dogodkov. Ti pokrajinski odbori bodo za po vojni prizadete občine od velikega pomena.
Tozadevna naredba pravi, da imajo ti odbori nalogo podpirati in spopolnjevati delovanje javnih u-prav, sodelovati pri porazdelitvi vojnih odškodnin in vspostavitvi družabnega življenja. Zaenkrat so nastavljeni ti odbori na sedežih posameznih prefektur v Bellunu, Tre-visu, Vidmu, Benetkah in Vičenci in sestojajo iz prefekta, dveh višjih Častnikov, kojih jednega imenuje vrhovno armadno poveljstvo, drugega pa vojno ministerstvo, iz predsednika deželne deputacije in dveh županov opustošenih občin. Razun tega se pritegnejo k posvetovanju še načelniki deželnih vladnih uradov iz onih strok, ki prihajajo v razpravljanje. tako na pr. finančni u-pravitelj, kedar se gre za finančna vprašanja.
Ti odbori delajo sklepe, ki so obvezni za vse uprave, ki so v odboru zastopane. Le sklepi tičoči se vojaške uprave so na zahtevo sodelujočega častnika podvrženi odobritvi vrhovnega poveljstva.
Ostaja še vprašanje, kaj je vlado dovedlo do teh institucij ? Znanoj.e, da se nahaja v italijanski vladi zastopnik za osvobojena ozemlja v osebi ministra Fradeietto. Le-ta ni imel dosedaj nikakega neposrednega stika o svojimi deželani in ra-
di tega je biio njegovo delovanje jako otežkočeno.
Ti pokrajinski odbori imajo torej služiti namenu, da se vpostavi zveza med vlado in trpečim prebivalstvom in tako omogoči hitro in uspešno delovanje v opustošenih krajih. Le-to se gotovo tudi posreči, kajti ti odbori bodo zamogii vspostaviti tudi stik in med civilno in vojaško u-pravo, koja poslednja razpolaga v osvobojenem ozemlju črez bogata sredstva, ki so za obnovitev neob-hodno potrebna. Konecno pa sprejmejo nase ti odbori tudi odgovornost za uspešno delovanje, dočim se je sedaj v tem pogledu več govorilo in grajalo, kakor pa delalo. S tem se pripomore vladi, da sestavi tudi enoten program za obnovitev dežele, s čem odpade potem trajno delovanje, teh pokrajinskih odborov.
Skupno se da vse to pometi v sledečih besedah ministra:
«Delujmo skupno; jaz pa bodem nadziral in vodil iz središča; vi sodelujte sporazumno po deželah in odgovornost bode skupna».
Ni nam treba povdarjati, kako velike važnosti bi bila slična insti-titucija tudi za našo vbogo deželo, ki leži zapuščena in brezupna, ker nihče ne vstane in budi prebivalstvo na delo. Vendar pa nočemo opustiti, priložnosti, da položimo zopet vsem goričkim Slovencem na srce, da je skrajna potreba, da se dvignejo iz ljudstva možje, ki v imenu svojih sodeležanov zahtevalo
to, kar jim gre po vsi pravici; to pa hitro, kajti, kdor ne napreduje, nazaduje.
Danes se nudijo ljudstvu lepe priložnosti, da izkoristi svoj izvan-reden položaj, da oživi v novi dobi svojo zaspalo družabno življenje in se pripravi za delovanje v času vesoljne svobode, ki izide kot plod nove socijalne preosnove.
Zato pa čitajte pazljivo take vesti in preudarjajte jih !
Ho« določilo za odrešeno dežele.
Oddelek komisije za odrešene dežele je sklenil po živahni debati glede preskrbe obljudenja opustošenih pokrajin, sledeči dnevni red:
a)	Da vojaške oblasti v odrešenih deželah preskrbe v najveeji meri in prej ko mogoče, da se ponovi promet po morju in po suhem, in se 4a prevažanje uporabi avtomobile.
b)	Da omenjene oblasti začnejo takoj z obnovitvijo po istih nacelah, kakor se je uže prej pričelo kjer so bila dela že začeta in potem ustavljena.
c)	Da se začne delati takoj in sicer posebno z izdelovanjem opek, apna in cementa; kar se tiče pa stavbenega lesa in drugega materijala se bode moralo uporabiti oni materijal ki se ga pridobi iz porušenih poslopji.
Politični pregled
Mirovna Konferenca
PARIZ. Vrhovno vojno poveljstvo bode preiskalo, ako bi ne bilo um^st-nejse, da se reši takoj celotno nemško vprašanje —, v diplomatičnem, vojaškem, političnem in teritorijalnem oziru. — Tozadevna pogodba bi morala obsegati tudi pogoje o Zvezi narodov.
Ako bode predvladalo to mnenje, bodo zastopniki velevlasti — po določitvi vojaških pogojev za razorožbo sovražnika, se bode v nadaljnjih sejah označile meje bodoče Nemčije in poklicalo neidške pooblaščence v Versailles da podpišejo preliminaren mir.
Razne težnje za zvezo narodov.
LONDON. Dopisnik Londonskega «Times» poroča iz Pariza, da zavezniki namer ujej o odložiti odločitev glede teritorijalne ureditve bivše habsburške monarhije in Turčije, ker mislijo povs-pešiti tako sklep preliminarnega mira z Nemčijo. Zdi se, da Francija in Anglija hočejo postopati po tem načrtu, negotovo je pa, ako se mu pridruži tudi Wilson.
Očividno je, da kedar bode podpisan mir z Nemčijo ostanejo odprta še velika nasprotja, ktera morajo biti odpravljena, da se priklopi mirovni pogodbi pravila. Zveze narodov. Obče Znano je nesoglasje, ki se je pojavilo v amerikanskem senatu med Wilsonom in republikansko stranko glede umestnosti, ako se ima smatrati mirovno pogodbo kot posebno listino, ktera nima ničesar opraviti z zvezo narodov.
Predsednik Wilson, zastopa stališče, da pravila za Zvezo narodov se morajo Vpisati dobesedno v mirovno pogodbo, med tem ko zahtevajo republikanski zastopniki v senatu, da se ima mirovno pogodba potrditi posebej in da se pravila zveze narodov pozneje preiščejo v senatu in konečno določijo.
Gre se za načelo, ktero utegne biti merodajno za ustanovitvo mednarodne družbe.
Ker so Nemčiji naloženi pogoji zelo trdi, zahteva Wilson da mirovna pogodba mora vsebovati pravila zveze narodov, ker se tako dokaže, da se ne nameruje spraviti Nemčijo v politično sbžnosfc ampak, da se jo bode sprejelo z enakimi pravicami v zvezo, kedar bode izpolnila lastne obveznosti.
Na Wilsonovo odločitev bode gotovo uplivala opravičena nestrpnost evropska demokraciji, k ter e bi hotele videti projko mogoče podpisan mir z Nemčijo. WiiSOn g0 j^gei zadovoljiti, da se sprejme v pogodbo one točile, po .\terih bi morale biti obvezane vse države, ktere so podpisale pogodbo, da pristopijo pozneje k Zvezi narodov.
Bati se je samo, da ta neodločena pritrditev bi mogla spraviti v nevarnost vso predsednikovo politiko, in bi
zmirom pustila Nemčiji možnost za bodoče spletke, brez da bi se pomirilo amerikanskega senata.
«Times» je mnenja, da bode iz teh razlogov živahna debata pred prihodom nemških zastopnikov v Pariz ; prepričan je pa, da bode mogoče vdobiti rešitev, ki bi zavezala države za ustanovitvo zveze narodov in bi se za sedaj sprejelo v pogodbo pravila samo v velikih potezah, ktere bi se moralo še le pozneje razširiti.
Dve glavni točki mirovne konference.
PARIZ. »Temps« piše: Zdi da se je v včerajšnji seji dosegel popolen sporazum za dve glavne točke:
1.	) Priznalo se je nujnost, da se določi prej ko mogoče pogoje, ki se ima naložiti Nemčiji, kteri bodo vsebovali vojaško, mornariške, zračne, teritorijalne in finančne določbe in pravila zveze narodov.
2.	) Nujnost, da se istočasne izdela pogodbo, v kteri bode označene italijanske meje.
List pristavlja, da bodo te pogodbe pripravljene v približno 14 dneh.
Enknta pozvala Ukrajine« in Poljak«, da ustavijo sovražnosti.
PARIZ. Uradno Vrhovni odbor zaveznikove se je sestal danes za posvetovanje o voiaškem položaju v Galiciji. Odbor je sklenil, da pozove nasprotujoče si stranke naj takoj ustavijo' sovražnosti. Razpravljalo se je potem glede zahodnik mej Poljske države in se je uzelo na znanje poročilo politične komisije, ktero je predložil gosp. Cambon. Prihodnja seja se bode vršila v petek.
Pr«kinj«njs poznanjskih pogajanj.
PARIZ, Nasprotno občnemu mnenju, da bode sporazum med zavezniško misijo in nemškimi zastopniki dosežen, ze poroča, da so bila pogajanja zopet pretrgana.
Nemška vlada, ki bi imela dati končni odgovor Še pred polnočjo, skuša zavleči odločitev z raznimi izgovori. Na ta način so Nemci uže več kakor. 14 dnij ovirali delovanje misije ^ Poznanju.
Kakor vse kaže, je nemško poveljstvo v očitnem nasprotju z Berolinsko vlado in zdi se, da noče priznati pogoje premirja, ktero je sklenila vlada sama.
Jutri bode zavezniška komisija odločila postopanje proti nemški vladi.
Sporazum v Poljskem vprašanju.
, PARIZ. Poročajo iz Poznanja: Včeraj so se pričeli zopet pogovori med nemškimi in medzavezniškimi zastopniki. Kakor vse kaže se je doge-
gel sporazum in se računa, da’ komisija konča svoje delo do pondeljka in se vrne v Varšavo.
Resen položaj.
POZNANJ. Poljske čete, ki so odšle iz Poznanja in so, se zbrale pri Prze-myslu, so napadel ukrajinski oddelek, ki je stražil železniško črto PrzemysI-Lvov so ga porazile in večinoma ujele. Sedaj popravljajo železnico.
Ta vojaški uspeh ne izpremeni položaja, ker razpolagajo Ukrajinci čez močne čete, ktere morejo vsaki čas poseči v boj; med tem ko. Poljakom * primanjkuje vojaštvo. Samo če pride kaka pomoč od zunaj bode mogoče oprostiti mesto Lvov.
Češimo slovaške zadeve.
PARIZ. Komisija za čeho-slovaške zadeve pod Cambon-ovim predsedstvom je sklenila, da sestavi tozadevno poročilo.
Lenin s« hoče pogajati.
PARIZ. New-Jork Herald priobčuje brzojav iz Odese,, iz kterega je razvidno, da Lenin nameruje predlagati konferenco, ki bi se imela vršiti v Odesi.
Bolseviki bi zahtevali prosto roko v Ukrajini «in bi so odpovedali vsakemu uplivu na Donske pokrajine, v Sibiriji in baltiških deželah. Zavezniške čete bi morale zapustiti Rusijo in bi zasedle samo Sebastobol in Odeso.
Agitacija v Splitu.
REKA. V Špiitu je 85°/0 delavcev brez dela. Železničarji so proglasili štrajk, ker je srbska vlada odbila njih zahteve glede boljše plače in je spravila železniško osobje pod vojaško poveljstvo.
Pripravlja se splošen štrajk in srbske patrulje aretirajo štrajkujoče železničarje.
Nemiri v Kajru.
LONDON. Agentura Reuter poroča, da ni nobenega uzroka se vznemirjati zaradi položaja v Kajru, ako se bode postopalo z primerno previdnostjo.
Poroča se, da se položaj ni poslabšal, poznavalci egipčanskih razmer pa izjavljajo, da jih izgredi niso •iznenadili. —
Pred nekaj časom so nacijonalisti stavili pretirane zahteve in skušajo pridobiti za se javno mnenje. — Glavne agitatorje proti angleškemu protektoratu se je deportiralo na Malto. Splošno se misli, da bode ta odredba imela zaželjen uspeh komaj v doglednem času. Vojaška oblast je odredila vse potrebno, da se ohrani mir, ker je ugotovljeno, da so nacijonalisti organizirali izgrede z pomočjo dijakov in vseh šumnih elementov v mestu. Gre se za nacjjonalistieno gibanje, ktero ni podpirano od kmečkega prebivalstva, sultan deluje z vsemi močmi, da se ohrani red.
Bivši cesar Karol se preseli v Švico?
GENEVA. »Journal de Geneve« poroča, da je cesar Karol vpražal svezni svet, da mu dovoli stanovati v bvici. Zvezni 'svet je sprejel dobrohotno to prošnjo in jo je oddal političnemu oddelku, da odloči in reši prošnjo.
Velika svetovna loterija.
RIM. Sestavil se je v Rimu mednarodni odbor za razširjenje in uresničenje velike svetovne loterije.
Z to ustanovitvijo se nameruje poravnati z čistim dobičkom odškodnino, ki bi imela ostati še nepokrita po izplačilu odškodnine sovražnika. Ostali dobiček naj se uporabi za brezplačno zdravljenje ranjencev, invalidov in jetičnih.
Rezerve živil.
RIM. Podtajnik aprovizacijskega mi-nisterstva, je izjavil, da nameruje vlada v kratkem oddati prosti trgovini ogromne množine živil, ktere je država preskrbela za armado in civilno prebivalstvo za slučaj, da bi imela vojna trajati še več časa.
Italijanske čete v Budimpešti.
REKA. Ogerski list »Pesti Napioc< naznanja, da je došel v Budimpešto general Piccione poveljnik čeho-slova-ških čet. Z generalom je prišel oddelek italijanskih berzalierjev, kteri bodo vzdržavali javni red.
Nakup a. o. denarja prepovedan.
Vrhovno poveljstvo prepoveduje nakup a. o. denarja v onih krajih kraljestva, ki spadajo v vojno zono in v zasčdenem vzemlju izven stare meje.
Prestopke se kaznuje z ' vojaško ječo.
IZ OKOLICE
Iz Ajdovščine.
Dne 13. t. m. zvečer je priredilo poveljstvo 53. divizije simpatično plesno zabavo, ktere so se udeležile vse vojaške oblasti, med njimi tudi general Del Pra in nekatere ugledne ajdovske družine in več gospodičen iz okolice v narodni noši.
Znani umetnik Samogia prideljen gledališkemu oddelku XI. kora, je predstavil med odmori več humorističnih komadov, ktere je odlično občinstvo sprejelo z navdušenimi aplavzi.
S viral je izbrani orhester in veselica je trajala med velikim navdušenjem do šlirih zjutraj.
Narod brez časopisja \z nem, ng morg se sporazumeti s svetom. Zato se oprimite Soriški Slovenci našega lista, ki hoče iz-ražati vašo voljo in braniti vaše koristi.
TE0EÜ5ICI KOLEGAH
22.	Marec Sobota, Benvenut
23.	,,	Nedelja, 3 postna. Viktorin
24.	„	Pondeljek, Gabriel.
25.	■„	Torek, Oznanjenje Mar. Dev.
26.	„	Sreda, Emanuel, Dižma.
27.	„	Četrtek, Rupert, Janez Dam.
28.	„	Petek, Janez Kapristan.
VQZNI_RED
JUŽNA ŽELEZNICA.
Prihod.
Osebni vlak št. 1012 iz Udine ob 6.46 dopoldne.
Brzovlak št. 176 iz Udine ob 5.07 popoldne.
Osebni vlak št. 15.20 iz Udine ob 8.49 popoldne.
Osebni vlak št. 15.17 iz Trsta ob 8.59 dopoldne.
Brzovlak št. 177 iz Trsta ob 4.— popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A iz Trsta ob 8.15 popoldne.
Odhod.
Osebni vlak št. 1012 proti Trstu ob 7.00 dopoldne.
Brzovlak št. 176 proti Trstu ob 5.15 popoldne.
Osebni vlak št. 1520 proti Trstu ob 9.04 popoldne.
Osebni vlak št. 1517 proti Udine ob 9.10 dopoldne.
Brzovlak št. 177 proti Udine ob 4.10 popoldne.
Osebni vlak št. 1015 A proti Udine ob 8.25 popoldne.
DRŽAVNA ŽELEZNICA.
Odhod.
Osebni vlak št. 27 proti Trstu ob 5.25 popoldne.
Osebni' vlak št. 26 proti Kanalu ob 9.56 dopoldne.
P r i h o d.
Osebni vlak št. 26 iz Trsta ob 9.35 dopoldne.
Osebni vlak št. 27 iz Kanalu ob 4.46 popoldne.
„Goriški Slovenec"
je na prodaj v Gorici
pri gosp. Marcu, Via Seminario št. 2 pri gosp. Pertot, Via Municipio št. A pri gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13 pri gosp, Molesini, Via Carducci 17 in Via Teatro 11.
v Trs^u Na postaji južne žeiežnice pri gosp. Kreschiak, Čampo Belvedere št. 1 pri gosp. Woiiech, Via Posfe št. 9 pri gosp. Žohar (šisela, Piazza Oberdan št. 6
v Rojanu
pri gosp. Vivodo Domenico, Via Monte Or-sino št. 15
pri gosp. Geržina Ludviku, št. 8.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č.
Tiskarna G. Jucli v Gorici.
Velika zaloga vina
E Gino Orazietti E
PIAZZA TOBiiailSE© št- 7 Konkurenčne cene (od 50 litrov naprej)
Ta list je nova izdaja za goriške Slovence kateri ni še v popolni obliki.
Primanjkuje še marsikaj.
Pozneje, z blagovoljnostjo čitateljev, si upamo prinesti vse novice naše dežele..
Sposobna oseba nam je obljubila svojo svesto sodelovanje o kmetiški snovi. Neka teri dobri slovenski pisatelji poslali nam bodejo v časih kakšno novelo ali „feuitle-ton".
Naša skrb je napraviti kar je bolj mogoče da naš dragi slovenski narod bo imel en list ki ne bo branil samo ljudske interese, ampak tudi da mu bo malo v poduk in razvedrilo.
Uredništvo.
Isce
se 14-15 letnega fanta za pisarno. Boljše pojasnila pri uredništvu našega lista.
aiisiijiiMiiijiiasiaaiiii
Zobozdravnik ADOLF KOLL
= je odprl na 7—
Korsu Viktor Emanuel št. II
Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne in ,, 2. ,, 5. popoldne
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ■	Filjafka ulica Teatro 18	--
:	:	:	: PRODAJALNA :	;	:	:
8 papirjem, črtanjem in knjigovezjem
---------- EDINA -----------------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.

Tvrdka
;,Oirianic‘
Iz „Vacik di Spsiimbergo1*
ima dobre in razna semena sviloprejk.
Zastopnik za Goriško v GORICI Via Carducci št. 10. II. nadst.