254. številka. Trst, v ponedeljek 12. septembra 1904. Tečaj XXIX. ■V lahaja Tink dan Tudi ob aedeijak in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ot 9. ari zjutraj. •itaiezm itev'lks se prodajajo po 3 tov£. (6 stotink. • k togih tobakarnah v Trsta ia okolici, Ljubljani, Gorici e}', Kranjr. Mariboru, Celovcu. Idriji, §t. Petru, Sežani Nabrežini, Novemmeato itd. r asa 1» csroibe sprejema oprava lista „Edinost", u . Giorgio Galatti it. 18 — Uradne ire ad 2 pep. de 8 zvečer. cm GglPfiom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. ~TELEFON Itv. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! !f aro dnina snaia ra pse loto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 k— Na naročbe brez doposlane naročnine 33 jrpiava ne 0 rt Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, fiefraikivi« pisma se ne sprejemalo In rokopisi se ns vračajo. Naročnino, (glase in reklamacije je pošiljati na apra^o 11 t. UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dora). isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. JL,*»;r i lonsorcij iista „Edinost". — Natisnila tiskarna koncorc il lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 4tv. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Izgube v bitki pri Liaojangu. BEROLIN ii. Ruski dopisniki poročajo: Rusi se umaknejo bitje do lienlina. Kusi so baje izgubili 12000 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Japonske zgube so d v a k r a t večje. TOKIO 11. Skupne izgube Japoncev v bojih pri Liaojangu od 26. avgusta naprej, vštevši častnike, znašajo 17.539. < astnikom je bilo ubitih 1 36, ranjenih pa 464. Japonski vojaki plenijo. LONDON 11. »Reuterjev biro« poroča iz Liaojanga od 7. t. m.: Japonski vojaki, ki so prodrli v mesto, se obnašajo zelo surovo. V minoli noči so javno plenili po hišah in prodajalnicali. Neki ugledni šotski misijonar je bil v občem neredu ranjen. Ruska oboroženja. PETROGRAD 11. Reservisti iz 22 okrožji, ki spadajo pod odeški vojaški okraj, kakor tudi neka vrsta rezervnih častnikov države so poklicani pod orožje. Najeti parniki. K1EL 11. Rusija je najela za daljšo dobo mnogo parnikov severo-nemških pristanišč, ki bodo preskrbovali ladije ruske baltiške eskadre na nje potu v vztočno Azijo. koncu — japonske zmage. Včeraj smo mogli navesti ruskih, angltžk'b, nemških ia italijanskih glas ki soglašajo v takem mnenju. Naj navedemo danes šj enegt amrriš ega. Porcčevalrc »Ntw Vo:k-Heraldc« pra -i, da i je plan Japoncev popolnoma ponesrečil. Rusi so se umaknili proti Mukdenu ia Harbinu v popolnem redu. Namen K-ir.patkinov v onih bojih je bil edino ta, da je z u=t;vljal mir-širenje Jiiponcav ter da jim je z maojsimi silami p povzročal velikanske izgube. Po devetih dnevih borba ni30 Japmci dobili v roke druzega, nego dve lokomotivi, š iri topove in petnajst zajetnikov. Veleznačilno pa je, k*r pripoveduje poročevalec ameriškega lista, kako je morsl na konju preko 100 kilometrov dalič, da ja prišel do brzojavne p staje, kjer ne 1'aakc joaira japonska cenzura, da je mogel oddati svojo dolgo brzojavko. Vsakako pa konstatira nje govo peročilo popolni iiasko japonske strate gije in pomenja laskavo pr z »anje Ku ropat-ki novi taktiki. Kuropa tki nova armada Ruska armada, ki se umika iz L/mjanga, z rje politično kompromitiranim vodstvom, z nja strokovnega sla'išča za nesposobno spoznanim osobjem ? Nikakor ne ! Da »ZidruŽna zvezi« obstoji, j a naravno, ker se je moralo »kleriks-luc« zadružništvo nekam osredotoč ti ; da vlada t) »Zrezo«; podpira, je prav, daai poipore ne zaelužuj« odncBno je ne porablja v namene, ki bi bili zadružniškemu smotra naravnostno koristni, a zahtevat?, da preneha »Zvfza slovenf-kih posojilnic« s svojim nad dvajsetletnim delovanjem, da ustanovijo svvje poslovanje novejše »Zveze« v Gorici, Trstu in Puiju na lju'o »Zadružni zvez:«, ne da bi imsli vsi zadružniki garancijo, da b: potem ed nt mogočna »Zveza« res delcvr'a nepri-s'.ranvko, edino le v dosego vieokega, uzor-nega cil a zadružništva, to je naivno, to k»žs dsšo nezrelost. Ta premisa je bila kriva, da se za-družoa enketa ni megla sporazumeti glede oživetvorenja centralizacije slovenske g.i za-družn šiva ; to Eamoljublje kranjskih klerikalcev je krivo, da obmejni Slovenci nočemo kloniti pedkranjski egoizem. Da kranjski lberalci dilovanje te »Zveze« Brzojavne Vesti. Mednarodni shod časnikarjev. DUNAJ 11. Mednarodni shod časnikarjev je otvoril predsednik Singer. Nadvojvoda Rainer je pozdravil kongres v imenu cesarjevem, ministerski predsednik je pozdravil kongres v imenu vlade ter je naglašal pomen časnikarstva, ki je vedno zagovarjalo mir med narodi. Pozdravila sta kongres tudi deželni maršal Schmol'c in župan Lueger. Bolezen kneza Bismarka. HAMBURG 11. Stanje kneza Her-berta Bismarka je obupno. Zdravniki so izjavili, da ima raka na želodcu. Spopad med Črnogorci in Albanci. CETINJE ii. Na včerajšnjem spopadu v Zeti je bilo pet Albancev ubitih, eden je bil pa ranjen. Turški vojaki so zgubili 1 mrtvega in sedem ranjenih, med temi se nahaja adjutant major Ibrahim Efefidi. Obe vladi, črnogorska in turška, sta odposlale na lice mesta čete, da napravijo red. —= - ------ Vojna. TRST. dne 11. septembra 1904. Bolj in bolj se mneže glasovi, ki potr Ja o, da »zmago« Japoncev pri Ljaojangu imitmo m raim srcem smatrati zanesljivim znakom, da te bližajo definitivno svojemu obstoji iz pet kolon. Prva kolona je že do ■ žigosajo, je deloma prar, deloma pa *amo spela v Tienling, katerega ž a utrjujejo, droga uničevalno postopanje. Kajti v svoji strasti kolona je na fol pota med Mukdcnom in Ee opainjejo, da kopljejo lamim eebi grtb; Tiealingom, tretja ee nahija v Mukdanu, Se- 5e miniraj.) »Z .družno zvezo«, minirajo vse trta stoji pod povelj ni š^vom generala Maven- DJe zadružaštvo in spravijo v nevarno t ve- dorfa, in peta ščiti umikanje ostahh kolon. liko ma?o krnetor, začlanienih v tem za- Ako pride okoli Mukdena do boj?, vršil se družništvu. To je kajpada identično bole boj med ruskimi zadnjimi četami in narodnemu gospodarskemu po- japonskimi prcduimi stražam*. lomu. Usmiljene sestre na bojišču. Delovanje obeh strank na Kranjskem je 0 bojih, ki so so vršili pri Liaojangu, obsojanja vredno. Stranki nočeta spez ati sa poioia, da je b:lo tamkaj v s!už')i rude- t6ga> n)'ju s'epota sili nas obmejne Slovenca ' č g j križa 495 usmiljenih s3-tčr, ki so po- Ja se izog bijemo foli, katero hodijo, da se magala tudi nos ti raajejoa iz srede na^iuj- izločujemo iz njihove aktivnosti. Pred cčm ; šega ognjr. E10 je zadala krogla dajeos^ala icosmo nacijccalno n^varnest, katere v 1 talioj mrtva. Kranjski ne poznajo; ne vidijo, da I — _ --- __se preko nadih trupol piiblžaje sovražnik s.cu Slovenije; zatonas pa v svojem skrajno Slov. politika in zadružništvo frmlntm, sodelovanje obmejcev izključuj Jčem no Clnvonclfom egoizma, p;šajo s separatisti in partikular sti, nd oiuvenbRum. a nam _ ne 0Btaj3 druzega( n^g0 da jim (Po »Slovenski Zadrugi«.) pošljemo zadnji pozdrav : »Mori turi ves Ealu- (Zvršatek.) tant !« Današnja generacija se ne zlruži, 1 ejs centrdlizacije slovenskega zidruž- bodoče pa mogoča — ne bo več ! ništva se je pnrodila v glavi g. dr. Kreke, -----^—---- - a prtmiaa te idej > je bila „apaSna, nelojalna : j,ovi tržaški namestnik, zahtevalo se e namreč, naj bo »tjro^pouarska zveza« ta edina, velika in mogočna »Zveza«. Kakor poroča „N. fr. Preese" cd 20. In zato je bilo postopanje klerikalcev v stvari Je imenovanje dosedanjega deželnega delovanja na Po^ centralizacije nelojalno, predeednika v Bukovini, kneza Hohenlohe ker ves slovenski narod, izvzemši ssmo v namestnikom v Trslu, gotova stvar. Princ sebe zaljubljenih kranjskih klerikalcev, mora 80 že odpravlja na pot na svoje novo mesto brezpogojno odklanjati tako zahtevo. Prezrimo v Trat- Zfl naslednika princa Hohenlohe v sedaj obliko osrednje »Zveze« vsega našega Bukovini je določen dvorni svetni dr. Regner zadružništva, prezrimo dejstvo, da se zshteva P1- Bltv'.eben. Imenovanje obeh dostojanstve-prenehanje plodonosnega dosedanjega delo- (n!kov Ee obJavi v ^atkem. vanja rfzaih »Zvez«, vprašajmo, aii norijo . _ .. to storiti zadrugarji na ljubo s'atoglasni Višek nemške nestrpnosti. »Gospodarski zvez « ali »Zadružni zvez «, Ker se je vlada vendar enkrat toliko kar je v^e eno? Ali moremo mi akceptirati ujunaČila, da heče dati veliki večini prebi- »Z^diužno zvezo« z nje dvomljivo zgcdov:no, valstva v Š cz ji mrvo najelementarnje pra- vice z ustanovitvijo slovanskih vBpcrednic v Opavi in Tešinu, je jezno zabučalo v taboru nemških srditi že v, ki uoorabjajo vsa mož ia sredstva — laž, preiiravauje, faižifi ksc je, podtikanje ne postojećih nsmenov, zvrtejnjo dejstev in podžiganje nemškega šovinizma — da provzrLČajo med nemško maso razburjenja radi stvari, ki 6e Sibatlutno ne dotika nobenega nemškega resničnega interes?. Tu so nam kaže res nestrpnost nemških fanatikov na svojem višku, ko poživljajo nemške posestnike hiš in stanovnike v istih, naj ne da* jajo ne stanovanja in ne hrane čsškim učiteljem, 1 i bodo poučevali ua rečenih vspo-rednicah ne čtšk'm dijakom. Je-li so taki izbruhi grle nestrpnosti res znaki — nemške kulture?! Ustaja Hererov. General Trotba je sporočil iz južne Afrike o vspešrih bojih treh nezršk h oddelkov. Mnogo Hererov in med temi dva poglavarja so ubiti ; Nemci so zaplen li luli mnogo živine. Nemci so imeli le neznatre izgube. Jezikovna naredba vojnega ministra. Neki budimp-štanski list je pri-olč l vest o naredbi vojnega ministra gltdo madjaiskega dopisovanja vojaških oblastni). Konferenciji, ki je to naredbo sklenila, je predsedoval eam cesar. F. M. baron B.ck, načelnik generalnega štaba, se je baje tej naredbi odločno upirsl iz ozira na druge na-rodnesti, katere bodo zahtevale enake pravice. Istega nazora je bil baje tudi prostolonaalednik nadvojvoda Fran Ferdinand. To vast sicer službeni kr. gi dementirajo. sob )tu rea^ai dne je Martin PODLISTEK. opisal Sacher-Maaoch. — Prevel J. S. Ona ga ni niti vprašala od kod prihaja in kako je prišel sem. Odprla je okno, kjer sta se poljubljala do sitega, predno sta spregovorila jedno jedino besedo. Se le potem je vprašala Jelena : Kaj vam je padlo na pamet ? ! Vas je-li kdo opazil ? — A po kratkem prene-hljaju je dodala: — Sedaj sem vaša in od vas me ne loči več nobeden. — Vspel sem se gor po tej vrveni lestvici — je rekel Valerijan. — Umejem — je odvrnilo dekle, počevši le obožavati smelost svojega ljubimca — ali ni vam trebalo izpostavljati se tolikoj nevarnosti. Na svidenje ! — Moral sem priti, da vam izročim te vijolice. Deklica je pordečila od veselja in iznenađenja. — Pomlad ljubezni po dolgotrajni zimi — je zašepetala veselo. — Idite, naše stanje se mora spremeniti. Ko pridete doli povlečem lestvico v svojo sobo, a jutri jo spustim zopet doli, ko zaspijo roditelji. — Dobro, jutri..... — Okolo polunoči. Ona ga je objela. Valcrijan se je iztrgal ter stopil doli. Ko je Jelena povlekla lestvico v sobo, je zaprla okno, pritisnila vijolice na usta in ponovila očetove besede : — Pomlad ljubezni po dolgotrajni zimi! VI. Zopet je Valerijan Kohanski sedel v svoji jutranji obleki, zajutrkovaje v svojem dvorcu, ko so se na vratih pojavili štirje Židje. Bili so ponižni kakor nikdar do-sedaj ; došli so, da poizvedo, kako stoji stvar, ki so jo nazivali oni ^naša ženitev". — Vse je lepo in krasno, dt. se bolje ne more poželiti — je rekel Valerijan. — Slava Bogu ! — so zaklicali upniki naenkrat. — Jaz obožavam gospieo F. — Bog vam plačaj za to ! — A tudi ona ljubi mene. — Bog naj jo blagoslovi z vsemi njenimi otroci in unuki. — Ste-li zadovoljni sedaj ? — Kedaj bo svatba ? — je vprašal Smaragd. — Nadejam se, da bo v kratkem času. — Oprostite, gospod — je pripomnil Sonenglanc — no, nam se zdi, da bi bil že čas, da se stvar začne zaresno. — Kaj hočeš reči s tem ? — To, da se o tej stvari porazgovo-rite z roditelji. — To je moja skrb, vam ni treba skrbeti za to. — Ali, ako je ne snubite pri roditeljih, je ne morete vdobiti. — Ravno, ako jo zasnubim, še le potem je ne vdobim. Dnevne novice. Smrt*a kosa. V Ljubljani je zjutraj umrl Janea Gnjezda, c. kr. profesor vercnauka v pokoju; istega v Hočah pri Mariboru umrl pa Strajnšak, ondotni častni kanonik, nadžupnik in dekan. Iz municipalne delegacije. V svoji zadnji seji je delegacija razpravljala : Vspeh uprav deželnega šolskega zaklada v drugem trimestru 1904. se jo vzel na znanje. Djvo'il se je iroštlv 325 kron 95 stot. za napravo iztoka vodovoda AuriBina na Škorklji. Pro met blagajne in stanje deia v elektrotehničnem zavodu Galatti v juliju 1^04. sta bila \zcta na znanje. Za spromenitev stanovanja šolskega sluge v Skednju v šol.-ki razred so dovolili trošek 300 K. — Glavnemu ravnateljstvu javnega, (s'rrbovanja ubožcev so nakazali tretjo rato 12.500 K za korekcijski zavod za dečke. Vrhu tega je sanira'a municipalna delegacija razna prekoračenja kradita v znesku 809 K 50 stot. in je dovolila troške za raz.e zabave in]'poprave v znesku 1621 K 20 stot. Razpisane službe v finančni stroki. V območju c. k. finančnega ravnatelj-fctva je razpisano me3to tiaančnrga tain:ka v VIII., eventuvelno finančnega višjega komi- — To pojde težko — se je namrdnil Krakovec. — Težko ? Zakaj težko ? — je vsklik-nil Weinreb — gospod odvede gospieo. — A, to nam ugaja — so vskliknili upniki naenkrat. — No, hvala lepa — jih je prekinil Weinreb — evo gospoda F. Ta si bo lepe stvari mislil o nas, ko nas vso četvorico dobi tukaj. — Ne skrbite nič vi za to — je rekel Valerijan. Medtem je g. F. stopil s kočije - in vstopil v sobo. — Kakor vidim — je rekel — ste vi tukaj na delu. — To ne ovira ničesar — je odvrnil Valerijan — ti ljudje so hoteli od mene kupiti letošnje žganje, no, ne moremo se pogoditi na noben način. Poslušam jih ter se jim smejem. (Pride še.) Barja v VIII., timnčaega komisarja v IX. kup y^gdDrc, ia finančnega koccepiaia v X. plačilnem raz parnika, to je na ki so zlcžtne na »predujem delu o ji, na'asfi za njih določeni, ampak morejo 9 ____ — I ;< rilcu.. Okclu ure po; i ti tudi v telovadnice, kopalnice, čitalnica in r e d u "p r o b^ t ^j T m o r a^o" d o k a za t'd a u b tr t z j o polunoci Be je Bodri d prebudil iz prvega sna j Bobe za godbo V deveto nadstropje, kjer sej predpisanim zahtevam in da poznajo deželre ter - ne apeminjavši 8e ve5, kje da leži - lahko vsaki po svoje a možk. m ženske lo- j jezike. Prošnje je predložiti predsedstvu tiaacc- Be je obrnil in npffg ravnateljstva v štirih tedn h, vraču- padec 83 slišili padel v morje. Njegov Dega ravnateljstva v štirih tedn h, vraču- paaec S3 susui ne parniku ter so mu takoj njeno cd dne .'i. septembra dalje. __pritekli na pomoS. Čaz kak^h 10 minut so Židje so minolo Boboto praznovali novo ga res potegnili iz vede, a b lo je že pre- leto 5665. od etvarjenja sveta. P^no — revež je bil že 3»rtev ! Upajoči, da C. k. sodnije in slovenski jezik, mu morda zdravnik še lahko reši življenje, Prejeli emo : Nemilo mi je baviti se b to za eo poklicali zdravnika Be zdravniške postaje, devo, ali vest mi ne dopušča, da bi pustil Prisedš! k siromaku, ga je zdravnik res eku- stvar ca miru. Pred nekoliko leti eem bil šal obuditi, a prepričal fe je kmalu, da je (na prošnjo umirajočega svojega prijatelja) VfB njegov trud zaman; ni mu preestajalo prošnjo postal sovaruh mladolefn h otroči^ev D. Ze v ztcttlu sem im.l sitnesti na c. k. ekrsjoi s d-jiji, ter je bil ( n jo še danefc) ractln k dotičnega [upilarcega rrada Italijan, ki ni uxel (n mene, ni jaz njegs. Mož j3 Lil vedno ul uien in me je \ clno spremljal k eiemu ali drugemu nižjemu urain ku, vč-š*emu slovenskega jezika, kateremu seru l&hko oovedal svoje stvari. Dr godilo se je., da sem prišel v dvoi ano, kjer bo me nagovarjali in d 8j ljubezni vej o silili, naj govorim laški. Jaz j a ca o. k. državnih cbi«stih principijelno ne govorim drugače, nego svoj materici, slovenski jez;k. Meni je žal enih gospodov c. k. uradnikov, ki niso imeli časa priučiti se slovenščini, sli radi njih neznanja deželnih jezikov Ee jaz ne bom učil v namen, il) neseno v itrtvcšnica j ri sv. JmLii. [Vč- Razne vesti. laponska žena vetaje veelej pred svojim možem. Ko Ee je oblekla, prinese m žu, če ni služabnikov v b si njegovo pipo in žve- plenke k postelji. Pozneje dobi mož od svoje breakvene cvetke tli cd svoje lahne ju'rjnje zarje (tako namreč zove svojo ženo) čašieo čaja in dnevnik. Žena pomsga potem možu pri toaleti in se poatavi na prag k slovesu, ko gre njen mož na delo. Stotnik grof Szeptycki. Kakor je zve dela >Wiener Algemeine Zeitung« je bil v enem zadnjih bojev na L»3j šeu, ranjen tudi avstrijski etotcik gref Szeplveki, ki ga je avstro-ogreki glavni štab odposlal v posšbni , , , , . misiji na bojišSe. Stotnika je zadela krogla, Fo*l, ndi katerega eem bi! dolžan po nkona ^ ^ ^ MjiJenfea Grof da to prijavim c. k. pupilami eodo.j,. bel ^ . ^ ru,in,kfga Md|k,fl eem ter se prijavil raSelcku tega urada, I - y kateremu je spadala moja stvar. Mož me je, kakor slučajno spremil v diugi urad, kjer 5eno, pozabavajo. Učenoi, nastavljeni pri tvrdki merajo vsaki dan pohajati podučevanje, i ki ee vrši v p. s^bni ucilnV. Nsglcmi oboleli dobivajo prvo postrežbo v laatni bolniš niči, ki ima tudi svojo likamo. V višjih na?tropjih namfšo^ne eo r:z sežne delavnice za premembe in poprave. Eria velika sobaca za ženske obleke z več nego 150 delavkami, delavnica za možke obleke z okoli l>0 delavci, lastna delavnica za popravljanje ur, soba za muderce, za ženske klibuke in drugih. V žalujem nadstropju n.haja 3s ko-nečno velik proitor s težjimi ž'lcziimi vra!m;. Pretim je stopil obiskovalec v ta prostor, oblačejo ga v težik k( žali, kar ga seveda ne mslo iznena^ja. I n nadenj i pa mineva !akoj, ko so se odp:la vrata in ko je obiskova'ec stopil v pravcato ledenico s temperaturo ene do dveh stop'nj pod ničlo. V to ledenic) spravlja tvrd«?a svojo kožubovino in tudi ono svoj h odjemalcev. Tukaj je sprivljen h 20 do .'»0 tisoč t*ga dražega krzna. (P/ide Se.) Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grlo in ušes. Ul. Torre bianca 45 (vogal Torrcute). TRST. ORDINUJE: od 10—12 predp.: 3—4 pop. od -t—5 pop. brezplačno. Celic vžigalic : 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48*— franko Ljubljana 2°/0 popusta. C3 c co s O. VŽIGALICE družbe Cirila m Zaloga prt Jv.Perdana v Ljubljani pOLOZI dar SOV prid družbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI 1 -o CD O =3 P3 1 or:g. zaboj s 500 zav. (Fiaming) K 52'— franko Ljubljana, popusta 2°/0. Proda so stara okna in okvirje ^ pami. Acquedotto 7. si- Oklic. Privatni imetek v Italiji. Prof. Fr. N.tfci, , , t . eden najznameaitejih narodnih ekonomov Iča- se mi ie reklo, naj, tko imam kako pritožbo ... , . . , ., . . , , - ' 1 lje, nedavno obelodanil zai.mtvo delo o — isti napišem in pošljem s pošto c. k. , bogatstvu Italije, ki je v zadaj.h letih ziatno narahlo vdled procveti trgovine in obrt1'. Eno poglavje se natančno bavi privatnim imetkom. Po rfč.iDU italijanskega učenjaka izjaši vred nost privatnega bogatstva v Italiji (35 milijard ter je v 15 letih narastlo za 11 milijard. To da js napredek, s katerim bi se zanrgli po nasati tudi bDgati narodi, ki z nekim pre- z'rom gledajo na sirom? šio Ital'jo. V Italiji prihaja na vsako glavo narodnega im:tka povprečno svota ^003 iire, d ičim prihaja ns Angležiem 6993, v Zidinjenih državah (>159, na Francoskem 54'J^, v ji 5iU2 IVanka. Italija ima 1(500 milijonarjev, od katerih jih reši nadaljnega sovaruštva. l>ne *. t. m. ' - - tem prejel laski odlok (in to vkljub temu, da eem ee prej opetovano pritožil proti !a škemu dopisovanju cd strani c. k. okrajce sodnije ! !) v katerem se mi naznanja, da sem opreščen sovaruštva omenjenih mladoletnikov in pa imenovanje mojega naslednika ! Jaz sem gotov, da se je mene gledalo eodniji. (V instrukciji sovaruhov pa je re čeno, da se mora vEako pritožbo oddati pismeno ali ust me no). Šel eem torej in napisal vso Btvar (dobro je da znam nekoliko pisati; drugače b: bil varovanec trpel precejšnjo gmotno škod j) ter odposlal še prve dni meseca julija okrajni Bodniji. Predložil sem bd, naj c. k. okrajna kakor pupilarna sodnija ukreae potrebno, da se'enega mojih varovancev, ki ni nič pr da, odda u kak zavod za malopridnež?. Ako pa ista sjdnija noče ukreniti pred agacega — sem prosil, naj mene 1000 odpada na s3verno La ijo. Najmaaje milijonarjev je v južni Italiji. Loterijske številke izžrebane due 10. m. Gradič Dunaj h 79 90 1 43 S4 48 48 77 Slike Gospodarsko, o gospodarstvu v Ameriki. (Dalje.) Tvr Ika poseduje v Evropi več lastuih »po9trsnr*, ker n:eem govi r"l laški. Neki ( gospod ces. kr. uradnik mi je ctlo rekel, naj j govorim lašk«, češ, da on dobro ve, da poznam ! laščino prav dobro! DotiČniku sem b;l odgo- t voril, da jaz tudi dobro znair, da je on, ko je ustapil v službo — položil izpit "z >1> venščine!! Naj torej on govori, ki.r po lastni staln h mest za nakupovanje, — nekatera tika izjavi mora znati ! me=ta so v Par zu, Cheai^itzu, Nott nghamu, S tem, da ee je mene ra se odetrtnilo, S/. Galu, in poš ija rfzven tega vsako leto nego da bi 83 bilo postopalo v zmislu mo 35 nakupovalcav — nekatere tu li dvakrat jega predle ga, ee mi je napravilo \eliko ljubav : oa leto — za dobo tednov in celo meeecev — toda moj naslednik je še bolj trda kost, v Evropo, da izberejo in nakupijo pravega nego sem bil jaz. Predno zaključim to sli- b'aga. To omogočuje tvrdki, da more svojim čico c. k. ravnopravnosti, vprašam predsed-, odjemalcem v najkrajšem času staviti ca ništvo c. k. deželne sodnije : Kako ono misii razpolago vBe novesti na poiju industrije, o opisanem post panju podrejenih uradnikov ? ^ Ta kupčijska hiša pa ne s'^rbi !e za In misli-li isto e. k. prcds.da štvo ukreriti potrebe in okus publike, ampak pazi, rekli po'rebao, da se podrejeni uradniki ne bodo bi z neko rsficacijo, da obiskovalcem ne še dalje norčeva'i z državljan-', kateri 83 žr- manjka tudi udobnoeti. E.eganme, kr. sso ure-tvujejo v korist mladoletnih sirot? F. K. jene sobane za pisanje, čitanje ia čakalaice V Opatiji je bilo od 1. scpt«mbra 1904. dolcč.ne B3 obiskovalcem na svobodno upj do vštetega 7. septembra 747 o e >. Dae 7. rabo. V sedtrem rad-t'opju se rah&ja cd-sep embra je bilo navzeč h 1422 oseb. lična opreocljena re3t^vrac'ja, v kateri p -slu- Topllee v Lahkem trsu na spodnjem žaje 175 prijazao oblečenih dekle vstki dan Štajerskim je na javai dražbi kupila on lotna 2000 da 3000 gosčov, kateri s> morejo tu tb^ina. __cd poči ti ln na t~) nadaljevati svoja c pravila. Iz spanj« v — smrt. Ob Jo si po ve m Ali tudi za udužbezca je bogato pre- pomolu je usidran parnik »I?ea«. Kakor sir bij eno, da se cdpočjejj. Ne le da te me; ogljar je služil na tem parniku 24-lctni An• | opoludanskim odmerom, kateri jim pii t ja; ten Bjdrir. S ooči je Bodric šal spat na neki khko okrepčajo za malo denarja v reatavra- 1'praviteljetvo koDkurzno mp.se Miho Stermana pri Sv. Luciji naznanja s tem. da se bode k imenovani konkurzni masi spadajoče premičnine predajale na javni dražbi dne 14. in 15. tega meseca vsaki dan od 9. ure predpoludne do 6. ure zvečer na trgu pri Sv. Luciji. T o 1 m ; n, 9. septembra 1904. Dr. Quarantotto c. kr. notar kot upravitelj. 0000000009000000 M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra Št. (Vogal ul. Torrente.) 2. I i v Tužnim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preblaga soproga, oziroma mati, gospa Marija Požar rojena Vatovac v jij. letu po dolgi in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajoče v nedeljo i i. t. m. ob n. uri predpoludne mirno v Gospodu zaspala. Sprevod bo v torek ob lud ne. Prva zaloga izgotovljenili oblek za mo.ske, dečke Jope črne in barvane v velikem izboru ee od satena in platna, kostumi sateneni platneni za otroke. Velik izbor saovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojačnici ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izlelki najboljših tovaren češke. Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA Dl LONDRA" ul. Poste lltiove št. 5- (vogal ul. Torre bianca) OOOOOOOOOOOOOOOO ODE stare in nove ima na prodaj Fran Budau v Trstu, u!. Paduina 21 (pri tleh). M. GtAZj »3* Trst, Corso 4 3. uri popo- | V Sv. Ivanu (pri Trsta), i i. sept. 1904. Anton, soprog. Milka. hči. I.adt, sin. Posebnih obvestil se nc razpsš'lja. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične tiogoviee in motirei, ortopedičai aparat!, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. .- PREDMETI ZA BOLNIKE. Največa solidnost. Najstarejša Tomasoni Ulisse — Trst slikar-dekoratćr. Sprejema dela na deželi. — Dekoracije sob a pa-piijem. Slikanje sob in napisov v vseh slogih in na vse načine. Ponarejen les in miamor. Mar vanje po-l hištva, podov itd. — Vse po zmernih cenah točno in hitro — Delavnica: al. Ugo Foscolo 21. slovenska zaloga in tovarna pohištva Andreja Jug v Trsti ,-ulica S. Lucia IS. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali'temno po-kiranega poišhtva. Tovarna pohištva Aleksander Levi f ulica Tesa št, 52, A 'Si? mzi vdobijo takoj stalno de mizarski mojster v Cerknici. o pri Jakobu Homovci Tesa št 52, (v laatnf h!5i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlk&ke konk^rc;. e Sprejemajo se vsakovrstna dela ta i novi prodajalnici jestvin in kolonijal | P° POSebnih načrtih 7(i. Petra Peternel v ulici Giulia je vdobiti vsakovrstna jestvine kakor : Kavo, riž, testenine (aapeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno maslo, sveee milo, jedilno olje I. vrste po 36 novč. Blago vedno sveže. liustrovan canik brezpl&dao is (t&aba Debelost odstranja hitro in pod jamstvom neškodljivi Thiele-jfiV čaj za odpravo debelosti. Najboljša spričevala ! Zavitek K : — (na zunaj Iv -'50 s j>o5tnim povzetjem) iz lekarne Hiasolctto v Trstu. F. PERTOT, urar, v TRSTU ul. Mk poste 9, palača Salatti (zadej Narodnega Soma) --Prvi slovenski urar.-- Ima velikansko zaloiro ur vseli vr*t iz uaj9loviteljših tovarn. Veliki fzbor zidnih ur, koje daja tudi 11a obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vit TTjte rent, taat*vniii pisem, prijcri:et: komsnalaih obligacij, nrečk, delnic, ral nt, novcev hi deviz. ProBMf isdaja k vsakemu »rthinjn. ^mmmmmmmmnatm^mmmmmmmmmm Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 . Zameaj&v^ in eekom^tnjd izžrebane vrednostne ptpirje in mcvćuje zapale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni [gubi V • c/Aujujg in dlvinkuiuje vojaSke žen tnlnako kavcije. BcMompt ia iitaiM auio. W £orr -i* z&ročilM. Fcdružnioa v Spije t u Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proli ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — — dne vzdiga. ~— Promet • čeki in nak&znio&mi.