štev. 31 — Leto VI. PTUJ, 31. juUJa 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OR£DKISTTO Oí оттд PTÜJ MU). Q. NAOSTKOPJÉ - telefon ST 15в ČEKOVNI RACOH PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA PTUJ STEV б43-Т-20е QRBJOje UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOZB ROKOPISO\ КЂ VRAĆAMO - nSRA MARIBORSKA TISKARNA »ETNA NAKOCNIMA 400 OM. POLLETNA 200 dtn. ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— Priprave mladine na V. kongres slovenske mladine Na posvetovanju ptujske mla- dine, ki je bilo 24. јиДја, je bi- lo pregledano dosedanje delo glede na tekmovanje z mladino Postojne v počastitev kongresa slovenske mladine. V tem ob- dobju БО najlepše uspehe doseg- li v osnovnih oj^anizacijah v rietami, mladina kmetijskega gospodarstva, mladina na Bregu in mladina v tekstilni tovarni, kjer se je močno razvilo delo na politično in moralno vzgojnem IKxirocju. Razna predavanja, iz- leti, učenje iger in drugo je vso mladino pritegnilo v svoje vrste. Med njimi ni omahljivcev, so pa tudi taki, ki jim je pod Čast delati v mladinski organizaciji. Ugotovili so, da vse organizacije še niso postale aktivne. Mladina v »Preskrbi«, Tumišču in dru- god se še ni prebudila iz spanja. Pravijo, da ne vedo, kaj bi de- lali in da njihova mladina noče na skupna posvetovanja. Zato bodo morali predvsem v podjet- ju »Preskrbaodjetja, obrate in ustanove, posamezniki Se še niso odločili, aU bj šli v kmetiiske org. ali industrio. Kjer ne kaže, da bi se dodelila zem- lja, ki je postala po novem za- konu splošno ljudsko premože- nje, oddaljenemu kmetijskemu gospodarst^л^, so strinjajo še z možnostjo, da bodo delali na odvzeti zemlji, ki jim bo prepuščena v začasno ali trajno brezplačno uporabo, če pa jim ta ne bo zadoščala, bodo hodili delat še v najbližjo kmetijsko organizacijo ali pa pomagat kmetovalcem. Težko bi našli v okraju vini- čarje, ki bi se odrekli vseh gor- njih možnosti in bi raje ostali pri dosedanjih življenjskih po- gojih, da bi še dalje prevzemali od gospodarjev v obdelavo del posestva, da bi ga obdelovali s svojo družino, pridelek pa bi prepustili gospodarju proti ma- lenkostnemu plačilu v denarju ali v naravi, za odslxizitev sta- novanja, deputatne zemlje, kme- tijskih pridelkov in podobno. Redki so primeri viničarjev, ki bi se iz strahu pred grožnjami, jezo ali zamero gospodarju, ho- teli sedaj raje izseliti iz hišice ali koče kot da bi jo prevzeli proti plačilu v svojo last. Niti malo jih ne strašijo prerokova- nja, da bodo sedaj propadli vi- nogradi, ker ne bo več doseda- njih gospodarjev, ki bi se zanje brigali, za njihovo obnovo, pra- vočasno obdelavo itd. Ne bo- jijo se, da bodo ostali brez orodja za obdelavo, brez poso- de za pijačo in drugo, kar še mislijo odpeljati iz hiš in koč gospodarji. V težavah si bodo m.edsebojno pomagali, pomagala jim bo ljudska oblast. Njihovo delo bo rodilo sad njim in za .splošno ljudsko potrebo, in mar- sikateri gospodar se bo lahko prepričal, da znajo ceniti halo- ški in slovenjegoriškl vinograd- niški delavci uspehe svojega de- la in vir svojih dohodkov. Biv- šim gospodarjem se ni treba bati, da bi bile Haloze brez njih tudi brez domoljubov, čeprav sedaj posamezniki zatrjujejo, da bi naletel sovražnik v Halozah kljub vsem socialnim zakonom na slab odpor, ker viničarji nik- dar niso bili zavedni državljani in nikdar ne bodo, kljub temu, da bodo postali lastniki hišic in svobodni kmetijski proizvajalci. Izjave o nestrokovni in delni zaposlitvi Iz izjav viničarjev pri obrav- navah njihovih primerov se vi- di, da se mnogi zavedajo posle- dic izjav gospodarjev glede ne- popolne zaposlitve na njihovih vinogradniških posestnih. Z izr javami, da so opravljali le ne- samostojno in manjvredno delo, hoče velik del gospodarjev dis- kvalificirati njihove dolgoletne vinogradniške sposobnosti in iz- kušnje. Niso redki primeri, da smatrajo gospodarji rez in škropljenje za manjvredno de- lo, čeprav pomeni to za vino- gi-ad zares važno onravilo. Za to so potrebne izkušnje, ki so manjkale marsikateremu gospo- dino- vimi* ljudmi, ali bo iskal rešitve v koalaclji z drugimi strankami in s katerimi? Ali bo mogoče zopet treba iti na volitve? foso vprašanja, ki jih razmotrivajo v diplomatskih krogih in v javno- sti, ki se zanima za politično do- gajanje po svetu. Ta vprašanja so tudi za nas Jugoslovane do- ločene važnosti, ker nam ni vs'e- eno, kdo bo v Italiji na oblasti in kakšno bo njegovo stališč? do naše države in do nerešenih jugoslovansko-itali janskih vpra- šanj. Nekateri krogi v sosednji Av- striji so ponovno dokazali v zad- njih dneh, da jim ni do mirnega sožitja z jugoslovansko državo. To so nekateri predstavniki av- strijske ^ljudske* stranke, ki so v koroškem zbâfu trdili, da ru- darji mežiškega rudnika koplje- jo rudo tudi pod avstrijshin- ozemljem in spraševali zakaj ye to dovoljuje. Odgovor z naše strani ni mogel biti drugačen ko* je bil: Pridite in poglejte! Vse- kakor pa nas to ponovno pre- pričuje, da stari sovražnik Jugo- slovanov Vatikan ne miruje. Se- daj enega, potem drugega n'ojih hlnncev, knt je aM,striiska *!jud- ska* stranka naščuva proti nam ALI !0 M rihi}iHS€A]S,IE? V razpravljanju o primerih iz_ koriščanja kmetijskih delavcev in viničarjev slišimo vrivi ugo- vorov, da je trditev o izkorišča- nju kmetijskih delavcev in vi- ničarjev pretirana in neuteme- ljena. Ker pa je za to dovolj dokazov, ostanimo tokrat pn primeru Majcen Kristine, obo- jestranske sirote, ki je služila pri Zupanič Matevžu na Sp. Hajdini št. 32 in pri primeru pastirja iz Haloz, ki služi pri posestniku Bezjak Jakobu v Sturmovcu štev. 15. Pri Zupaniču je služila, kot nam piše L. S., 19-letna Kristina 3 leta Dokler je bila zdrava in ^ sposobna za delo. je šlo. Kristi- na je delala iz dneva v dan in ni mislila, kako bo, če zboli, kdo se bo brigal za njeno zdravlje- j nje in ostalo în res, Kristina je zbolela. Imela je nekaj skrom- nih prihrankov Porabila jih je za zdravljenje Morala je konč- no oditi od Zupaničevih, kjer ] ,ni bilo več mesta za njo Tri j leta je tam delala Namesto priznanja za tri zgubljena leta, t za zgubljeno zdravje, za skrom- no življenje je Kristina odšla z gospodarjevim očitkom, da kra- de. S tem očitkom se je končalo delovno razmerje med gospo- darjem in delavko. Brez zaloge obleke in obutve, brez prihran- kov, brez socialnega zavarova- nja, brez zdravja, in brez ugle- da je morala Kristina dalje za kruhom. Na njeno mesto bo prišla druga delavka, ki je prav tako kot Kristine ne bo nikdo prijavil službi socialnega zava- rovanja in bo odvisna od go- spodarjeve dobrote in milosti, nazadnje pa bo ostala v skrbeh za svojo starost, zdravje in streho. Pri Bczjakovih v Sturmovcu št. 15 imajo po podatkih H A 6—7-letnega pastirja Hanzeka za govedo in svinje Moral je zdoma v Halozah služit za hra- no in obleko Zadnj pri hiši Hanzek in ^ Z si tudi delita hrano Cesar noče to pač naj poje Hanzek da ne bo lačen 2Ч'1па mora bit^ vsaki dan sita, da ne bo shuj- j šala, da bo od nje nekaj ko- risti. Hanzek je haloška sirota, I navajen že od svojih najnežnej- ¡ ših let biti tudi lačen, ponižen j in pokorep, tih in žalosten Pre- naša življenjske težave, v njem pa raste odpor proti ponižanju, zapostavljenju in gospodarjevi milosti, ob kateri mu bo ostal samo spomm na leta, ko je ;mel na skrbi toliko živine, zanj pa se je malokdo zmenil. Ker postajajo problemi kme- tijskih delavcev v večini pri- merov problem družbe pred- vsem ko so star; m onemogli od dela pr- privatnikih, je po- stalo nujno da se z zakonom o zemljiškem maksimumu in od- pravi vmičarskih odnosov pre- preči brezperspekfA-no ž v'.ienje izkori.Scan-'h in jim da možnost ¡ dostojnega ^ivljimia v d'-užhi enakopravnih delovnih ¡ludl. ki , se zavedajo da de'.a-o za skupno j korist, od katere odp-ida na nje : v zdrav-iu n '>rlezn: ter starosti . dostojni dclrfî tran РТШ<;К1 TEDNIK Ptuj, SI. julija 1953 Osnutki novih gospodarskih uredb v javni razpravi Beograd. 29 julija Danes so bili izdaai javnosti v razpravo načrti devetih uredb o nadaljnji izgraditvi našega novega gospo- darskega sistema Ti načrti so: 1. Osnovne uredbe o skupnem proizvodu gospodarske organi- zacije in njegovj razdelitvi 2. Uredba o upravljanju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij 3. Uredba o kratkoročnem kreditiranju. 4. Uredba o dolgoročnem kre- ditiranju gospodarstva. 5. Uredba o ustanavljanju go- spodarskih podjetij in obratov. 6. Uredba o zdruievanja go- spodarskih organizacij 7. Uredba o bankah. 8. Uredba o prenehanja go- spodarskih podjetij in obratov. 9. Uredba o trgovinski dejav- nosti. Centralna komisija za nadalj- njo izgraditev našega gospodar- skega sistema sestavlja še na- črte nadaljnjih uredb, ki bodo dani v javno razpravo, ko bodo izgotovljeni Vsj ti načrti bodo objavljeni tudi v posebni bro- šuri, ki jih bo izdala centralna komisija v založbi »EHconomske politike.« Treba pa je takoj* naglasiti, da tu ne gre za uvajanje nekega novega gospodarskega sistema, marveč gre samo za določene Ob prvih nalivih bo Grajena zopet prepla- vila njive Potok Grajena, njegova stru- ga in most pri parku čez Graje- no predstavljajo svojevrstni problem in so stalni predmet spotike, kar kaže na željo ptuj- skega prebivalstva, da bi pre- nehala Grajena kaziti lice zgo- dovinskega mesta. Razvalina zi- du pri parku in začasna brv ka- žeta, kot da gre za vojno razva- lino in začasni nadomestek mo- stu, ki bi se ob zadostni do- bri volji dal odpraviti glede na potrebe Mestne žage. Vodne uprave ter številnega prebival- stva, ki hodi dnevno v velikem številu v tej smeri, pa tudi gle- de na vojnoobrambne namene. Kdorkoli se ustavlja ob tem problemu, smatra, da bi bilo umestno in opravičljivo, da bi šla v ta namen okrajna dotaci- ja za 3. četrtletje. Nosilci za tak most so na razpolago pri Mestni komunalni ustanovi, betonsko železo> cement in hrastov les za morebitni leseni most pa bi še nabavili. Nekaj pomoči pri po- možnih delih je pripravljena dati organizacija Socialistične zveze ormoškega terena. O vseh teh vprašanjih so raz- pravljali na sestanku SZ ormo- škega terena in so ta predlog tudi sporočili LOMO Ptuj, ker pričakujejo z njegove strani vse razumevanje^ da se končno reši tudi to vprašanje. Staršem in svojcem rekrutov! Da bodo Vaši sinovi, ki м pred kratkim nastopili služ- bo v JLA, tudi nadalje ob- veščeni o domačih novicah, jim naročite »Ptujski ted- nik« na novi naslov, za kar Vam bodo zelo hva- ležni. — Istočasno lahko dvignete v naši upravi tuđi slike, ko so stali v Ptuju prvič v stroju in jim jih pošljite v spomin! UPRAVA spremembe v metodah in instru- mentih gospodarskega pridobi- vanja na trajni osnovi našega sedanjega gospodarskega siste- ma. Ta trajna osnova je delav- sko samoupravljanje gospodar- skih pxxijetij. Potemtakem bodo tudi po izvedbi teh sprememb gibalna sila gospodarskega živ- ljenja v naši dr^vi še nadalje gospodarska združenja proizva- jalcev, temelječa na vseljudski lastnim sredstev za proizvodnjo in na pravici upravljanja z vsem blagom in vrednotami, ki jih proizvajajo, izmenjujejo ali raz- deljujejo. Čeprav ne gre za ni- kako spremembo osnov našega gospodarskega sistema, pa je treba naglasiti, da so predlagane velike spremembe, ki bodo ime- le za posledico nadaljnjo raz- širitev pravic neposrednih pro- izvajalcev. Ti načrti, kakor tudi tisti, ki bodo še objavljeni, so rezultat dolgotrajnega preverjanja funk- cioniranja novega gospodarske- ga sistema, kj se uveljavlja v praksi v zadnjih dveh odnosno treh letih. Z uvajanjem novih instrumentov naj se iz našega gospodarskega sistema odstra- nijo ostanki starega administra- tivnega sistema pridobivanja (zlasti v sistemu investicijske graditve), nadalje tisti instru- menti, ki so bili v neki meri nujni kot prehod v novi sistem (sistem stopenj akumulacije in skladov). S tem,- novimi ukrepi je predlagana uvedba novih oblik v naš gospodarski sistem glede na sedanje pogoje (zlasti v kreditnem sistemu in sistemu obratnih sredstev). Načrt, novih uredb so dani v široko javno razpravo, da bi se kar najbolj resno proučile dosedanje izkušnje pri izvajanju novega gospodarskega sistema in tako ugotovile vse niegove pozitivne in negativne posledice, preden se bo začelo dokončno uvajanje instrumentov, ki so s temi uredbami nameravani. Uvajanje večine teh instrumen- tov po načrtih teh uredb naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta. ★ KRATKE VESTI s 1. avgustom se povišajo pla- če uslužbencem v državni upra- vi, prosvetni in zdravstveni službi ter v službi na železnici, pri pošti in Narodni banki. Zvi- šanje znaša od 500 do 1200 din, kar je odvisno od plačnega raz- reda. Zvišanje plač nekaterim državnim uslužbencem je posta- lo zlasti pereče takrat, ko so narasle cene, in po zvišanju plač uslužbencev, zaposlenih v go- spodarstvu, kjer je znašala po- vprečna plača uslužbenca v prvem četrtletju letošnjega leta 9111 din, v državni upravi pa 8101 din. Te razlike so bile ve- like zlasti pri uslužbencih s srednjo in višjo strokovno iz- obrazbo. Novi predpisi o otroških do- kladah bodo začeli veljati s 1. avgustom 1953. Po tej uredbi je pravica na stalno otroško do- klado in višina te doklade od- visna od premoženjskega stanja družine, skupni znesek stalnih otroških doklad pa od števila otrok. Moderna mlekarna, ki lahko predela dnevno 50,000 litrov mleka, je začela obratovati v Sarajevu konec tega meseca 1000 tovornih vagonov je po- sodila Jugoslavija Turčiji in Gr- čiji za potrebe njihovega notra- njega prometa. Močni nalivi s točo so zajeli pretekli teden severno Italijo in so povzročili mnogo škode. Mladina kmetijskega gospodarstva in vrtnar- stva v Ptuju med najboljšimi Osnovna mladinska organiza- cija na kmetijskem gospodar- stvu in vrtnarstvu v Ptuju šte- je 37 marljivih članov Kljub celodnevnemu delu na polju se redno zbirajo na svoje sestan- ke in se semanjajo z najnovej- šimi novicami. Vedno se kolek- tivno udeležujejo raznih proslav in predavanj v mestu. Za rojstni dan maršala Tita so imeli sve- čani sestanek, na katerem je go- voril o delu in življenju tovari- ša Tita tov. Stefan Vertič. Naštudirali so igro »Tri se- stre« in z njo gostovali v Mar- kovcih, Spuhlji m Podgorcih Kljub raznim tehničnim oviram in pomanjkanju raznega po- trebnega materiala so lepo uspeli. Mladinke iz Markove prav tako doma pridno sodelu- jejo v tamkajšnjih društvih. Iz- vedli so že več skupnih izletov. Delajo pridno. Nikoli Jim ne zmanjka volje in dela Vedno so veseli, ko se zberejo k svojemu posvetovanju, nato pa tudi radi zaplešejo. Za lepe uspehe, ki jih dosegajo v času tekmovanja v čast V. kongresa slovenske mla- mine z mladino Postojne pa gre prva zasluga predsedniku mla- dine tov. Ivanu Bombeku in upravniku tov Štefanu Vertiču Čestitamo k uspehom in pre- pričani smo, da bodo tudi v na- prej vložili vse svoje sile in tako postali zmagovalci v tekmova- nju! Ponekod je v gorah zapadel sneg. V srednji in južni Italiji pa je nastala velika vročina s toplimi vetrovi. Ob prvi obletnici revolucije je egiptovska vlada izdala od- ločbo o podelitvi 15.000 oralov zemlje kmetom. Kmetijski mi- nister je že odobril sezname no- vih lastnikov. IZ NAŠIH KRAJEV IZ HAJDINE Občinski ljudski odbor Hajdi- na je sklenil predložiti Izvrš- nemu svetu LRS predlog, da se naselje, ki je nastalo na območ- ju katastrskih občin Zupečja vas, Apače in Lovrenc združi tudi administrativno v dejansko že obstoječe naselje z nazivom Kidričevo S tem bi se izognili številnim težavam v ustanovah in predvsem na poštah, ki često ne vedo kam obravnavana hiša spada. V Kidričevem je pereče vpra- šanje gradnje novega šolskega poslopja Delavski svet tovarne aluminija se je zavezal tozadev- no pomagati s sredstvi iz svojih viškov Razpravlja pa se tudi o načrtih, ki bi jih naj poskrbeli pri Svetu za prosveto OLO Ptuj. IZ SEL Pozimi 1952 smo na Selah ustanovili elektrifikacijski od- bor ter s tem ustvarili temelj elektrifikacije vasi Trnovci, Se- la in Barislavci. ki so poleg va- si Apače edine ostale še brez elektrike na Dravskem polju. Vaščani omenjenih vasi so bili zadovoljni s tem sklepom in pri- pravljeni akcijo čim prej zače- ti in tudi končati. Toda kot je to često primer, so tudi tukaj nastale težave. Katastrofalne vremenske neprilike v I- 1952 so spravile domala vse interesente za elektriko v finančne težave in tako je spočetka tako požrt- vovalno opravljeno delo zastalo. Kljub pripravljenosti za žrtve ljudje niso mogli kriti stroškov daljnovoda, da na nizko omrež- je sploh ne spominjamo. V tej stiski pa }e priskočil na pomoč OLO Ptuj, ki je tem vasem do- delil znesek 1,000.000 din za po- trebe elektrifikacije. Tako je visoko omrežje bilo na mah po- stavljeno in elektrika je odločno potrkala na vrata naših domov. In sedaj so potrebni samo še poslednji napori, da bomo smrdeče petrolejke zamenjali z zdravo električno lučjo ter vit- Ije in druge priprave z električ- nimi motorji in radioaparati. Toda vsi v tem prizadevanju ni- so z nami. Tem povemo, da se tudi pozneje ne biodo mogli pri- štuliti v naše vrste tako poceni. Elektrifikacijski odbor si bopri- držal pravico posameznikom ob eventualni poznejši priključitvi na omrežje zaračunati dvojni znesek celokupnih stroškov. Naši ljudski oblasti pa za iz- kazano pomoč dolgujemo veliko zahvalo. -ekko- NAROČNIKOM! Med naročniki je še vedno lepo število takih, U nam Še niso poravnali naročnine za prvo polletje 1955. Vee je tudi podjetij, ki nam še niso poravnala računov za razne oglase. Ker bi radi redno izpolnje- vali obveznosti naproti ti- skarni in sodelavcem, nam je nemogoče podaljševati plačilni termin, zato prosi- mo zasebnike in podjetja, naj nam zaostanke takoj nakažejo. Naročniki, ki nam mislilo poravnati naročnino konec leta, naj nam to sporočijo, da si bomo lahko v tem smi- slu uredili tudi plačevanje upnikov! MLADINCI IN MLADINKE, vpišite se v Kmetijsko in gospodinjsko šolo Turnište-Ptuj! IZ PTUJA Podjetji Mesarija in prekaje- valnica Ptuj ter podjetje Mes- nina Ptuj se združita pod skup- no ime »Mesnina Ptuj«. * Stavbo v Ljudskem vrtu pre- vzame v upravo Olepševalno in turistično društvo Ptuj. ★ V 21 učilnicah Mladike bodo po 6 letih na novo prebeljene stene, kar bo skladno z zuna- njim prijetnim videzom te šole. ★ Hišo Splošnega ljudskega pre- moženja v Aškerčevi ulici 3, ki ni bila prodana na licitaciji, kupi okrajni veterinar Lešnik Aleš za iziklicno ceno 650.000 din s plačilnimi pogoji, kot jih je sam ponudil ★ Gostinski obrat »Bračič« bo imel bife v letnem mestnem kopališču. * Kmetijska zadruga v Ptuju bo imela svojo gostilno v OreS- ju štev 34 ★ Stanovanjski referent pri LO MO Ptuj, tov. Anton Cuš. je dal ostavko na to mesto. ★ Za vršilca dolžnosti ravnate- lja Mestne komunalne ustanove je imenovan Jože Petrovič iz Vičave št. 54, dosedanji v d. ravnatelja Stane Sprah pa je premeščen k Projektivnemu bi- roju. ★ EHektroobrat Maribor-pxïslo- valnica Ptuj dobi v upravo hišo na Zg. Bregu-Ptuj pod pogo- jem, da na lastne stroške pre- uredi stavbo v prvem nadstrop- ju v tri družinska stanovanja, v pritličju pa poslovne prostore do 31 decembra 1953. ★ Ptuj še začasno ne bo član Stalne konference mest in mest- nih občin v Beogradu. ★ Projektivni atelje za arhitek- turo v Ljubljani je predlagal LOMO Ptuj preložitev prvotne trase glavne ceste Maribor— Ptuj—Ormož na križišču cest pri studenčnem mostu na Bre- gu, kar pa je LOMO Ptuj od- klonil, ker vztraja pri prvotni trasL ★ Za preglede zaključnih raču- laov m^etrkiK шгСчљ. vani dve komisdji strokovnja- kov, ker ena komisija ne bi opravila dela v določenem času. ★ Trgovsko podjetje »Jugo- Iietrol« Ljubljana se je pritožilo drž. sekretarijatu za go^odar- stvo LRS zoper sklep, s katerim je zavrnil LOMO Ptuj graditev novega bencinskega servisa na trikotu železnica. Cesta na pri- stan in južni zid minoritskega samostana, kjer že stoji trans- formatorska postaja. LOMO Ptuj je odobril graditev takega servisa na Bregu ob bvinku pred mostom čez Studenčnico. Zaposlitve Prijave delavcev (ključavni- čarjev, strugar jev, kleparjev, avtoličarjev in varilcev) za de- lovna mesta Maribor, Celje, Je- senice, Kranj, Kamnik, Ljub- ljano, Logatec in Zenico spre- jema posredovalnica za delo pri OLO Ptuj, ki daje tudi potreb- na pojasnila. Posredovalnica za delo Ptuj TrIdeseS ©dsiolkoir plemenskih bikov bo trobci zdrciviti Prizadevanje živinorejcev v ptujskem okraju, da bi dosegli (^ečje število dobrih plemenja- kov kaže na vedno večjo nave- zanost na okrajno izboljšano veterinarsko službo, zlasti odkar je v Ptuju nova veterinarska bolnica, ne pa samo za skrbne j- šo nego živine, za bogatejšo krmsko bazo in drugo. Večina živinorejcev se zaveda občutne škode, ki jo trpimo zaradi nizke produktivnosti živine (malo te- let, mleka in mesa), zaradi kuž- nih bolezni plemenskih bikov in ialovosti krav in telic, 2iato tudi priznavajo velike koristi dela ptujske veterinarske bolnice, ki ima poleg številnih veterinar- skih nalog predvsem nalogo raz- širiti umetno oplojevanje s predhodno ugotovitvijo zdrav- stvenega stanja krav in telic. V okraju je pravkar na delu 3-članska ekipa strokovnjakov Veterinarskega znanstvenega za- voda v Ljubljani ob pomoči do- mačega veterinarskega osebja, ki ugotavlja s pregledi in pre- iskavami plemenskih bikov, ko- liko teh je zdravih plemenja- kov in kake bolezni so najbolj razširjene pri okuženih bikih. Brez teh dognanj ni mogoče v večjem obsegu začeti z zdrav- ljenjem bolne plemenske živi- ne in z odpravljanjem jalovo- sti, nizke proizvodnje ter male koristi živinoreje. Pfi pregledu 63 od 120 ple- menskih bikov v raznih občinah i okraja je neizpodbitno dognano, da je več kot 30 odst. bikov okuženih z boleznijo smetnavost (trihomoniasa) s posledico jalo- vosti krav ali pa da oplojene krave ali telice »zmečejo« v pr- vih mesecih, ker se plod zgnoji v maternici in se mora izločiti. Pri okuženosti plemenskega bi- ka, ki je bil pripuščen k 135 kravam in telicam si lahko vsak živinorejec zamisli gospodarske škode tako razširjene bolezni in posledic, če ne pride do pravo- časnega zdravljenja bika in okuženih krav. Živinorejci, ki so zavrgli razne laične trditve v zvezi z jalovostjo živine, ne za- mujajo časa temveč se odločijo za posvetovanje z živinozdrav- nikom, s pregledom živine in pravočasnim zdravljenjem. Pregled je začel pri plemen- skih bikih, saj je ravno glede na pripustitve mogoče ugotoviti možnosti okužbe števila krav in telic in kje je potrebno zdrav- ljenje. Rejci pregledanih bikov so pokazali ob samem pregledu dokaj razumevanja za namen pregleda, zato so tudi z zanima- njem gledali mikroskopske po- večave klic kužnih bolezni. Glede na odrejen čas dela v ptujskem okraju je ekipa hitela z ugotavljanjem zdravstvenega stanja čimvečjega števila ple- menskih bikov in je pripravila okrajni veterinarski službi do- kaj dela, če bo hotela ozdraviti' vse bolne plemenske bike in krave ter tako tudi preprečiti nadaljnjo gospodarsko škodo. Po vsem je lahko trditi, da uspehi tozadevnega dela niso odvisni samo od veterinarske službe v okraju, temveč od živi- norejcev samih, od krajevnih in okrajnih gospodarskih faktor- jev, ki določajo veterinai"ski službi sredstva in Jîi lahko z ra- zumevanjem potreb, nevarnosti in škode mnogo pomagajo. Ob- čutno lahko glede na vse to podprejo okrajno veterinarsko službo, da bo čimprej odpravi- la čimveč posledic dosedanje nezadostne evidence nad okuže- nimi plemenskimi biki. V bodoče bo največ odvisno od živinorejcev samih, da bo plemenski bik njihovega okoli- ša, če še ni bil, čimprej pre- gledan in da bo v primeru (Su- ženj a čimprej ozdravljen, ena- ko pa okužene krave in telice. Le na ta način bo vsak posa- meznik in celota pripomogla do tega, da bomo vrednost živino- rejske proizvodnje dvignili nad predvojno stopnjo, da bomo na vsakih 100 krav imeli letno 75 telet mesto predvojnih 68, da bomo imeli več mleka in mesa ter da bomo lahko tako zadovo- ljevali dnevne potrebe prehrane delovnega ljudstva in imeli tu- di bogato rezervo za naprej. Juš Kozak : Sin malega naroda (Odlomek iz knjige »BLODNJE«, ki je bila natisnjena v marcu 1946 v 8000 izvodih v nakladi Slovenskega knjižnega zavoda v Ljubljani) Usoda malega naroda je bila usoda človeka, ki je poskušal iz izbe objeti svet. Ko je Breughel v svitu upor- nih gibanj nizozemskega ljud- stva za versko in narodno svo- bodo naslikal svojo znamenito sliko »Velike ribe žro male ribe,« ni ustvaril na platnu sa- mo idne podobe zemljanovi usodi, obesil je zgodovino v okvir Kakoi se je v srednjem veku kmečka volja iz socialnih vzrokov protivila fevdalni sa- movolji, si je vstajajoče meščan- stvo, s katerim so je ponekod pomešala tudi nižja fevdalna družba, ustvarilo nove pojme o državnem ozemlju in svobodi lastne trgovine in industrije. Iz teh osnov so se rodile tudi oblike zapadnega absolutizma in je izbruhnila velika revolu- cija. Ko so znaniki novih časov, čeprav sinovi majhnih zemelj, naperili proti staroveškim im- perijem modernejše puške in topove je David podiral Golja- te Novi imperiji, ki so zrasli nad razvalinami al; se rodili iz doslej nezapaženih državic, so počasi uničili svoje prednike in si F>o kontinentih podvrgli še neprebujena ljudstva Socialne In nacionalne vzmeti so spro- žile idejo nacionalne svobode malih narodov, ki so si priborili — nekateri pritajeno, drugi z odločnim pogumom — v dvaj- setem stoletju v boju velikih imperijev sebi samostojne dr- žave. Niso mrliči še dobro se- gnili. ko so se imperializmi no- vih oblik zagrizli v versa j ski mir. V najnovejših bojih veli- kih imperijev so tvorbe malih držav ■'.jubile Iluzije svobode. Silni ^voj tehnike je zagradil njih voljo, moderni stroji so zmleli junaštvo in države so padale brez boja kakor bilke. Ko so vso zemeljsko oblo pre- pregle antene in so se delovni ljudski razredi zavedeli, da so bombaž, brazil j ska kava, argen- tinske črede, sladkorni trs, alp- ski les, kitajski čaj, japonska svila, japonsko žito. iraški pe- trolej last človeške skupnosti, kateri so velike socialne ideje zarisale nove zemljevide se je v malih narodih spočela nova vera v pravičnejšo bodoč'^ost in ' v obrambo pred sužnjim življe- njem, s katerim jim groze im- periji, sezidani na Yiazorih, da morajo mali narodi velikim služiti. V časih, ko je življenjski ob- stoj malih držav le še farsa in so njih piavice le fatamorgana polpreteklih dni. se svetlikajo ljudstvom, ki si hočejo sama na zemlji ustvarjati svojo usodo nove zarje v širni človeški skupnosti, v kateri bi vse sile služile le en; sami ideji: ljudske sreče na zemlji Človeško delo si mora ustvariti svojo idejo bodočnosti brez nje bi roke ohromele. Nad krčevitim hropenjem ljudstev, v pogoltnih bojih visi zopet strašn? Breughnlova slika človeške družbe »Ce slepec slepca vodi « Življenje indi- vidua, ki je spregledal na eno oko, je nenehna borba z nasli- kano usodo. Na šolskih klopeh se mlade- niču. željnemu velikih dejanj, ko je z obema rokama pričel objemati svet in se je rodil kot sin malega naroda še sanjalo ni, čez kakšne skale bo moral plezati v življenju. V Južni Afriki se je takrat angleški imperializem nol^kom- nil zlata. juna.ška borba Burov je pritegnila nase srca. Ruski car je napovedal Japoncem vojno. Kakor zijalo smo strmeli I v slike ki so prikazovale kako T^a'^aio z rp'^y^r'^c+T+irn' ''ov^rrij zadeti vojaki vznak med rde- čimi ognji granat, kako se ruši led na Bajkalskem jezeru in se pogreza vlak v globino. Zmale- vali smo z glavo, ko smo zve- deli, da je Port Artur padel in je japonska mornarica potopila mogočno rusko brodovje, ki je tako slavnostno okoli Evrope in Afrike plulo proti vzhodu. Se v sanjah se nismo nadejali, da bi utegnili biti Rusi pora- ženi; vzgojenim v slovanski tradiciji je bila Rusija nekaj svetega. Andrejeva »Rdeči smeh« nas je nekaj let kasneje pretre- sel bolj psihološki kakor z od- porom proti daljni vojni Ka- toliška založba, ki je izdala »Vojno na daljnem Vzhodu« s slikami, nam je v veliki revo- luciji naslikala borbo delavcev pred Zimskim dvorcem kot spo- pad divjih zveri s kozaki, zve- stimi carju in cerkvi Raztrgani capini mečejo ročne granate proti kozaškim jezdecem v ze- lenih suknjah, ki razganjajo drhal z nagajkami Notranje bolezni Rusije in socialni boji še niso bili prodrli v našo za- vest Predmestno malomeščanstvo je živelo ozkosrčno in zaprto življenje ki ni moglo roditi plodnih semen. Napol v mestu, napol na deželi je bilo vdano cerkvi in habsburški hiši Pa- zilo je. da bi se hčere možile v bogate hiše in bi mogle otroke ■ï-:Tfto čenrav sem imel vtis, da bi mi oče, če bi Ptuj, 31. julija 1953 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Gradnja nove gimnazije a!i preuređ'ier sipiníra r Ptuju (/a d %' u«'!o) L'udska revolucija je med drugim zagotovila tudi vsakemu državljanu možnost izobrazbe do najvišje stopnje. V skladu s to pravico se je po osvoboditvi razvijala in izpopolnjevala šol- ska mreža v Ptuju ter dobila pri sedanjem stanju svojo kon- kretno obliko v dveh osnovnih šolah (od I. do IV. razreda), popolni gimnaziji, vajenski šoli za razne stroke, za lesno stroko in za trgovsko stroko. Kot vidi- mo, sta od bivših šol izpadla višja osnovna šola, ker se učenci po pozitivno opravljeni osnovni šoli avtomatično vključujejo v nižjo gimnazijo, in meščanska šola. V vseh šolskih ustanovah dobiva v vsakem šolskem letu okrog 2400 mladine izobrazbo. Ni moj namen razpravljati o vsebini dela v naših šolah, ker lahko mirno trdim, da se vsi šolski kolektivi trudijo uvajati v šole duh naše socialistične stvarnosti, čeprav so v tem po- gledu na posameznih ustanovah uspehj različni. Iz resolucije, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina na svojem zasedanju v mesecu maju t. 1., vemo sicer, da je treba pričakovati znatne spremembe v organizaciji in no- tranjih oblikah učnega in vzgoj- nega dela, kajti priznati mora- mo, da naš celotni šolski sistem še ni do kraja dognan in prila- gojen splošnemu gospodarske- mu јП kulturnemu razvoju. Me- nim, da bo o teh vprašanjih še dovolj prilike za diskusijo, ko bo za to postavljena komisija pri Zvezni ljudski skupščini ob- javila osnovna načela, po kate- rih naj bi se razvila reforma splošnoizobraževalnega šolstva. Želim le opozoriti na problem šolskih kapacitet v mestu sa- mem, ki predstavljajo že pri se- danjem stanju resen problem. Sama reforma ga bo dejansko še zaostrila, saj že uvedba osem- letne šolske obveznosti zaheva večje kapacitete šol, poleg tega bo pa treba čimprej uveljaviti take normative glede na število otrok v posameznih razredih, ki vsaj v osnovi zagotavljajo uspešno učno in vzgojno delo. Sedanje šolske kapacitete in njihova zasedba Kratek pregled obstoječih šol in njihove zasedbe nam v do- voljni meri predoči resnost problema: Iz gornjega pregleda je raz- vidno, da po svoji kapaciteti odgovarjata edino obe vajenski šoli, poleg tega pa bi lahko bila v vajenski šoU raznih strok še vajenska šola trgovske stroke. Tudi osnovna šola Breg v neki meri še zadovoljuje, če upo- števamo, da je do- in popoldan- ski pouk na osnovni šoli pri manjšem šolskem okolišu še iz- vedljiv. Nemogoče je stanje predvseca na gimnaziji Ptuj, kjer je v preteklem šolskem letu manjkalo 8 učilnic in jih bo v bodočem predvidoma manjkalo 9. Ureditev popoldan- skega pouka za gimnazijo je poi>olnoma nemogoča, ker imajo vsi razredi po 32—35 ur teden- skega pouka, ker se precejšnje število dijakov vozi in imajo kolikor toliko ugodne zveze le k dopoldanskemu pouku in pred- vsem tudi dejstvo, da popoldan- ski pouk iz različnih razlogov izgublja na svoji kvaliteti in in- tenzivnosti. Začasna ureditev, ki jo je predlagal Svet za pro- sveto in kulturo pri OLO Ptuj, da 5 oddelkov gimnazije gostuje v osnovni šoli Ptuj (Mladika), povzroča vrsto tehničnih težkoč, poleg tega da v vzgojnem po- gledu gimnazijski učenci ne vplivajo najboljše na učence osnovne šole, ker je razvojna stopnja teh učencev zelo raz- lična. Trenutno je izven uporabe za prosvetne namene poslopje bivše okoliške šole, v kateri je sedaj vojaštvo in ki ima 6 učil- nic. Ena od prvih nalog oblast, organov, ki bodo reševali šolsko mrežo v Ptuju, bo brez dvoma ta, da se to poslopje vme zopet za prosvetne namene. Gradnja nove gimnazije Razumljivo je, da so zaradi takega stanja starši, pa tudi predstavniki organizacij na raz- ličnih zborih in sestankih zahte- vali, naj se v Ptuju zgradi novo gimnazijsko poslopje. Dejstvo je, da sedanja gimnazija ne od- govarja niti po kapaciteti (pred vojno je gimnazijo obiskovalo največ 450 učencev, danes jo obiskuje povprečno 800 dijakov), niti s higienskih vidikov, niti glede na lokacijo (središče me- sta z zelo tesnim prostorom), da ne govorimo o širših zahtevah modeme šole. Zdi se mi vendar, da v diskusiji o novi gimnaziji izgubljamo pregled nad celotno šolsko problematiko v mestu Ptuju, pri čemer mislim pred- vsem na istočasno ureditev os- novnih šol. Osnovna šola Ptuj zajema danes 930 učencev, ki prihajajo delno tudi 5, 6 km v šolo, skrajna hiša, ki pa pri- pada pod njen šolski okoliš, je oddaljena 8 km. Kolik telesni napor predstavlja taka pot za 7—11 let starega otroka, kako težko je od njega zahtevati ak- tivno duševno delo v šoli, mi- slim, ni treba posebej poudar- jati. Ravno tako se pri učencih, ki so oddaljeni od šole, pojav- lja vrsta težkih vzgojnih pro- blemov, ker imajo učenci zaradi dolge poti priliko počenjali naj- različnejše norčije, včasih pa celo kriminalna dejanja. Preureditev celotne mreže šol v Ptuju v luči gornjih pripomb sma- tram, da bi bilo potrebno sle- deče: 1. Gimnazijo Ptuj preseliti v poslopje osnovne šole. Stavba bi s svojimi učilnicami v celoti od- govarjala potrebam gimnazije s» tem, da bi se trakt ob Zrinjsko- Frankopanski cesti podaljšal in se v njem uredili fizikalni kabi- net z učilnico, risalnico, kemični kabineti, ki jih sedanja stavba ne obsega. 2 Osnovo šolo Ptuj razdeliti na: a) Ptuj I. v poslopju sedanje vajenske šole za razne stroke s 5 učilnicami, b) Ptuj II. v poslopju bivše okoliške šole. Stavbi bi se do- zidal trakt, ki je obstajal pred vojno, eventualno tudi večji. Sola bi imela 8—10 učilnic. c) osnovna šola Zabjek-Rogoz- nica, ki se mora na novo zgra- diti, da se dejansko približa ljudstvu. Imela bi 8 učilnic, ker trenutne potrebe In naseljenost kaže, da se bo v njej lahko zbralo do 300 otrok. č) Eventualno tudi osnovna šola Spuhlja, ki bi s priključit- vijo Borovcev iz šolskega okoli- ša Markovci potrebovala štiri učilnice. 3. Vajensko šolo za razne stroke preseliti v poslopje se- danje gimnazije, kjer bi isto- časno bila tudi vajenska šola za trgovsko stroko; obe skupno bi potrebovali 6 učilnic. 4. Pomožno šolo ločiti od os- novne in jo namestiti v preosta- lem delu gimnazijskega poslop- ja. 5. Osnovna šola Breg trenutno ni pereča, kolikor pa bo To- varna glinice in aluminija ve- čala stanovanjski fond na tem področju, se bo problem pojavil ločeno od ostalih vprašanj. Zavedam se, da tudi ta pre- ureditev vsebuje pomanjkljivo- sti, predvsem tudi to, da je ne- umestno družiti pomožno šolo in vajenski šoli, menim pa, da bi se sedanje poslopje gimnazije s smotrno adaptacijo dale pre- urediti tako, da bo vsaka šola prostorno popolnoma ločena od druge. Investicije Jasno je, da vsaka od zgo- raj navedenih variant zahteva znatna materialna in finančna sredstva. Ne razpolagam sicer s točnimi predračuni za posamez- na dela, vendar navajam okvir- ne vsote po današnjih kalkula- cijah za razpravo. Gradnja nove gimnazije brez opreme bi stala 130 milijonov din. Kolikor po- znam gospodarsko stanje okraja, bi omenjeno vsoto lahko inve- stirali za potrebe prosvete v 4 letih, v najboljšem primeru v 2 letih. Pri tem bi morali nujno prezreti celo vrsto investicij- skih problemov na prosvetnih ustanovah, o katerih v gornjem ni govora. Prav tako bi dejan- sko tudi v Ptuju vprašanje bilo rešeno šele po izgraditvi gim- nazije, t. j. v 4—5 letih. Druga varianta pa ima določene pred- nosti, predvsem možnost po- stopne izvedbe, dejstvo, da se vsaj osnovna šola približa veli- Učni uspehi naše mladine v preteklem šolskem letu Ptujski okraj se lahko po- hvali s sorazmerno gosto mrežo šolskih ustanov: 38 osnovnih šol, 10 nižjih in ena višja gimnazija. 4 vajenske šole in ena glasbena šola delujejo v ptujskem okra- ju. Osnovne šole je obiskovalo v preteklem šolskem letu 9673 učencev (lani 9858) in od tega razred uspešno končalo 6848 (71 odstotkov). Gimnazije je obisko- valo 1712 dijakov (lani 1655) ter jih ie končalo razred 960 (56 od- stotkov, lani 52 odst.). V vajen- skih šolah je bilo 538 učencev (lani 561), izdelalo pa je razred 373 učencev ali (68 odst.), do- čim je bilo v glasbeni šoli 122 učencev (lani 111) s 74 odst. uspehom (lani 64 odst.). Ta kratek pregled števila šol, učencev in uspeha nam sicer daje splošno sliko šolstva v ptujskem okraju, vendar se da iz podrobnih podatkov izvleči še veliko več. Nadvse zanimiva je predvsem primerjava uspeha na osnovnih šolah, če jo izvr- šimo glede na predel v katerem leži šolski okoliš. Tako nam sta- tistika kaže, da imajo osnovne šole s ptujskega in dravskega polja za 17 odst bolj.ši uspeh od šol v Halozah (prve 77 od.st. učni uspeh, druge 60 odst.), do- čim so sredi med njimi šole v Slovenskih goricah, ki so zabe- ležile 70 odst. uspeh. Pa tudi med posameznimi šolami vsake- ga področja imamo velike razli- ke v uspehu Tako so nekatere šole dravsko-ptujsko poljskega področja dosegle od 64 odst. upoeha (šola Sela) do 83 odst. (Cirkovci). v sloveniegoriškem predelu od 60 odst. CVitomarci) do 81 odst. (Hum) in v haloškem predelu od 61 odst. (Leskovec) do 82 odst. (Gruškovje). Kot vi- dimo. iprajo življenjske prilike odločilno vlogo tudi v šolskem uspehu, čeprav ne smemo zane- mariti tudi drugih važnih fak- tori ev (alkoholizem). Nasprotno tendenco pa kažejo nižje gimnazije. Med temi so dosegle najboljši uspeh ravno one iz haloških predelov (Maj- šperk 70 odst., Makole 65 odst.). najslabšega pa nižji gimnaziji v Ormožu (46 odst.) in na Hajdini (43 odst.). Ostale nižje gimnazi- je so dosegle takšen uspeh: Go- rišnica 68 odst., Markovci 60 odst.. Ptuj 58 odst.. Središče 53 odst., Cirkulane 51 odst., Lo- vrenc 50 odst. Stiri vajenske šole pa so se po uspehu razporedile takole: Sre- dišče 91 odst., Ptuj (lesna slrj- ka) 81 odst., Ptuj (trgovska stro- ka) 81 odst. Ptuj (razne stroke) 51 odst. Pa še statistika učiteljskega kadra Na osnovnih šolah je učilo v preteklem šolskem letu 220 učiteljev (lani 207), na gim- nazijah 71 (lani 63), na vajen- skih šolah 7 (lani 8) in na glas- beni šoli 9 (lani 10) kemu številu delovnih ljudi (predvsem na področju občine Rogoznica), kar ne bi smelo iz- pasti niti, če bi se dejansko gra- dila nova gimnazija. Okvirno pa bi bila za drugo varianto po- trebna sledeča sredstva: 1. Prizidek na osnovni šoli za gimnazijo 20,000.000 din; 2. Osnovna šola Rogoznica 60 milijonov din; 3. Okoliška osnovna šola 20 milijonov din. Tako bi za isto vsoto, kot bi jo rabili za novo gimnazijo, imeil 3 šolske stavbe, ki bi se z na- vedenimi sredstvi dale tudi v primerni obliki modernizirati in notranje preurediti. Pri istih sredstvih bi se lahko preuredile in modernizirale še ostale šol- ske stavbe, ki so na področju Ptuja in kar prav tako pred- stavlja resen in nujen problem. To je predvsem preureditev se- danje gimnazije in temeljite adaptacije ostalih šol (parketi- ranje, vodovodne instalacije, nova stranišča in podobno). Prav bi bilo, da o tem vpra- šanju razpravljajo zbori voliv- cev na področju mestne občine Ptuj in občine Rogoznice, ki sta pri vseh vprašanjih najbolj pri- zadeti. Svet za prosveto in kul- turo OLO mora še v teku tega leta pripraviti dokončen načrt, drugo leto pa z vso resnostjo pristopiti k njegovi izvedbi. F. L. i^seda o cianarn! Komaj nekaj mesecev je mini- lo, ko smo brali o ustanovitelju RK in slavili njegovo človeko- ljubnost in požrtvovalnost. Tudi na sestanku RK na Polenšaku je njegov svetel zgled prevzel navzoče člane in goste. Ob kon- cu se je takoj prijavilo nekaj novih članov in naša vrsta se dan za dnem daljša. RK se je občanom približal posebno še z opremljeno omarico za prvo pomoč in s petimi opremljenimi torbicami, ki delujejo v odda- ljenejših vaseh. Vaški zdrav- stveni delavci, katerim resnično manjka še precej učenja in praktičnega znanja, se trudijo in si prizadevajo, da bi prevze- to nalogo čim bolje reševali. Tako naš RK široko odpira svo- je dlani in pomaga kolikor mo- re, vé in zna. Prav po človeško pa vsakega pripadnika svetovnega društva RK in slehernega zavednega člana v zadnji hribovski vasici v srce zaboli, če trči ob človeka, ki hoče izrabljati to človeko- ljubno organizacijo. Komur je žal za tistih 24 dinarjev letne članarine, ker se pač ni zbodel ob noben tm ali ga ni ugriznil noben prašič, da bi se mogel osebno okoristiti s prvo pomočjo iz omarice ali torbice RK, in sklene, da v bodoče ne bo več član, ker zastonj ne bo dajal denarja, ta res ne spada k RK. Mlada članica, ki je pred kratkim po svoji mlajši sestrici zaprosila za obvezovalni mate- rial, je tudi take vrste. Kar na listek je namreč napisala, da jo obe nogi tako bolita, ker ima izpuščaje, da ne more sama priti do omarice RK. Ker ipazilo že ima, zato prosi samo še obvez, — obvez za obe nogi. Ker omarica RK ni skladišče in je vsaka malenkost njene vsebine draga skupna lastnina, je odgovorna članica nasvetova- la, naj bolnico kar v vozičku pripeljejo in ji bo sama nudila pomoč, čeprav ni noben voz zaropotal okrog oglov, čeprav se ni pojavil noben trpeč obraz in ni nikdo prišepal s hudo bol- nimi nogami, se je vendar pri- sme j ala cvetoča deklica, lahkih korakov in nasmejanih lic. Res- nično je pokazala nekaj izpu- ščajev, kakršne je že nosil vsak- do izmed nas. Nič ni imela ob- vezano in sila za pomoč res ni bila nujna. Če bi se v. tistem trenutku oglasila godba in bi prišel plesalec, bi se takoj rav- nala za ples. »Ti se norčuješ iz RK!« »Nič, saj sem plačala 24 di- narjev članarine in imam pra- vico.« »Zakaj se poslužuješ laži o strašno bolečih nogah, da bi ti v lahkovernosti ix)slala zapro- šeni material?« »Saj sem plačala 24 dinarjev.« In zavrtela se je na eni nogi ter odbrzela po cementnih stop- nicah. Pravi bolniki kaj takega res ne zmorejo. Tako srečanje na poti RK sune človeka na sredo srca. Zal, da so med člani, ki dajejo in po- magajo, tudi taki, ki hočejo sa- mo vleči iz njih. ★ Tudi pri organizacijskem delu SZDL na Polenšaku se je ogla- sila beseda o članarini. Tovari- šica, ki je imela opravka s po- biranjem članarine, je poudar- jala, kako hudo je to delo, kako se ljudje izgovarjajo in godr- njajo. »Tudi jaz sama, čeprav sem blagajničarka, ne plačam člana- rine, ker jo itak zaslužim, ko hodim drugod pobirat.« Čeprav ta tovarišica danes ni več blagajničarka naše SZDL, jo je vendar še vredno vpraša- ti, če tisti državljani, ki so v osvobodilni vojni izgubili oči. noge, roke in žrtvovali zdravje, tudi tako govorijo, kadar -plaču- jejo članarino za tisto organi- zacijo, pod katere zastavo so pred leti trpeli za svobodo? —n Premestitve prosvetnih delavcev Na podlagi prošenj in sklepa ' konferencfe zastopnikov vseh okrajnih SPK ter soglasno s Svetom za prosveto in kulturo LRS so premeščeni sledeči pro- svetni delavci: Iz ptujskega okraja: Marčič Ivana, učit., v OLO Celje-oko- lica; Sluga Vida, prof., v OLO [ Kranj; Kos Karel, predm. učit., I v MLO Ljubljana; Kobilica I Cvetka, učit., v OLO Ljubljana- I okolica; Alekšič Filomena, učit., v OLO Ljutomer. Iz drugih okrajev v ptujski okraj: Globokar Dagmar, učit., iz OLO Ljutomer; Javomik So- nja, učit., iz MLO Maribor; Ko- vačič Franc, učit., iz OLO Mur- ska Sobota; Kovačič Zdenlca, učit., iz OLO Murska Sobota; Miklavčič Irena, učit., iz OLO I Ljutomer; Plečko Angela, učit., iz OLO Murska Sobota; Soke I Viktorija, učit., iz OLO Murska Sobota. Novice iz Rodnega vrha I v petek, 17. 7. 1953, je pri Ja- nezu Sprahu v Rodnem vrhu iz- bruhnil požar. Nikdo ne ve ka- ko je prišlo do tega. Domači so šele na opozorilo sosedov opa- zili, da so v gorečem poslopju. Pri reševanju se je zbralo mnogo ljudi, vendar je en pra- šič ostal v ognju. Kravo in te- lička pa je uspelo potegniti iz hleva. Skupna škoda znaša ! okrog 130.000 dinarjev. ' Anton Gajzer. ga vprašal, zakaj je Prešeren tako čaščen, odgovoril, da za- radi tolikerih in tolikerih slav- cih gostov, velemož, slovan- skega Sokola, pevskih in gasil- skih društev, ki so prihiteli k odkritju. Ze v detinskih letih sem se seznanil z sledališčem. V temni drvarnici je jetični, mozoljasti Marinkov, dolg kakor preklja, zavit v rdečo razcapano haljo, kazal coprnije. Pred široko od- prtimi očmi je i>ožiral ogenj, čaral z denarjem, požiral žeblje, in mladostna domišljija je po- slej kar koprnela po igri. Se procesije, parade ob cesarjevem rojstnem dnevu, žegnanja s pi- sanimi množicami, harmoniko, vrtiljaki in drugimi predstava- mi so mi kakor v gledališču omamljale domišljijo. Pr\'otna predstava, da je vsako gledali- šče neka čarovnija, mi je zopet oživela, ko smo pričeli zahajati k popoldanskim predstavam v glc-dališče, ki se je pričelo prav tedaj razvijati iz rodoljubnega, čitalniškega odra. O večernih predstavah nisem imel pojma. Obiskali smo »Pot okoli zemlje v osemdesetih dneh«, burke ka- kor »Luce in Lipe« in dramati- zacije »Kokovmjačev« in »Dese- tega brata«. Sedel sem na rde- čih baržunastih sedežih, vrtel oči na vse strani, širil nosnice, ker me je obkrožal zrak z ne- poznanimi vonjavami. Lepe igral- ke, ki jih je oče pozorno ogle- doval, so se mi zdele nedoseg- ljiva bitja. Igra na odru mi je bila praznična živa resnica, če- prav sta teta in zaradi nje tudi mati imeli gledališče za deželo greha, ki me je prav zaradi tega še posebno zamikalo. Sko- raj prevzetnost me je obšla, ko nam je oče pripovedoval, da nas je takrat najbolj priljub- ljeni igralec Verovšek vselej že z odra opazil. Kakor še ni- sem utegnil v mladosti očetove vneme za gledališče globlje pre- soditi, tako me je pozneje raz- očaral. Vnel sem se za Wagner- ja in nisem zamudil nobene uprizoritve »Tannhäuserja«. Štu. dirai sem niegove »Leitmotive«, nenehno sem brundal, dasi brez posluha, posamezne arije in odlomke iz uverture Debatirali smo ure in ure o idejnih globi- nah opere in zavračali Nietz- schejevo obsodbo Wagnerja. »Tannhäuser« je postal v rod- nem mestu senzacija, ker je v operi nastopala kot Venera do- mača pevka, žena uglednega meščana v najglobljem dekol- teju. Raznesle so se moževe grožnje, da jo bo med pred- stavo ustrelil. Iz predmestij so drli v gledališče, domala vsaka predstava ]e bila razprodana. Nazadnje je šo oče izrazil željo, da bi šel gledat »Tannhäuserja«. V zaverovani naivnosti, ker me Venera ni prav nič vznemirjala in sem jo gledal le kot idejo, sem domneval, da je privabila očeta za rodno mesto ic nena- vadna in izredna opema pred- stava v gledališče. Ko sva se vračala iz gledališča, Je dolgo časa molčal, dokler se ni ves ogorčen nad mano, kakor da sem kriv njegovega pohoda, razsrdil, da takega dolgočasja ne pojde več gledat in da mu je žal denarja in spanja Nenadno sem občutil globok prejiad med sabo in okolico, ki jo je zame predstavljal oče. Kje so bili dnevi, ko sem se mu bil name- nil napisati povest V pustih popoldanskih urah, ko se mi je učenje upiralo in se je dolgčas sprehajal po do- mačih sobah, me je na pragu dozcM-evanja osvojil Sienkìewi- czev roman »Z ognjem in me- čem«. Padala je stran za stra- njo, v prsih mi je zagorelo, da fantazija še ponoči ni imela po- koja. Z Zaglobo sem jezdil skozi stepe, oblivala me je smrtna zona. kadar so se pšice zabadale vame kakor v gospoda Longi- na Z Buhonom sem se boril in se tresel pred hetmanom Hmiel- nickim. belouška se mi je ovila okoli vratu, plazečemu se po potoku namesto Skrzetuskega. Neznan nov svet se je odpiral pred mano, še kot otrok sem ču- til sorodstvo s Sienkiewiczevimi junaki, atavistična čustva so me spajala s nrostrano zemljo. Enkrat sem bil Pollak, drugič kozaški ataman na Siči. na Dnjeprskih pragovih, kjer je tekla vodka in so žvenketale krive sablje. Roman sem pre- tUral brez občutkov, brez zave- sti, da sem sin malega naroda. Sienkiewiczev svet je bil moj svet, prvi slovanski v katerem sem se znašel. Karkoli sem ka- sneje bral, moj pogled se je v hrepeneči melanholiji obračal tja za Karpate in za Dnjeper, kjer so valovile množice, pre- pevale jK) stepah, popivale na Siči, iskale svojih pravic, in se je rodila široka slovanska eki- pa. Pisateljeva fantazija je iz podzavesti ustvarila tipe, ki jih je poljska zgodovina vedno iz nova oživljala in je narod v njih krvavel. Otröku se ni še svitalo, da se je Sienkiewicz le od daleč do- taknil laži poljske družbe, ko je ustvarjal heroično dobo nje- ne zgodovine, iskal junàkov med nižjo šlahto, ki se je bo- rila in krvavela za višjo Po- ljake je tipiziral in ustvarjal heroje, kozake je predstavljal kot divjo, nebrzdano gmoto. Njih socialne borbe ni videl, kmet je ostal v somračnem ozadju za kulisami, pred kate- rimi se je odigravala bleščeča paradna zgodovina. Sienkiewi- czeva fantazija mi ni stavljala ugank, omamljala me je kakor ptico, ki jo nebogljeno v veter zanaša čez stepe. In vendar sem od daleč slutil, da so vse- bina njegovih romanov le mo- gočne slike in herojska junaštva. »Molojci so pili na žive in mrtve, preden jih objame črna smrt,« srce se mi je širilo ka- kor harmonika. Nikoli prej nisem tako iz bli- žine zavohal goste čme krvi, ki jo ljudje in narodi prelivajo, kakor nad Sienkiewiczem. Za- čutil sem, kako je namakala od sonca požgane trave in se me- šala z vodami, deročimi proti Črnemu morju. Zverina se je, v meni d.ramila. Srce se mi je krčilo pred slikami, ki so kazale na drogove nataknjene tatarske glave z dolgimi brki in kitami. Iz krvave romantike je raslo občudovanje človeškega heroi- zma. Sin malega naroda je ko- prnel po njem, tesnobna malo- meščanska srenja je izginila in domača zemlja se je izpreme- nila v poljane, ki so pričako- vale heroja. Kakšen je labarint muk in opojne radosti, skozi katerega se pretika mlad človek, hrepe- neč po Lepoti v heroizmu. V bežnih letih, ko mu vulkan preti prsi razbiti, preživlja razvoj člo- veka od najprimitivnejših do najglobljih izrazov življenja. Hrepeni po orjaški moči, s ka- tero je jamski človek podiral živali in pobijal svoje sovražni- ke. Iz stare ljudske domi.*ljije porojeni simboli ga vznemir- jajo. Prikazuje se mu Mojzes, ki je izpeljal svoj narod iz suž- nosti in mil pod goro Sinaj dni postave. Zaiconodavec, ki je ustvaril nacionalno in socialno poslanstvo svojega ljudstva. V teminah se prebuja Kajn, mu draži pohlep po krvi in oblasti iiad človekom. Zapada v eksta- ze preroditeljev človeške družbe, ki so v ä.lni askezi zatajevali sebe in se potapljali v najglob- lje privide naše življenjske usode. Vera v pravico mu še v sanjah povzroča bolečine in trzaje. Cezarji in Napoleoni ga zanašajo v orlovske višine in že se mu v prsih poraja revolucio- nar, ki se z razbeljenim srcem upira družbi in sili. Po stezi Frančiška Asiškega in srednje- veških mistikov sku.ša priti do vodnjaka religioznih prividov in piti razodetja našega žit ja. Njegov duh ne pozna ovir ne okolja in socialnih plotov druž- be, v kateri živi, vse njegovo življenje je zalet. Komur utripa ustvarjalna žilica, se poganja za najvišjimi vrhovi, s katerih je luč sijala rodovom skozi veke V nenehnem nemiru in v vrtincih radosti, dvomov in po- bitosti se dolgo ni zavedel, da je heroizem: roditi se in živeti kot sin malega naroda, a imeti oči uprte v dejanje, resnico in pravico, v človeško srečo, v naj- globlja doživetja Topote. «^^an 1 PTUJS^CÌ TEDNIK Ptui, S], iulija 1953 y nedetfo 9. avgusta SIS Vidimo na Tumišcu v nedeljo. 9. avgusta 1953 po- poldne ob 15. uri, bodo na dir- kališču Kobilarne Turnišče ve- like konj.ske dirke, ki jih pri- rc-ia Kiub za konjski šport -Drava v F''tuju ob sodelova- nju Kobilarne Turnišče, Zreb- Curnf Pr;:qersko in Hutomerskih ter drugih okoliških konjcrej- ccv m siinpatizerjcv konjskega športa Na sporedu bodo ravne galop- ske dirke, skakanje čez prepone, prikaz osnovnih konjskih dre- sur, vmes pa kasaške vožnje in vožnje kmečkih gospodarskih konj. Klub za konjski šport >:Г)га- va« v Ptuju je potom sorodnih klubov v Ljutomeru, Mariboru in drugod organiziral udeležbo I velikega števila dirkalnih konj. i Kmečki rejci dobrih konj, ki bi se radi udeležili dirke s svojimi konji, naj se prijavijo najpo- zneje do 5 av eusta t 1 bodisi upravi Kobilarne Turnišče ali ' j pa Klubu za konjski šport I : Drava« v Ptuju (pri Okrajni ' ¡ zadružni zvezi). j Kot vsa.kikrat bo tudi tokrat j za udeležence prilika za razve- j drilo. Igrala bo 2odb na pihala t »Svobode'/ iz Ptuia. Î Iz pisarne khiba Ptuj Letno dva pr deika krompirja na isti zamUi v nekem švicarskem strokov- nem časopisu beremo poročilo o novem načinu pridelovan.la krompirja, ki zijsluži vso pozor- nost Ne bj namreč škodovalo, če bi ta način preizkusili tudi pri nas Gre za zgodnji krompir, ki ga sadimo žp marca in izkopljemo ]un:ja olmo pa ponovno posa- dimo Rñslline nadaljujejo rast ter razvijejo gomolje šc drugič, da septembra krompir ponovno knpl jemo V' Svic! so napravili poskuse ra peščeno ilovnatih tleh. Ob- c'clrva j p bila cnaki-i. kakor pr; C li "'-m krompirju Okopavali dvakrat :n pr.Tv tako d-rakrat o-'-'^^^val?. Le da so zelo dobro g KiiiH hlevsk-m gnojem ali gnn^nico ter z umetnimi gnoiili. Гч hoktar so poi'abüi 200 do 300 îlot n v Snoja. Umetna gnoji- la .so trosili med rastjo krom- pi4'ič ob koncu maja. prrdon so se začeli razvijati go- n-iolii ter so porabili 100 kg amo- r iovega sulfata, 100 kg super- ioifata ter 100 kg 40-odstotne kolijevo soli na hektar. Pri do- bro razvitih rastlinnh so gnoje- nje z amonijevim sulfatom opu- stili. Drugič so gnojili takoj po trm ko so prvič izkopali krom- pir in sicer z anojnico ter po 100 k.?, vuperfosfota in kalijeve soli na ha. Pri prvem sajenju so sadili srednje debele gomolje. Konec junija so izkopali celo krompirje- ve giTne, potrgali gomolje od ci- mc. nato pa jo ponovno posadili. Vendar so pred drugo saditvijo hitro pripravili zemljo da cima ni ovenela. Rastline so sadili z roko, kakor paradižnike. To se da lepo opraviti tudi s plugom v brazde, ki зо okrog 10 cm glo- boke. Rastline je treba pritisniti na brazdno stono, da naslednja brazda когеппк:» in spodnji dol rastline lepo pokrije. Tsko po- sajene hitro rastejo, gomolj: pa ' so začno razvijat: že nekaj dni ¡ po saditvi, I Ko so pi4'ič kopali krompin jo i bilo v ^'sakem grmu B do 12 go-: moljev, drugi oridelok р-ч је bil ' obilnejši: 20 do 40 gcmoljov I Otroci S8 vrnejo | Tajništvo za ljudsko zdravstvo ' in socialno politiko OLO v Ptuju j obvešča, da se vrnejo otroci iz | druge izmene počitniške kolo- j ni j C Šilo na otoku Krku dne ' 5, avgusta v Ptuj z vlakom ob j 7. uri zjutraj. Zastopniki šol, = starši aH skrbniki naj otroke ' prevzamejo na železniški po- ' staji ali po najkasneje do 8. ure zjutraj pri navedenem tajnišlf u. ODREDBA o račirrn uporabe sredstev sklada za vzdrževan'e hiš LJUDSKI CDDOR MESTNE OSCJNE PTUJ Svst 13 çospoclarsl»o Ptuj, dne 20. vn. 19.Î3. Na obnovi 1. točke 140 ól. Zakona o Iji.id.-ii h otíbonh mestnih občin — Uradn; I M LPS št 19 52. 2. al. Odloka I.O.MO v Pliiiu o dejtvi sklada 73 vzdrževanje l;:š — Uradni list št. 20 53 izdaje Svet 7H gDspt^iiarstvo pri I.O.MO i- Ptuju O D K E I> П O C NACíKÜ UPOBACE SREDSTEV SKLADA ZA VIDR EVANje HIŠ 1. člen. Na ot-moćju Ljudskega odbora mestne ohi'Pí; v rtuju se rie'.ijo in uporabljajo vr'atan; pr spcvki sklada 7?. v/.drževanje hiš 5aroo po prejpisih :e odredbe 2. člen Od sredstev, vplačanih v sKiad za vzdr- iev.mje hii. se sme uporabiti 70 % га v đ!/evin:e h .4. od katet:h irv-ra=o vp'a- ran-; prispevki nsta;ih 30 % pa uporab: t.itidîki ojbor raestne obline v Ptuju m VTdrievanjc n grad-.tCT novih stanovan,- f.k.h hi;, na svojem območju 3. eicn ne! sredstev sklada /a vzdrževanje hiš, (ioloien neposredno, vzdrževanje zgradb, od katerih so bMi prispevki vplačani, se sme iiporab-ti le 73 veija popraviîa »n obnovitvena de:a. ki nujno potrebna, da "e preprei! nada!'n;c propadanje sta- novanjskega fonda ne pa za kritje iz- datkov, k: ve;ja:o kot redn* vzdrževalni stToiki. Zu večja popravi'.a :п obnovitvena deia ie íteí! zlist: naslednia- 1. zidarska dela: obnov;tev fasao, stro- pov, p.os'!ccv. prek'ad, ¡/olacMe t"!, po- pi-sva с:ге:'п=с, pon'kovanx, kanalizacija, obnovitev o^-ai. popraV.a balkonov, po- Г-Л'!а :п obnovitev dimnikov, obnovitev fitreh. 2. tc«arsV,a dela. naprava pcd^''. ob» rcvHev stropov, ostrenja, stopnic. lese- pib ba'kc-iDv. na^'ava drvarnic v hisi; 3 mi-arrka dela: obnovtter oken In tülííoriík.íi vrat; 4. krovska dela: prckritje oziroma ob- novitev krovov; 5. kleparska dc!a: obnovitev žlebov, odto:;rih cevi, obrobne pločevine, nloic- vine ob kapu, prekritje streh; 6. ključavničarska dela: obnov:tev mrci v trofparjih. popravila ali obnovitev bal- kon?kth ograj, obnovitev snežnih drža- jev, obnovitev železnih rolet, vrst, ograj; 7. pleskarska in slikarska dela: piesKn* nje oken v fasadi, balkonskih ograj, «li- kaiii« stopni.sč, vež in hodnikov; 8. steklarska dela: zasteklitev lobnih dvnrišč tli streh; 9. pečarska dela: novj Štedilniki, no- ve peči; 10. VSe instalacijske naprave v zidu. Med redre h'Tne vzdrževalne stroške, ki jih ni dopustno p'a.'evati v breme sHatia Z3 vzdrževanje hii, spadajo zlasti: sfoškt za dir-niicarska dela, vodo, çlek- trko, za vse vrste đmbnih obrtniîk'h de!, za pla.^e in nagrade hišnikom, upra- vite"em. snažilkam, za zavaJ'flvalîîç pre- mije m izdatki za p;sarni5ke potreb- ščine. 4. ¿len. črpanje razpoložljivega dela sklada za vzdrežvanje h=š je dopustno tudi, če se nsbavi material, ki je potreben za tzvr- sitev večjih popravil: opeka, železo, les, cement in podobno. \ takih primerih so upravičene; dolžni Je posebej obrazložiti stanje v hii,i ter op;satt pomen nabave predvidena vejja popravila Svet /a çra.ibsie ;n komunalne zadeve pr; LOi'0 v Ptuju nadzoruje, ali se ma- uria: pozneej pravilno uporablja 5 člen. lastniki, njih r^^hla«; enct. predstiv- n ki in upravitelji zgradb, kt izpíÍnjuje.io p- goje »7 3. in 4. člena te odredbe, so upravičeni zahtevati od Sveta za s;ra-V temnem gozdu ou tabornem ognju^*. To nočno idi- lo je zmotilo streljanje. Vse le bilo na mah pripravljeno na odpor proti napfldajočemu so- vražniku IVegnali so ga in pre- magali. nato pa so se partizani skupno s pionirji pojoč »Slo- venci kremeniti ob spremljavi Mirkove harmonike vrnili v ta- bor. Partizan Vinko jim je v na- vdušujočih besedah pojasnil po- men narodnoosvobodilne borbe. Razpoloženje okrog tabornega ognja .so je stopnjevalo v pravo veselje. Zagorelo je več ognjev. Razlegale so se pesmi »»Na ju- riš«, »Kranjski .Tanez" in druge. Razposajeni dečki so skakali kar preko plamenov. Pionirji in pionirko sn zaplesal» kolo. De- čki in dekleta .so odigrali kratko tekmo v odbojki, pozneje pa za- plesali. Več tabornikov je iz- leglo po šotorih. Iz pogleda na plamen, na ljudi okrog plamena in spominov na težke vojne Čase, padle in živo borce, iz misli na nove nevar- nosti in pripravljenost sleher- nega patriota na obrambo do- movine se je odražalo tiho za- dovoljstvo vseh, da so se pred »Dnevom vstaje« zbrali, obudili spomine na junaško preteklost ter se zimiislili v številne na- loge naše bodočnosti, »Svoboda res je zlata« je raz- Icglo po taborišču, čeprav je bila že pozna noč. Tako smo člani Sociali.stične zveze na ptujskem terenu Viča- va-Orešje proslavili Dan vsta- je. Vsako naslednje leto se bo- mo šG številnejo zbrali okrog tabornega ognja, se oddolžili spominu na padle borce NOV ter storili vse, da bo sledilo zgledu njihovega junaštva naše sedanje in bodoče pokolenje IZ PCDGORC Leta 1951 so s<» v glavnem končala dela na cesti Osluševci ■Cvetkovci. Nedovršen je ostal .ie most čez podgorsKi potoček. Piloti so nabili nt položeni no- silci.' Prvi kot dnjgi že težko čakajo na nadaljevanje del, še tefjc pa čakajo na iz.gotovljeni most va.sčani iz. Cvetkovc in Osluševec, ki jim je ta most nujno potreben pri vseh prevo- zih s polj in na polje. Sedaj mo- rajo voziti po daljši cesti naj- manj pol ure kot. sicer. Za iz- gotovitev tega mostu so že vlo- žena dcnaiTia sredstva. Krajev- ni ljudski odbor Cvetkovci je plačal tesarje in tudi potrebni material. Pri odla.^anju teh del nastaja dvostranska škoda in .=:icer na že porabljenem mate- rialu in na vozilih vsled vožnje po daljši poti. DovTšitev tega mostu pa ne pomeni problema, ki se ga ne bi dalo rešiti, če bi se za to v zadostni meri pobri- .sal občinski IjudsKj odbor Pod- gorci. Ce je že ta pozabil na most, nanj niso pozabili vašča- ni. ki so dovolj dolgo nestrpno čakali nanj in smatrajo, da ga bo mogoče tudi v kratkem izgo- toviti. Napačno bi bilo z delom odlašati do jeseni, ko bo s po- ■spravljanjem pridelkov in na- var.nnjcm gnoja za žitarice naj- več voženj. Smatram za koristno, da bi se o tem vprašanju resno pome- nili odborniki občine Podgorci na prvi sc.ji. —IK— Pozivamo občinske odboi-e SZDL ter od- , bore drugih političnih in ljud- , sko-prosvetnih organizacij v ob- ' čLnah Cirkovci, Desternik, Jur- šinc.i, Ixívrenc na Dravskem po- lju, Makole. Podgorci, Podlehnik, 1 Polenšak, Rogoznica, Videm pri . Ptuju in Zetale, okraj Ptuj, da nemudoma postavijo na svojem področju poverjenike Prešerno- ve dnižbe. Po naši evidenci v teh občinah doslej namreč ni še niti enega našega poverjeni- j ka. Novi poverjeniki naj takoj javijo srvoie naslove ter koliko članov PD predvidevajo prido- biti, da jim bomo poslali po- trebne tiskovine. Storite vse, da bo tudi pri Va« izvedeno geslo: V vsako hišo knjige Prešer- nove družbe! Glavni odbor Prešernove družbe Kcvai Cafuta iz Pobrežja je razbil elektromotor Kovač Blaž Cafuta iz Pobrež- ja .le zašel пгаја 1953 v finančne težave. Ker ni v danem roku poravnal davčnih zaostankov, je prišlo do rubeža. Vpričo izvrš- nih organov se je kovač Cafuta 30, 5. 1953 znesel nad elektro- motorjem. V prepričanju, da bo zarubljen. je vzel kovaško kla- divo in nekajkrat z vso močjo udaril po njem in ga onesposo- bil za uporabo. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju je 23. 7. 1953 kovač Cafu- ta priznal, da ni pravilno ravnal z motorjem, ko ga je hotel one- sposobiti Za uporabo češ, če ga jaz ne bom mogel imeti, pa ga tudi drugI ne bodo. Poleg škode na motorju, ki jo bo sani trpel, bo moral kovač Cafuta plačati 4000 din denarne kazni, kakor zahteva obsodba. * Pcsledice spora z očetom Kmečlca hči Marija Njivar iz Braslavc 26, je povabljena za 4. avgust t. 1. na zatožno klop ptujskega sodišča v zvezi s hu- do telesno poškodbo svojega 73- letnega očeta. V sporu z očetom je ћ. maja 1.1. popoldne prišlo med njima do pretepa. Hčerka je bila moč- nejša' in spretnejša. Pretep je končal za očeta s težkimi posle- dicami Ostal je z zlomljeno roko. Obtožena Marija Njivar je v preiskavi .ske.sano priznala, da je prišlo v sporu z očetom, ki je zelo živčen in nestrpen, do prerekanja in žalitev, zaradi ka- terih je prišlo celo do medse- bojnega pretepa. Obžaluje, da je poškodovala očeta in upa, da bodo v bodoče domači snori po- pustili. čeprav se vlečejo že leta in leta. S f O R r F4a troboju Ptujčani drugi V soboto je Dravd priredils rokometni troboj v malem ro- kometu na živilskem trgu, m katerem so sodelovale najbolj.št ekipe Slovenije. V prvi tekmi jf bila Ljubljana v prvem polčasu mnogo boljša proti Mariboru nato pa popustila, tako da so Mariborčani z^nižali rezultat in slednjič izenačili na 6:6 (3:2) Potem so razigrani Ljubljančani odpravili Ptujčane z ogromnim rezultatom 17:7 (4:2). Pri Ptuju je popolnoma odpovedala ob- ramba, največja napaka pa je bila vsekakor še vedno slabo podajanje, kar so I.jubljančani temeljito izkoristili. V zadnji tekmi pa so PtujČani zaigrali neverjetno drugače, popolnoma so premagali sicer dobro ekipo Maribora in s hitro, lepo in učinkovito igro prav posebno v di-ugem poičasu dosegli lepo zmago 6:3 (2:2) in s tem zasedli drugo mesto. Lestvica je slede- ča: Za Ptuj so igrali igralci Dra- ve, za Maribor pa Branikovci, medtem ko so bili Ljubljančani nepopolni, saj so igrali le ti.sti Vožnja s tujim kolesom mnogo stane Vožnja s tujim kolesom z Brc. gd pri Ptuju do Kidričevega 19. aprila 1953 ima za Arnuša Fran- ca :z Kicarja dokaj neugodne posledice, ker si ni hotel samo olajšati dolge poti iz Mestne go- stilne na Bregu do Kidričevega s kolesom, ki je bilo last po- slovodje te gostilne, temveč si je to kolo prisvojil. Kolo je pri- šlo iz Arnuševe drvarnice nazaj v lastnikove roke šele z inter- vencijo varnostnih organov. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju je bila 23. julija 1953 v zvezi s tem razprava. Arnuš Franc je skesano priznal, da ni prav ravnal 19. marca 1953, ko si je iz gostilniške veže vzel brez lastnikovega dovoljenja tuje kolo in se odpeljal domov, ne da bi plačal zapitek in rešil svoje zastavljeno kolo. kljub temu da je bila z vr- п11\пјо d'-okolesa lastniku po- ravnana škoda v višini nad 15 tisoč dinarjev, je sodišče obso- dilo Arnuša na 6 mesecev zapo- ra. * Pesnica nam ne bo več mogla toliko škodovati v Osluševcih je Pesnica že pred leti prekopala levi nasip in ob nalivih poplavljala njive in travnike ter ogrožala hiše v Osluševcih ter Cvetkovcih. Le- tos spomladi je končno prišlo do regulacije tega dela obrežja in bodo dela v kratkem kon- čana. Dela so bila od časa do časa prekinjena zaradi visoke- ga stanja vode in drugih težav. Delali so največ ljudje iz oko- liških vasi pod vodstvom pod- jetja iz Ptiija. Sredstva za ta dela so iz drža\Tiega proračima. Dober tek! v svrho izboljšanja higien- skih razmer v našem mestu .se je že precej razpravljalo in marsikaj koristnega ukrenilo. Neopaženo pa gredo mimo nas vsakdanji pojavi, pri katerih človek potrpi, zameži in molči, toda pri malo dobre volje in uvidevnosti bi se mogli tudi ti nedostatki ukloniti. — Področje našega okraja je zelo razsežno in vsak dan prihaja po svojih opravkih mnogo ljudi v Ptuj iz vseh smeri jn oddaljenosti. Sko- raj vsak od teh se vsaj malo ustavi v enem ali drugem go- stinskem obratu, da se okrepča in odpočije. Ob prihodu gostov opažamo, da ti navadno odlaga- jo svojo prtljago, pakete, torbe, cekarje in celo nahrbtnike na nezasedene mize, čeprav jih po- tem mogoče namestijo na prazne sedeže, ali pa tudi ne. Pri tem prav nič ne pomislijo, da so te stvari malo prej odlagali po zemlji, prašnih tleh trgovin ali uradov in da bo mogoče nasled- nji gost na tem istem prostoru na mizo položil svoj kruh in druge jestvine. Pa to bi še ne bilo največje zlo. Na red in sna- go vajenega gosta neprijetno dime razvada, da ta ali oni mo- žakar — gotovo podzavestno — odloži na mizo svoj klobuk, da si obriše znojno čelo. Dogodilo se mj je, da so bili pred menoj kar trije klobuki na mizi terso jih uvidevni gostje toliko ^od- maknili, da je postavila strežni- ca pred mene krožnik z naroče- no jedjo. Kaj čudno pa prija v takih primerih vonj s krožnika, pomešan z vonjem od klobuko\'. Kaj. ko bi se bolj posluževali obešalnikov, kj često »brezpo- selni« zevajo v direndaj gostin- skega obrata! igralci, ki so na trenerskem te- čaju v Mariboru. Vse tri tekme je sodil nem.ški zvezni trener Fritz Spennglcr brez napak in objektivno. Orga- nizacija tekmovanja je uspela in zasluži tov Rudi Košir vse priznanje. Zanimanje za to tekmovanje jo bilo ogromno, saj se je nabra- lo na igrišču več kot 1000 gle- dalcev. Lahko pa omenimo .šc to: Ni lepo od Ptujčanov, da s«^ izmikajo blagajni z namenom, da ne plačajo tistih bore dinar- jev. Mislim, da vsakdo ve, da so v zvezi s tiikšnim tekmova- njem veliki stroški. Po tekmo- vanju je vodstvo podarilo lepo zastavice vsem trem ekipam v trajno last. -k. ,\1ALI OGLASI KUPIM nilNCTNSKÏ MOTOT:, 3—4 Ks Vprašati v upravi. PIIEKLÏCU.IEM neresnične be- sede, ki sem jih govoril o ko- mandirju postaje LM Goris- nica. Vaupotič .Janez, Fermín. Trgovsko podjet.ic »IZBIRA« Ptuj obvešča na osnovi sklepa Delavskega sveta vse ustano- ve, organ.<7>acije in društva, da raznih vlog za prispevke in podpore ne more upošte- vati in nanje sploh ne bo od- govarjalo, ker nuna cobenih razpoložljivih sredstev. 'Even- tualni viški se bodo ob za- ključku leta odvedli za pospe- ševan.ie mestne komunalne dejavnosti. NesreCa ne počiva Ptujska bolnišnica je v zad- njih dneh nudila pomoč sledej čim ponesrečencem: Znidarič Ivani iz Mezgove 28 (bila je na- padena), Curič Jerneju iz Bišeč- kega vrha (tast ga je udaril s kladivom po glavi) Taciga An- tona iz Brega 7 pri Majšper- ku (poškodoval si je prst), Špes Francu iz Grajenščaka 54 (pa- dec), Pongračič Ani iz Turškega vrha 16 (padec), Rožmarin Jan- ku iz Markove 22 (poškodba noge), Sterman ^ntonu iz Li- banje 36 (poškodba noge), Gran- dušek Veroniki iZ Me.stnega vrha 4 (poškodba noge), Serdin- šek Francu iz Zupečje vasi 24 (poškodbe roke), Radolič Ivanu iz Prepolj 59 (poškodba noge), Verdnik Branku iz Ptuja (po- škodba kl,jučnice), Lah Trafica iz Kidričevega (padec), Rutar Francu iz Orešja 20 (padec), Zajko Antonu iz 2etal (udarec po glavi). Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo, 29. julija 1953 Vrtnine: čebula 20—30, česen 60—80, stročji fižol 20—30, grah 18, luščen grah 30, krompir 10— 14, karfijola 40, kumare 20—25, peteršilj 40, rdeča pesa 20, endi- vija 30, glavnata solata 30, špi- nača 40, zelje v glavah 10. Maščobe: surovo maslo 450, zaseka 250. Žitarice: ječmen 30. koruza 50, oves 25, proso 40, rž 30, pše- nica 50, koruzni zdrob 40. Perutnina: kokoši 300. peteli- ni 300, piščanci 200—350. Sadje: breskve 50, hru.ške 20 —30, jabolka 20—30, marelice 25—40, orehi 95. slive 20—30, ringlo 40, kis 20. Mleko in mlečni fedelki: mle- ko 20, smetana 100—120, sir GO. Domači zajci: 15c-—200. Gozdni sadeži: sveže gobe 50, lisičke 40. Se o oleandrih v eni izmed zadnjih številk P. T. ste objavili poučen članek o vzgoji in negi oleandrov, ki so najlepši in najbolj hvaležen okras naših domov. Marsikatero dekle si jih želi, ni ji pa^ mogo- če znano, da je razmnoževanje tega okrasnega grma kaj pre- prosto in lahko. Na vsakem odraslem grmu najdemo vejice, ki nimajo na svojem vrhu cvet- nih poganjkov. Te vejice bre? škode za matični grm gladko odrežemo z ostrim nožem tik de- bla ter jih denemo do pr\nh li- stov v vodo v stekleni posodi najbolje v steklenico za vlaga- nje kumar, toda tako. di spod- nji kcnci ne segajo do dna po- sode. Steklenice denemo na sve- tel prostor, toda ne na .sonce tei jih pustimo pri miru. Ssdikt ostanejo sveže in čez kake tri tedne poženejo šop belih kore- nin, ki jih v stekleni posodi lah- ko opazimo. Tako ukoreninjene sadike previdno presadimo v primeren cvetlični lonec ter ga pustimo dalje časa v senc^, da se rastline dobro ukor^^ninijo. Ob pravilni ne^i in п-лveč.-snem zalivanju bodo prihodnje leto pognale prve cvetove potem pa se od leta do leta bujno razvi- jale. S tem načinom razmnože- vanja dosegam 75-od^^ usoeh, poskusite še vi! B. L.