z
Sla$i
ilo
1 5
občanov
občine Trebnje
Leto IX 9. številka 15. november 2000 Brezplačno!
mesečnih
OBČINA TREBNJE NA INTERNETU
http://www. trebnje;. trO
-*■ POHODNE CESTE IN PEŠPOTI :
Na tej strani so opisane pohodne poti (Levstikova pot, Steklasova pohodna pot, Baragova pohodna pot, Vinske ceste,...) ter pri nekaterih poteh je dodan še sam vizualni potek poti.
-A- KMETIJSTVO V OBČINI TREBNJE:
Tu najdete nekaj splošnih podatkov o kmetijskih panogah kot so: gozdarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, lov, ribolov,...
■k NOVE ZANIMIVE POVEZAVE
V _____________________________W«bdaalgn by DOMEN MARAŽ
»PODRUŽNICA« NOVOMEŠKE OKULISTIKE
Okulistična dislocirana enota novomeške bolnice od sredi oktobra deluje v kletnih prostorih Studia Markelj na Rimski cesti v Trebnjem »Take specialistične ordinacije bi potrebovali tudi v drugih delih Dolenjske,« je poudarila primarij dr. Vesna Morela.	/nadaljevanje na 3. strani/
LEPE PESMICE POJEJO, KOT JEMALE BI SLOVO
W S širšem slovenskem prostoru že zelo znana pevska skupina Ragle iz Trebnjega, se je v soboto, 28.10. 2000, predstavila domačemu občinstvu v Kulturnem domu ■ Trebnje na svojem rednem letnem koncertu.. Gost večera je bi! družinski ansambel VOLK FOLK iz Ilirske Bistrice, povezovalec pa Jože Bartolj, sicer urednik kulturnega programa na Radiu Ognjišče.	/nadaljevanje na 5. strani/
0 Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta ...
&
Zgodilo se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem!
80 LET ALOJZIJA ŠUŠTARJA
I"} ad ustrežem želji Uredniškega odbora Glasila občanov Trebnje in napišem nekaj spominov, ko se bliža moja 80-I letnica, če jo bom 14. novembra po Božji previdnosti dočakal.
V 80 letih mojega življenja so se razmere v naši deželi zelo spremenile.
Grmada je bila v času mojega otroštva majhna vas. Vse hiše so bile krite s slamo. V Trebnje je vodila zelo slaba pot. Navadno smo hodili po stezi skozi gozd. Tudi gozd se je do danes močno spremenil.
Naša hiša je bila med premožnejšimi. Imeli smo veliko polja, a zemlja je bila slaba. Obdelovali so jo z volovsko vprego; o strojih se jim še sanjalo ni. Stari oče je bil zelo prizadeven, marsikaj v vasi je naredil prvi. Posebej v spominu mi je mlatilnica, ki so jo poganjali konji, pred podom pa je bil »gepel«. Drugod so še mlatili S cepci.	/nadaljevanje na 4. strani/
VOLILNI REZULTATI - OBČINA TREBNJE
	NSI (DO 1998 SKD)	SLS+SKD (DO 1998 SLS)	LDS	SDS	ZLSD	DeSUS
□ DZ 1996	17,73%	24,97%	27,96%	9,81%	3,87%	8,15%
■ OS 1998	17,40%	18,07%	23,74%	16,17%	6,13%	7,30%
□ DZ 2000	16,85%	12,17%	30,37%	13,68%	6,42%	11,99%
PETRA VE ZA POT
F^etra Krnc je opravila maturo z odliko (več I kot 30 točk) ter bila tako med dobitniki posebnega priznanja in bila na sprejemu pri predsedniku države Milanu Kučanu.
Petra je osnovno šolo končala na Mirni, šolanje nadaljevala na gimnaziji v Novem mestu, sedaj pa nadaljuje študij novinarstva v Ljubljani. Moto njenega delaje, daje v življenju veliko poti, ki si jih človek lahko izbere in da bi
bilo škoda, ko bi ostala fZTjM le pri eni.
” Poleg študija vodi dramski krožek na OŠ Mirna, hkrati pa aktivno sodeluje pri KUD Klas in je avtorica glasbeno-igranega dela, ki ga pripravljajo ob 200-letnici Prešernovega rojstva.
Ana Nahtigal
MOKRONOG HITI NAPREJ
■ esen je čas za pogled nazaj. Če je I bera dobra, zaigra srce, saj tako trud W ni bil zaman in prav je, da se tega veselimo. Tako pravijo krajani Mokronoga. Pogovarjal sem se z g. Tonetom Mavrom, ki že drugi mandat vodi Svet KS Mokronog.
»Okoliški občani smo opazili, da se v zadnjih letih mokronoška krajevna skupnost dobro razvija. Kako vam to uspeva in kdo je za to najbolj zaslužen?«
»Če se Mokronog razvija dobro ali ne, bi znali najbolje povedati ljudje, ki v njem živijo, in ljudje, ki ta razvoj spremljate od daleč. Dejstvo je, da se razvija samo toliko in tako hitro, kot mu dopuščajo okoliščine, predvsem pa finančna sredstva.
Zasluge za hitrejši razvoj pa gredo tudi svetnikom in lokalnim
________________________________/nadaljevanje na 3. strani!
EDINI POSLANEC IZ
TREBANJSKE OBČINE V DZ
l/ot edinega izvoljenega M poslanca v Državnem I \ zboru RS iz volilnega okraja Trebnje Vas prosimo za Vaš pogled na zadnje volitve, posebej še v občini Trebnje.
Najprej bi se rad iskreno zahvalil za izkazano zaupanje vsem volivkam in volivcem, ki so omogočili, da ima občina Trebnje zopet svojega
/nadaljevanje na 2. strani/
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje. Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tiskarna Printel. Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
[2 IZ OBČINSKEGA SVETA
POROČILO 14. SEJE OS
EDINI POSLANEC IZ
TREBANJSKE OBČINE V DZ
X tirinajsta (»udarna«) redna seja Občinskega O sveta občine Trebnje se je »zgodila« 18. oktobra 2000 in je trajala dolgo, predolgo. Svetniki so osemnajst točk dnevnega reda mleli debelih sedem ur in se pozno ponoči razšli eni bolj, drugi manj zadovoljni s sprejetimi sklepi.
Najbolj vroča tema v nadaljevanju je bila seveda (kot že nekajkrat) Komunala s svojimi storitvami, predlaganim povišanjem cen in seveda imenovanjem direktorja. Vse kaže, da bo na to poslednjo temo imelo odločilno besedo sodišče, in kot je dejal župan, naj se vendarle preneha z linčanjem direktorja Komunale, saj je on (župan) naročil revizijo poslovanja v tem javnem podjetju. Po umirjanju strankarskih strasti so svetniki vendarle sprejeli 20 sklepov, ki zadevajo predvsem: povečanje cen komunalnih storitev (20% na sedanje cene), določitev cen programov v vrtcih, prodaje dela zemljišča za izgradnjo brvi za pešce čez reko Mirno, odkup zemljišča pare. št. 79/6 k.o. Bistrica in pare. št. 1445/3 k.o. Dobrnič, vrnitev občini pare. št. 412/5 k.o. Mokronog v last in posest.
Za odpravo posledic suše za regresiranje strniščnih posevkov bo občina zagotovila z delno prerazporeditvijo sredstev 800.000 SIT in to iz ostalih postavk kmetijstva za I. 2000. Škoda, ki je nastala do 20.7.2000, se sanira po navodilih državne komisije. Občina bo ponovno popisala in ocenila vso škodo, ki je nastala v juliju in avgustu ter
l™)očasi, vendar vztrajno, se avtocesta približuje I mestu Trebnje. Trenutno je v razpravi osnutek lokacijskega načrta za odsek Bič-Korenitka.
V začetku oktobra je NSi organizirala okroglo mizo s temo »Trasa bodoče avtoceste«. Okrogle mize so se poleg zunanjega ministra, g. Lojzeta Peterleta, udeležili tudi predstavniki DARS-a. Predstavnica DARS-a je obrazložila dve nižinski varianti, ki naj bi potekali od tunela pod Belšinjo vasjo do Pod-boršta. Razlikujeta se po tem, da druga varianta poteka južno od gradu oz. za gradom.
Udeleženci niso bili zadovoljni z argumenti, ki jih je predstavila predstavnica DARS-a. Mnenje krajanov je bilo, da bodoča trasa avtoceste ne bi smela potekati po sedanji hitri cesti Ljubljana-Zagreb. Ta naj bi služila kot obvoznica pri gradnji avtoceste ter pozneje postala regionalna cesta.
vložila ustrezen zahtevek za državno pomoč. Oškodovance bomo obvestili na krajevno običajen način, v sredstvih javnega obveščanja, z obvestili preko kmetijskih svetovalnih služb, trgovin z repromaterialom ter zbiralnic mleka. O višini pomoči in načinu koriščenja bodo upravičenci dobili obvestila.
Občinski svet se je seznanil s pobudo Sveta KS Šentrupert za ustanovitev nove občine Šentrupert. Pobuda ne nasprotuje, postopek pa naj zainteresirani vodijo v skladu z veljavno zakonodajo.
Župan bo sklical sestanek s predstavniki političnih strank, ki so zastopane v Občinskem svetu, na katerem bodo poskusili razrešiti situacijo, ki je povezana z imenovanjem direktorja JP Komunala Trebnje. Svetniki so se sezananili s poročilom o delu Nadzornega odbora pri Občinskem svetu občine Trebnje. Svet je imenoval nove sodnike porotnike, ti so: Kovačič Janez, Drganc Slavka, Zupan Ivan, Tratar Alfonz, Ravnikar Peter, Bračko Janez, Kukman Jožef, Peskar Mihaela, Grošel Francka, Hostnik Stanislav, Zaletel Anton, Novak Peter, Moder Ana, Smolič Jože.
Kar precej je bilo tudi pobud in vprašanj svetnikov, na katere bodo dobili odgovore na naslednjih sejah Občinskega sveta.
Zahtev, prošenj, želja in predlogov z vseh koncev občine je veliko. Upajmo, da bo lahko čimveč njih tudi ugodno realiziranih.
D.Z.
Mnenje krajanov je bilo, da je potrebno pri načrtovanju trase bodoče avtoceste upoštevati na prvem mestu ekološke in naravo-vars-tvene momente, ne pa ceno, ki jo zagovarja DARS. Predlagana je bila višinska varianta ali pa gradnja predora. Avtocesta prinaša hrup in pline, ki škodujejo zdravju, zato so zahteve za izgradnjo predora na spornem odseku (mimo Trebnjega) z ekološkega in naravo-varstvenega vidika upravičene. S tem bi se ohranila sedanja podoba Bukovja ter omogočil naravni pretok ljudi in divjadi. Tudi drugi kraji v Sloveniji (Radovljica, Dekani) stopnjujejo zahteve po čimbolj ekološki gradnji avtocest.
Mislim, da bi morali krajani Trebnjega izkoristiti naravne danosti in na spornem odseku speljati cesto tako, da bi zanamcem pustili neokrnjeno dolino reke Temenice z Bukovjem.
Marijan Klarič
/nadaljevanje s 1. strani/ poslanca. Posebej bi se rad zahvalil tistim, ki so me spremljali in mi pomagali v volilni kampanji. Letošnje volitve so bile zelo trde in zahtevne. Za Novo Slovenijo, ki so ji napovedovali, da ne bo prišla v parlament, je rezultat vzpodbuden. Stranka se je očistila karieristov in se predstavila na verodostojen način. Seveda je tudi na te volitve vplivalo dejstvo, da nove politične sile nimajo niti enega dnevnika, kar pa seveda ne opravičuje njihovih lastnih napak.
Ponovno ste bili izvoljeni, razlog da Vam volivci v občini Trebnje še vedno zaupajo ?
Prepričan sem, da so mi volivci že četrtič zaupali zato, ker držim besedo. Pravijo tudi, da govorim jasno. Politik ne sme prodajati megle in mora izpolniti, kar je obljubil.
Možnosti občine Trebnje za razvoj in za katere projekte se boste zavzemali ?
Naša občina ima nedvomno še veliko možnosti za razvoj. Kako bomo izkoristili te možnosti, ni odvisno samo od denarja, ampak od odločitev, ki omogočajo prodor in napredek sposobnim in podjetnim ljudem z novimi idejami in novimi programi.
Prepričan sem, da ima velike razvojne možnosti v širšem svetu vse bolj znano podjetje Trimo, ki se mu je s trdim delom uspelo uveljaviti tudi na najbolj zahtevnih trgih. Če uspeva Trimu, zakaj ne bi še drugim? Ob veliki in srednji industriji imajo nedvomno velike razvojne možnosti obrtniki.
Trebnje mora čimprej in čim bolj resno ovrednotiti svoje razvojne možnosti z ozirom na izgradnjo avtoceste in izkoristiti svojo geografsko lego ob eni od ključnih evropskih prometnic, ki bo v kratkem močno pridobila na svojem pomenu. Tudi turizem je premalo izkoriščena gospodarska možnost. Zavzel se bom posebej za tiste projekte, kjer je potrebno financiranje s strani države, še posebej v manj razvitih področjih občine. Treba je še veliko postoriti na področju infrastrukture - tako pri cestah, vodooskrbi in čistilnih napravah. Posebej želim izpostaviti problem plinifikacije.
Kako gledate na mlajše gene-
racije? Se boste zavzemali za projekte mladih?
Z upanjem in s skrbjo. Želim si takega razvoja in takih odnosov v naši občini, da se bo veselje do življenja povečalo. Z veseljem bom podprl tiste projekte mladih, ki bodo prinašali novo kvaliteto na področju športa, kulture in tudi zabave ter pri reševanju stanovanjskih težav mladih.
Na kakšen način boste kot poslanec kontaktiraliz občani? Odločil sem se, da bom manj v poslanski pisarni in več na terenu. Verjetno bom o možnostih za srečanja po različnih krajih obveščal ljudi preko Glasila občanov, Dolenjskega lista in radia Max ter seveda s pomočjo interneta in elektronske pošte.
Ali boste pri svojem delu kontaktirali tudi s krajevnimi skupnostmi, občino, županom in drugimi organizacijami s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ?
Vzel bom pot pod noge in obiskal drugo za drugo vse krajevne skupnosti, želim normalno in uspešno sodelovanje z županom, želim si več srečanj z gospodarstveniki pa tudi s predstavniki različnih društev. Kot edini poslanec tega volilnega okraja želim delati z vsemi in jih v parlamentu zastopati kar najbolje.
Že več kot desetletje aktivno sodelujete v politiki, kako Vam uspeva, da ohranjate telesno in duhovno kondicijo ?
To me marsikdo vpraša. Pravim, da nimam časa, da bi se postaral. Povsem drugače pa bi izgledal, če ne bi imel več kot razumevajoče žene, pozornosti otrok, številnih prijateljev, če se ne bi odločal za ure tišine in športa. Človek ostaja svež in čil, dokler z veseljem živi za cilje, ki si jih je postavil. Pred seboj vidim še veliko dela in ga želim tudi v bodoče z veseljem opravljati. Še nekaj, brez humorja ne gre!
Kaj je prinesla nova stranka Nova Slovenija v naš politični prostor? Nova Slovenija je prinesla jasno in verodostojno politično govorico in program, s katerim se lahko lotimo vprašanj na začetku novega tisočletja. Ponudila je vrednote, načela in ljudi, ki so vredni zaupanja in ustvarjalni.
CENIK
oglasov, reklam in zahval v Glasilu občanov Glasilo občanov izhaja v nakladi 6000 izvodov. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in ustanove v občini Trebnje. Priporočamo oglaševanje v našem glasilu, kot novost pa smo uvedli tudi objavo zahval.
MALI OGLASI
V obsegu do 20 besed stanejo 1.500 SIT, do 40 besed pa 2.800 SIT.
REKLAME
Cena za celo stran je 72.000 SIT, za 1/2 strani 43.200 SIT, za 1/4 strani 25.920 SIT, za 1/8 strani 15.500 SIT in za 1/16 strani 9.330 SIT. Navedene cene so za notranje črno-bele strani, oglas v barvi (na prvi ali zadnji strani) pa je 100% dražji. V okviru zakupljenega prostora se lahko objavljajo tudi članki, ki reklamirajo določeno dejavnost oz. izdelek.
Letni sponzorji imajo 30% popusta.
ZAHVALE
V velikosti 1/8 strani stanejo 12000 SIT.
V cene je vračunan DDV.
AVTOCESTA
PISMA BRALCEV
REPLIKA NA »KNJIŽNICA KOT INFORMACIJSKO SREDIŠČE«
Kot študentka absolventka bibliotekarstva si ne morem kaj, da ne bi odgovorila na pismo bralke M.F., ki je bilo objavljeno v prejšnji številki Glasila občanov, še posebej, ker vem, da je njena kritika na račun Knjižnice Pavla Golie naletela na precejšen odziv.
Sama to knjižnico obiskujem že od začetka osnovne šole in sem s pomočjo gradiva, ki ga knjižnica ima, ter seveda ob pomoči njenih delavcev že uspešno opravila vse izpite na bibliotekarstvu. Tu sem v 2. letniku opravljala tudi obvezno delovno prakso ter poletno delo in če bi kdaj prišlo do kakšnih nesoglasij, vem, da bi jih reševala na kraju samem, nikakor pa ne preko medijev.
Glede na vsebino pisma ne morem sklepati drugače, kot da gre za študentko bibliotekarstva, ki sploh še ni opravila obvezne delovne prakse, torej v resnici ne more vedeti, kako delo v knjižnici sploh poteka. Vsi ideali, ki jih mlad in navdušen bodoči bibliotekar vsrkava med predavanji, se lahko kmalu sesujejo, ko pride v knjižnico in vidi dejansko stanje. Teoretiziranje o enem računalniku na določeno število uporabnikov in o knjižnici kot informacijskem središču je na žalost v večini slovenskih knjižnic še prihodnost, ki se ne bo spremenila v sedanjost čez noč. V primeru trebanjske knjižnice je po mojem mnenju eden največjih problemov premajhno število zaposlenih. Ljudje si knjižničarja še vedno pred-
ŠE EN ODMEVNA »KNJIŽNICA KOT INFORMACIJSKO SREDIŠČE«
stavljajo kot nekoga, ki ne počne drugega kot izposoja knjige. Nihče pa se ne vpraša, kako je knjigo potrebno opremiti, da izposoja poteka čim hitreje in se s tem prihrani dragoceni čas uporabnikov. In za to je potrebno določeno znanje.
Imam pripombo tudi na pisanje o domnevni grobosti, ki da je je M.F. bila deležna v trebanjski knjižnici. Menim, da ga najbrž ni bibliotekarja, ki bi se spustil na tako nizko raven, če ne bi bil resnično izzvan. Zato se vprašaj, draga M.F., če nisi samo razvajen uporabnik, ki hoče od bibliotekarja vse “na pladnju”. Kot študentka bibliotekarstva pa bi morala vedeti, kako nas vedno učijo na fakulteti: “Da boste uporabnike lahko naučili samostojnosti, morate najprej sami postati samostojni uporabniki.”
Kritike Knjižnice Pavla Golie nikakor ni možno jemati kot oceno dejanskega stanja, sploh ne od nekoga, ki razmer ne pozna. Pismo M.F. ni nikakršna spodbuda, pač pa golo metanje polen pod noge. Nič čudnega, da poklic bibliotekarja pri nas ni cenjen (za svoje mesto v družbi se moramo začeti boriti že med študijem), če po knjižnicah “pljuvajo” ljudje, ki naj bi bili v njih nekoč zaposleni. Ob vsem tem se mi poraja vprašanje: “Ob takih prijateljih kdo sploh rabi sovražnike? ”
Elizabeta Vovko
Prečitala sem dopis in grde obtožbe sedanje študentke, bodoče slavistke.
Spoštovano dekle, najlažje je bilo umazati ime sposobnih delavcev v Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem. Ali si misliš, da boš vse vedela, ko boš imela diplomo v roki? Kako se motiš!
Vedi, da noben knjižničar ni dolžan imeti vsa imena knjig v glavi, pa tudi z računalnikom se ne da vsega urediti. V občinski knjižnici nimajo takega skladišča, kot ga taka
knjižnica potrebuje, in tudi ne človeka, da bi urejal časopise in iz njih izrezoval članke, da bi ti bili na voljo. Če pa te je prijazna knjižničarka spustila v skladišče, ti je pa menda že šola dala toliko znanja, da bi si sama poiskala, kar si potrebovala. Če pa kateri od knjižničarjev pogleda kako knjigo med delovnim časom, je to tudi potrebno, kako naj sicer bralcem svetuje.
V bran prijaznemu osebju v trebanjski knjižnici.
Malči Kostevc
PRIJETNA DOŽIVETJA
Rada prebiram Glasilo občanov in se veselim domačih novic. Posebno starejši, ki se ne moremo več udeleževati raznih prireditev, smo tako seznanjeni z različnimi dogodki v naši občini.
Odločila sem se, da zapišem nekaj vrstic o prizadevni upokojenki Pavli Gorenc, ki je za svoje zasluge prejela številna priznanja in pohvale. Za DU pobira članarino, obvešča upokojence o novostih v druš-
tvu; že več kot deset let sodeluje v Društvu invalidov, obiskuje člane in jih tako razveseljuje. Aktivna pa je tudi v turizmu, sodeluje pri organizaciji izletov, ocenjevanju lepih vrtov in rož po oknih in balkonih.
S tem pisanjem želim povedati, da je tudi v starosti lahko življenje lepo, le če je človek zdrav in jo aktivno preživlja. članica DU Fani Mališič
OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZBIRANJA PRIPRAV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2001
Na podlagi 2. člena Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v občini Trebnje je Občina Trebnje objavila dne 20.10.2000 v UL št. 97/00 javni razpis za zbiranje prijav za sofinanciranje športnih programov za leto 2001. Izvajalci športnih programov pošljejo prijave do 30.11.2000 na prijavnem obrazcu, ki ga skupaj z razpisno dokumentacijo dobijo na Oddelku za družbene dejavnosti, Občina Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
OBČINA TREBNJE Občinska uprava
_______________________ Oddelek za družbene dejavnosti
MOKRONOG HITI NAPREJ
KRAJEVNE SKUPNOSTI
D
ODPRLA SE JE PESNIŠKA DUŠA
/nadaljevanje s 1. strani/
funkcionarjem iz preteklih mandatov. Po letu 1958, ko je občina Mokronog prenehala obstajati, je na področju infrastrukture tudi močno zaostala. Novi zagon razvoja je čutiti nekako od 1.1978 dalje, ko je KS Mokronog pod vodstvom g. Ivana Vovka v nekaj letih asfaltirala 17 km krajevnih cest in tako, kot še vrsta KS, zgradilatelefonsko omrežje.
Velika pridobitev za kraj je nova čistilna naprava, letos pa končujemo gradnjo kanalizacijskega sistema. Za ta velika opravljena dela so zaslužni predvsem krajani, saj brez njihove finančne pomoči, ki jo izražajo skozi samoprispevek, Mokronog zagotovo ne bi izgledai tak, kot je danes.«
»Letos je bila bera vaših uspehov še posebno velika. Kaj vse je zajemal letošnji program ?« »Program del je bil še bistveno bolj obsežen, kot je bil realiziran, vendar ga je Občina še pred potrditvijo dodobra oklestila.
S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, z dodatnimi sredstvi krajanov in sredstvi iz občinskega proračuna smo:
-	dokončali dela in uredili poslovilni prostor za pokojnike na Belem griču
-	rekonstruirali krajevni cesti Gorenja vas Križni Vrh (950 m) in Dolenje Laknice domačija Gorenc (900 m)
-	obnovili vodovod v Gorenjih Laknicah, na katerega je priključenih 17 novih odjemalnih mest
-	zgradili skoraj 600 m pločnikov ob krajevni in lokalni cesti, kjer je urejena nova javna razsvetljava
-	v ožjem Mokronogu obnovili staro javno razsvetljavo
-	opravili zaključna dela na izgradnji kanalizacijskega sistema skozi kraj.
Poleg naštetih večjih del, ki so predstavljala velik finančni zalogaj, je bil Svet KS tudi sicer aktiven. Tako smo sprejeli Pravilnik o pokopališkem redu; plačilo stroškov za najem grobov in ureditev pokopališč je predvideno s položnicami. Izdali smo navodila o plakatiranju, ki jih v praksi tudi izvajamo. Po dolgotrajnem postopku in intenzivnem prizadevanju smo končno pridobili dovo-
/nadaljevanje s 1. strani/
S skromno slovesnostjo so sredi meseca oktobra v Studiu Markelj v Trebnjem zaznamovali pomembno novost v občini, to je otvoritev okulistične dislocirane enote novomeške bolnice. Po besedah primarij dr. Vesne Morela in strokovnega direktorja novomeške bolnice dr. Jožeta Smodeja je lahko taka ambulanta celo za zgled in recept, kako urediti okulistično problematiko na celotni Dolenjski.
Investitor ambulante je Studio Markelj, okulistični oddelek novomeške bolnice pa bo nudil strokovno sodelovanje in podporo. Ambulanta bo odprta dvakrat tedensko, in sicer ob sredah od 8. do 16. ure in ob četrtkih, od 10. do 18. ure. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili primarij dr. Vesna Morela, direktorica bolnice Novo mesto Mira Retelj, strokovni direktor Jože Smodej, trebanjski župan Ciril Pungartnik, župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, direktor ZD Trebnje dr. Bogomir Humar, direktorica ZD Ivančna Gorica Jana Lampret, ter poleg župana
Ijenje od Ministrstva za promet in zveze za popolno zaporo državne ceste skozi starotrško jedro na dan sejma. To pomeni, da bo od januarja 2001 dalje cesta zaprta vsako tretjo soboto v mesecu med 6. in 15. uro.
Pogosteje se bomo spomnili starejših krajanov. Ob visokih življenjskih jubilejih jih bomo skupaj z župnijsko Karitas in KO Rdečega križa tudi obiskali.« »Kako pa ste vsa našteta dela sfinancirali?«
»Težko! Opravljena dela v letošnjem letu so vredna več kot 52 mio SIT. V ta strošek ni všteta vrednost izgradnje kanalizacijskega sistema, ki pomeni polnih 26 mio, kar pa financira Občina in KomunalaTrebnje.
Res je, da imamo še za 12 mio nepokritih investicij (ceste, vodovod), ta denar bomo zbrali iz sredstev samoprispevka, nadomestil za stavbna zemljišča in davka od premoženja ter z dodelitvijo dodatnih sredstev, na katera računamo po rebalansu občinskega proračuna.
»Informiranje krajanov imate dobro urejeno predvsem preko Mokronajzarja, ki je res simpatično glasilo in ga je vesel vsak krajan. Kako pa sicer področju kulture, športa in drugih dejavnosti v KS?«
»Tega je premalo! Vendarle pa uspešno deluje v okviru KUD Emil Adamič moški pevski zbor, ki ga vodi g. Stane Peček, KUD Majolika unikata, izdelki iz gline; na športnem področju pa deluje odbojkarsko društvo, tenis in smučarska sekcija.«
»Kakšni so načrti za naprej?« »Veliko jih imamo, še več je realnih potreb. Čeprav smo del denarja, ki bo zbran prihodnje leto, porabili že letos, bomo storili vse, da uredimo pločnike od pošte do zdravstvenega doma, asfaltiramo lokalno cesto Dolenje Laknice -Čelevec in postorimo še nekatera druga dela iz programa, ki ga bomo izoblikovali za prihodnje leto. S projektno dokumentacijo za ureditev starotrškega jedra, ki je v izdelavi, bo zagotovo narejen še en velik korak k lepši podobi Mokronoga.«
»Kakšno je sodelovanje vaše KS z Občino?«
Pungartnika glavna pobudnika za pridobitev specialistične ambulante, Dr. Franc Žnidaršič in Marica Škoda (Lions Trebnje), direktor Studia Markelj Franc Markelj in drugi.
V bolnišnični ordinaciji v Studiu Markelj v Trebnjem bo delal dr. Kameri Kemail, specialist oftalmolog, ki nam je predstavil opremo. Tako imajo v ordinaciji poleg številnih računalnikovtudi sodobni keratoreflaktometer za avtomatsko odčitavanje dioptrije, 'žaval' za klasično odčitavanje, biomikroskop za pregled sprednjih in zadnjih delov očes, oktopus za pregled vidnega polja, lene meter za odčitavanje dioptrije šip in druge inštrumente. Opremljenost ambulante pa je bila deležna tudi vseh pohval gostov iz novomeške bolnice. Posebej je otvoritev ordinacije pohvalil strokovni direktor novomeške bolnice dr. Jože Smodej, ki je direktorja Studia Markelj Franca Marklja javno povabil, naj podobno ordinacijo odpre tudi v Novem mestu.	7.6.
»Načeloma dobro, kar se tiče financ pa klavrno! To pojasnjujem s tem, da Občina na račun prebivalcev Mokronoga dobi več kot 110 mio »glavarine«, katere del je zagotovo sestavni del občinskega proračuna, za katerega pa se menda za večji del že vnaprej ve, kako bo porabljen, manjši del pa dobijo KS. Zato moramo ohraniti idejo o krajevnem samoprispevku, saj so tako zbrana sredstva zagotovo last krajevne skupnosti in pomenijo poglavitni del krajevnega proračuna.«
»Večkrat slišimo, da se pripravljate na ustanovitev lastne občine. Kako in kdaj boste to izpeljali?« »Občina Trebnje je velika. Preveč dela ima sama s seboj, zato pozablja na obrobne KS. Ideja o ustanovitvi lastne občine v okviru KS je še vedno živa. Vsi finančni pokazatelji kažejo na to, da bi bila KS Mokronog kot občina uspešnejša, njen razvoj pa bi šel hitreje naprej, kot gre današnji. KS Mokronog izpolnjuje vse pogoje razen pogoja, ki določa število prebivalcev, čeprav na drugi strani poznamo kar nekaj občin, ki imajo manj kot 1800 prebivalcev, kolikor nas je v KS Mokronog. Vemo tudi za stališče liberalne demokracije, ki bo v naslednjem mandatu vodila vlado, to je: čim manj drobljenja na manjše občine in v nobenem primeru niso za ustanavljanje občin z manj kot 5000 prebivalci. Stališče stroke je bolj zanimivo, saj meni, da bi bilo za občino Trebnje prav, da se odcepi, če si to želi, del občine, ki obsega Mirnsko dolino, to so KS Mirna, KS Šentrupert in KS Mokronog, ki bi se združile v eno občino. Osebno menim, da bi bila tudi taka občina uspešna, čeprav vem, da bo preteklo še veliko Mirne, preden bo ta občina ustanovljena, še posebej, če bomo čakali na pozitivni referendumski izid prebivalcev te doline.
V imenu mokronoške krajevne skupnosti pozdravljam vse občane.«
»G. Tone Maver, kot spoštovanemu in uspešnemu občanu Vam za nesebično delo v KS iskreno čestitamo!«
Dl.
Oglašujte v Glasilu občanov.
SDS
l-^ rage volivke, spoštovani vo-I livci in tudi ostali, ki morda L/ podpirate naš program in naše prizadevanje namenjeno tej občini ali pa boste to storili v prihodnosti!
Rezultati zadnjih volitev so pokazali, da edino SDS v okviru tako imenovane pomladanske opcije ni padla v rezultatu glede na volitve 1996 in 1998.
SDS je vedno nesebično, večkrat tudi na svoj račun, podpirala in spodbujala nekatere stranke za skupne projekte, ki bi bili za nadaljnji demokratični razvoj nujno potrebni. To se ji očitno ni obrestovalo kot povečanje rezultata celotne opcije pomladanskih strank, se ji pa prav gotovo bo kot naložba v načelnost in kredibilnost stranke.Projekti, ki jih smatramo za nujne so prav gotovo: enakopravnost državljanov, enake možnosti za vse, prekinitev pri-vilegijev, saj smo dovolj tega
f\b petkih se dobivamo v I iDomu upokojencev Mokro-xy nog v skupini za samopomoč. Taka srečanja so zdravilo za stiske starejših; vsaj za nekaj
časa se razdrobi pobitost, ki se rada poigrava s človekom v letih, za katera pravijo, da starost povsod ven štrli. Tu se spleta čudovit most sožitja, izgineta osamljenost, tesnoba, poglablja se prijateljstvo. Bo kar držalo, da se drevo drži s koreninami, človek pa s prijatelji. Tu se srečujemo s »pesniško dušo«, z gospo Štefko Uhanovo. Šele sedaj se je nekako odprla navzven in dala na beli dan pesmi, ki so že dolgo vrsto let poganjale v njej ob veselih in žalostnih trenutkih. Življenje pa je tako mozaik svetlih in temnih kamenčkov. Štefka je pobrskala med temi svojimi kamenčki.
V mladosti so postavljeni čvrsti temelji vseh nadaljnjih dni. Kakšne kamenčke odkrivaš v svojem otroštvu, v mladosti? Ali se rada vračaš v ta čas?
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili na vasi?.
Al'mladost prehitro mine, nepozabne zapusti spomine.
Imela sem čudovito, nepozabno o-troštvo in mladost, tesno povezano z naravo, s kmečkim delom. Starši so bili zelo skrbni, v družini nas je bilo deset otrok. Vsi smo bili navajeni trdega dela, kar je z nami tudi raslo. Povezovalo nas je delo, starši so nas vzgojili v poštene ljudi. Vezi med brati in sestrami se niso skrhale, še vedno se srečujemo. Kadar grem domov, je to praznik, praznik za dušo. Najlepša leta pa so bila zaznamovana z vojno. Oče in brat sta bila v internaciji. Ker sem bila v družini najstarejša, so vsa težka dela na kmetiji padla na moja ramena. To težaško delo me je utrdilo in pregnetlo, tako v duševnem kot tudi v telesnem pogledu. Še danes primem za vsako delo; trdna sem. Kot doživlja narava svojo pomlad, jo doživlja tudi človek. IZ naravi se vedno znova vrača, človek pa jo doživi le enkrat, z mladostjo. To je
povedali v medijih v zadnji volilni kampanji.
Z razvojem dogodkov, kot smo jim priča, lahko te sanje verjetno za nekaj časa pokopljemo, vendar smo kljub temu optimisti in smo že zazrti naprej, na lokalne volitve, ki pa bodo za razvoj občine prav gotovo bolj pomembne in predvsem odločujoče.Glede na rezultate teh volitev in glede na to, da županske volitve potekajo po večinskem sistemu, kar daje prednost kandidatu in manj stranki, smo v te volitve zazrti z velikim opti-mizmom.Vsem tistim, ki ste svoj glas na teh volitvah oddali za nas oz. našega kandidata Franca Hribarja se iskreno zahvaljujemo in vam zagotavljamo, da bomo vaše glasove tudi opravičili.
Vsem tistim pa, ki nam morda še ne zaupajo dovolj, zagotavljamo, da bomo storili vse, da boste spoznali dejansko vsebino in s tem kvaliteto našega programa.
Mi smo in bomo vedno z vami. Vsem skupaj še enkrat hvala!
OO SDS Trebnje Vaš Franc HRIBAR
čas, ko si ustvarjamo svoj svet, svoje življenje, družino. Približaj nam te podobe!
Mladosti so spomini čudoviti, globoko v naših srcih skriti.
Ko vtežavah duša nam trpi, med prijatelji se spet vse uredi. Najlepši in najsrečnejši časi so bili tisti, ki sem jih doživljala ob otrocih. Ves čas sem bila z njimi, ni mi žal tega časa. Veliko so odnesli od doma; navajeni so bili dela, lepo sem jih vzgojila. Da so vezi med nami trdne, dokazuje tudi to, da se še vedno vračajo s svojimi vnuki. Življenje mi je večkrat pokazalo tudi temno stran; kmetija je bila na mojih ramah; mož je bil uradnik. Z zdravo rastjo otrok mi je bilo vse garanje na kmetiji poplačano. Verjetno kali vsega človekovega početja poženejo že v otroštvu. l/es čas si živela v tesni povezanosti z zemljo, z naravo, z delom, z živalmi. Morda je vse to prebudilo v tebi pesniško žilico. Kdaj si v sebi začutila nemir, željo, pa tudi sposobnost, da vse tisto kar doživljaš, kar ti je blizu, pa tudi kar te boli in vznemirja, preliješ v verze.
Ko sonce za oblak se skrije, je duša polna nostalgije.
Otožnost mojo bit prevzame in solza iz očesa kane.
Delo me je večkrat utrudilo; začutila sem, da mi nekaj manjka, da moram nekaj imeti za svojo dušo, za notranjost. Porodila se je pesem. Prva pesem, ki sem jo dala na beli dan, je bila namenjena mami za šestdeset letnico.
Ti nageljni rdeči cvetijo naj zate, ker bila si vedno le dobra, poštena.
Vsi tvoji otroci in taka ostala ponosni smo nate, slovenska si žena Navdih za pesmi sem dobila ob delu na njivi; porodi se tako močno čustvo, da moram vse to spraviti na papir. Zelo rada prebiram Pavčkove pesmi; všeč so mi tudi pesmi Cirila Zlobca. Skrbno pa hranim pesmi, ki so nastale med drugo vojno. V njih je izražena in zajeta vsa veličina boja in trpljenja, pa tudi vera v lepši in pravičnejši čas.
Kaj misliš o današnjem času, ki je tako poln zapletov, stisk. Kakšen se ti zdi odnos do zemlje? Zemlja je bogastvo, je vez med predniki in zanamci. Ali je ljubezni do zemlje dovolj?
Pred hišo oče zdaj sedi, pogled mu solza zamegli.
Nesrečni, ves je strt.
Le pridi! Pridi, bela smrt!
Današnji čas mi ni všeč, preveč zemlje je neobdelane, do nje ne čutijo spoštovanja; ne zavedajo se, da nam daje vse. Za naše prednike je bila zemlja svetinja, vsaka ped
zemlje je bila obdelana. Način obdelave se je res spremenil, ljubezen do zemlje pa bi morala ostati. Mlade je zvabilo mesto, doma so ostali ostareli starši. Rodovitna zemlja se zarašča. Razrili in uničili so rodovitna polja in jih prekrili z asfaltom. Zemlja umira. Kruh zraste le na zemlji, ne pa za tekočim trakom.
Kako tvoji najbližji sprejemajo pesmi? Ali so ostri kritiki? Tvoje pesmi so pravzaprav zgodbe v verzih.
Uboga stara jablana, kako si že betežna vsa.
Enako meni se godi, mi naglo pešajo moči. Kotukajnajuvečnebo, ostale bodo korenine.
Dolga leta so pesmi ostajale v predalu. Pred štirimi leti pa sem jih začela objavljati v Zborniku LIKUS (Literarni kljub upokojencev Slovenije). Do tega me je pripravila Anica Zidarjeva. Prav LIKUS nam veliko pomaga, da lahko spravimo na svetlo, kar nam poraja v duši. Moja najljubša pesem je Moja jablana. Domači me vzpodbujajo, naj svoje pesmi zberem in jih objavim. Upam, da mi bo to uspelo. Kaj misliš o starosti? Pravijo, da človek ob srečanju z njo ne sme biti star. Ne mislim na gube, na gubice, ampak na dušo, srce. Tebi je to uspelo. Imaš kakšen recept? Že ves je zguban njen obraz in mnogo je že sivih las.
Mi v dušo sili zimski hlad.
O, daj, preženi ga pomlad!
Na starost ne mislim. Ne počutim se staro. Če se že prikrade kakšna misel, jo odženem. Poiščem si delo. Če bi še enkrat izbirala življenjsko pot, ne bi ničesar spreminjala. Spet bi bila kmetica v pravem žlahtnem pomenu besede. Težko razumem, zakaj mlada dekleta nočejo na kmetije. Svet se je menda preveč pogospodil.
Tvoji načrti za jutri, za pojutrišnjem. ..
Vsak dan je zame novo doživetje. Rada hodim na izlete, na srečanja, na dopust ob morju. Porajajo se nova prijateljstva, nova čustva, nove pesmi. V tem času se bo utrnila kakšna misel o cvičku.
Naš cviček najboljše je dolenjsko vino,
zato pa mi ga po božje častimo.
Naj se ti v teh tihih večerih, ki že dišijo po jeseni, utrne še veliko čudovitih misli; pesniška duša pa se ti naj odpre na stežaj, da bo bera bogata; tebi v uteho in zadovoljstvo, nam pa v prijeten premislek ob branju, saj pravijo, da nas pesem posrka vase, vzame s seboj v svet lepote, čustev, notranjega bogastva.
Anica Zidar
SLS i SKD
Slovenska ljudska stranka
OBČINSKI ODBOR
TREBNJE
Vsem volivkam in volivcem se najlepše zahvaljujemo za podporo na volitvah v državni zbor!
»PODRUŽNICA« NOVOMEŠKE OKULISTIKE
AKTUALNO
80 LET ALOJZIJA ŠUŠTARJA
/nadaljevanje s 1. strani/
Dobro se spominjam stare mame, ki me je kot otroka vsak večer vzela v drugi del hiše, v štibelc, kakor so imenovali sobo, in me učila moliti. Zelo lepe spomine imam tudi na svojo mamo. Prvi spomin je, kako je pri mizi delila kavo. Zdela se mi je, bil sem še majhen, zelo, zelo lepa.
Naša družina je bila verna. Vsako nedeljo smo šli k maši, popoldne pa še h krščanskemu nauku in k litanijam. Naša hiša je takrat spadala pod Dobrnič, kajti vas je bila razdeljena med Trebnje in Dobrnič. Pot na Vrhtrebnje je bila meja. Dekan Tomažič pa je tako uredil, da je cela vas prišla pod Trebnje, le dve hiši, pravzaprav koči, v smeri proti Dobrniču, sta ostali pod dobrniško župnijo.
Moj oče, dober in pokončen mož, je veliko pretrpel v prvi svetovni vojni, bil je enajstkrat ranjen. Zelo rad je bral, včasih dolgo v noč ob slabi petrolejki. Na Grmu pri Novem mestu je hodil v kmetijsko šolo in se je nekoliko naučil tudi živinozdravstva. Klicali so ga k bolni živinL Šola mi ni delala težav. Želel sem si naprej v šolo, a zanjo ni bilo denarja. Po posredovanju dekana sem prišel v Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano, kjer sem ostal osem let. V začetku mi je bilo zelo dolgčas, kajti domov smo šli samo za božič in veliko noč. Obiskov domačih ni bilo, ker je bila vožnja z vlakom zelo draga.
V družinah v naši vasi je bilo veliko otrok, v nekaterih po dvanajstin več. Pri nas je bilo deset otrok, sedem fantov in tri dekleta. Kljub mladosti smo morali vsi trdo delati. Posebno naporna je bila setev ajde v juliju in žetev, potem pa mlačev, delo v gozdu in pripravljanje drv, ko jih je bilo treba žagati, sekati in nositi v kuhinjo.
Trebanjski grad pa je poglavje zase. Ko sem bil otrok, so bili vsi uradi v gradu. Ljudje so rekli samo:»Gremo v grad«, če so imeli kakšne uradne zadeve. Takrat je bil grad še dobro ohranjen. Sedaj razpada, kar je resnično žalostno. Pisal sem, si prizadeval in prosil, naj bi vendar rešili ta tako pomemben spomenik. Razpadajoči grad res ne more biti v ponos Trebnjemu. Odkar je Trebnje mesto, bi bilo gotovo sposobno rešiti ta znameniti grad, ki je tudi spomin na Barago.
Velikokrat obujam spomine na leta, ki sem jih preživel v tujini. Prvič sem prišel na obisk iz Švice leta 1965, po več kot dvajsetih letih. Kar milo se mi je storilo, ko smo se skozi karavanški predor pripeljali na Jesenice. Leta 1977 sem se za stalno vrnil. Vesel sem bil, ko sem videl,
da so v domačem kraju in tudi drugod po Sloveniji boljše ekonomske razmere. Ko sem prvikrat po mnogih letih šel skozi Trebnje, ga skoraj nisem več prepoznal. Edino cerkev in župnišče in nekdanji prosvetni dom so ostali nespremenjeni. V prosvetnem domu smo kot dijaki prirejali igre in akademije.
Po vrnitvi domov pa sem slišal ljudi pripovedovati tudi o težkih časih. Oče je medtem umrl. Mati je dosegla visoko starost. Bila je navzoča pri mojem škofovskem posvečenju leta 1980. Pred smrtjo sem jo obiskal. Nikoli ne bom pozabil, kako se mi je nasmehnila, ko je umirala. Imela je zelo lep pogreb, ki ga je vodil škof Lenič. Moje škofovsko posvečenje, 13. aprila 1980, je potekalo mirno, a svečano. Navzoči so bili tudi nekateri predstavniki vlade.
V veliko čast mi je bilo, da sem leta 1996 postal častni občan trebanjske občine. Rad pridem domov, vendar bolj poredko. Zadnjikrat sem bil letos za Vse svete, ko sem šel na pokopališče.
Ko sem bil star 75 let, sem prosil za razrešitev svoje službe kot ljubljanski nadškof. Za mojega naslednika je bil imenovan nadškof Rode, ki svoje naloge opravlja kar se da najbolje.
Vse, kar sem doživel, me navdaja z upanjem na prihodnost. Sveto leto še prav posebej, saj je to enkraten dogodek. Trebanjski župniji in vsemu slovenskemu narodu pa želim, da ne bi pozabili na korenine vernosti in narodne zavesti in da bi živeli v medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju. Hude so rane iz polpreteklega časa; toliko gorja in trpljenja je bilo. Bog daj, da bi se to nikdar več ne ponovilo.
Ne smemo biti črnogledi, videti samo slabo okrog sebe; odkrivati moramo tudi dobro in prispevati k temu, da bi bilo vedno boljše. Hvaležni smo za vse dobro, ki so nam ga izročili naši predniki. Hvaležnost pa moramo pokazati v svojem življenju, posebno v družinah, da bi bile naše družine dobre in zdrave, da bi skrbeli za bolne in ostarele, da bi se med seboj razumeli in da bi bilo dobro razumevanje med mladimi in starejšimi, med sosedi, da bi spoštovali drug drugega in si pomagali, četudi niso vsi istega prepričanja.
Vsem, ki bodo brali te spomine, želim zdravja in božjega blagoslova, sreče v življenju in dobro pot v novo tisočletje.
Gospod Šuštar, zahvaljujemo se Vam za spomine, ki ste nam jih zaupali, in Vam iskreno čestitamo za Vaš jubilej, 80-letnico.
E. Pavlin
PO POHODNIH POTEH
epo septembrsko vreme smo učenci OŠ Trebnje L—izkoristili za literarno-športne dneve. Prehodili smo Baragovo (5. razred), Jurčičevo (6. razred) in del Steklasove pohodne poti (3.,4. in 7. razred).
Ker sem sedmošolec, sem bil »deležen« pohoda po Ste-klasovi poti, poimenovani po slavistu, geografu in zgodovinarju Ivanu Steklasi.
Pohod se je pričel, ko smo izstopili iz avtobusov na šent-ruperškem trgu ob cerkvi sv. Ruperta, ohranjeni iz 15. stoletja. Po nekaj ovinkih in vzponih smo prispeli do Vesele gore kjer je cerkev sv. Frančiška Ksa-verija. Od tod nas je pot popeljala mimo naselij Rožnik, Ostrež in nato še do Apnenika, kjer se je ostro dvignila. Razprl
se nam je prelep razgled na Šentrupert z okolico. Od tu smo se spustili do Koromandije, kjer smo imeli tudi kratek postanek z možnostjo guganja na gugalnici, ob kateri smo začutili adrenalin v krvi. Po tem postanku smo jo ubrali skozi gozd in prispeli od razgledne točke Okrog. Ustavili smo se pri turistični kmetiji, kjer smo bili pogoščeni z vročim čajem, kar nas je odžejalo. Nabrali smo si novih moči za odhod. Po daljšem postanku smo se med trtami in vinskimi goricami odpravili v dolino. Ko smo zagledali avtobuse, smo pozabili na strmine, vtis o nenavadno lepi pokrajini pa je pri večini ostal.
Tako se je končal naš pohod po Steklasovi poti.
Anže) Žužek, 7.d OŠ Trebnje
TEHNIŠKI DAN
•4 0. oktobra smo imeli ko sta dva gasilca z gasilnimi I učenci vseh oddelkov 6. aparati gasila ogenj. Prvi je I razreda tehniški dan.	ogenj zanetil, drugi pa nas je
Najbolj mi je bilo všeč, ko nam je poučeval o gasilnih aparatih, gasilec razkazoval gasilski avto- Naučila sem se, da se moraš, ko mobil. Najprej nam je pokazal gasiš ogenj, obrniti na nas-
rezervne cevi in agregat, ki ga uporabljajo ponoči, da lahko prižgejo žaromete na vrhu avtomobila. Z navdušenjem sem opazovala vodni top. Ko je eden od gasilcev pognal avtomobil, je iz topa začela teči voda. Seveda gaje moral njegov pomočnik držati, da je voda lepo tekla. V avtu imajo tudi prvo pomoč, blazine, motorno brizgalno in opremo za reševanje. Gasilci potrebujejo tudi rokavice, čelade, škornje, maske in zaščitno obleko. Všeč mi je bilo,
protno stran, kot piha veter, in ogenj pogasiti čepe, ker ti sicer prah nese v obraz in se lahko zadušiš. Ogenj na človeku pogasimo s posebnim prahom, ki se imenuje kalon.
Na tem tehničnem dnevu sem se naučila marsičesa. Na primer, kam se skriti ob potresu, kaj storiti, če zagori, kako ravnati z gasilnim aparatom in še veliko drugega. Dan mi bo ostal vlepem spominu.
Nina Kastigar, 6.c OŠ Trebnje
PLESNI TEČAJ
Na naši šoli že več let vsi učenci 6. razreda, letos nas je 138, obiskujemo 10-urni brezplačni tečaj plesne kulture. Vodita ga priznana plesna učitelja, zakonca Vovk.
Letošnji tečaj se je začel konec septembra, zaključil pa pred jesenskimi počitnicami. Učitelja sta nas poučila o plesnem bontonu in naučila osnovne korake za plese cha-cha-cha, angleški valček in disko foks. Na zadnjem srečanju smo pokazali, kaj smo se naučili. Bilo je lepo, le daje prehitro minilo.Te ponedeljke bomo pogrešali.
Peter Pekolj, 6.b, OŠ Trebnje
Trebnje, 8. oktobra V organizaciji trebanjske Karitas se je na srečanju zbralo preko sto starejših. Po maši, ki jo je vodil bolnišnični zdravnik Miro Šlibar, je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo v kapeli. Zbranim je zapel cerkveni pevski zbor, zaigral je tudi harmonikar Boštjan Skube. Za prijetno popoldne so poskrbeli: župnijska Karitas, skavti in mladi. e. Pavlin
ANKETA
KURILNA SEZONA
Topli jesenski dnevi so se zelo na hitro ogrnili v mrzlo deževno vreme, to pa pomeni, da smo morali začeti ogrevati naša stanovanja. Tokrat smo spraševali, kaj uporabljajo za ogrevanje stanovanj, kako si stroške porazdelijo, oz. jih vnaprej planirajo. Glede na izredno povišanje cene kurilnega olja v letošnjem letu nas je tudi zanimalo, če razmišljajo o drugačnem načinu ogrevanja in koliko je v naši občini znano ogrevanje s sekanci.
TONE MAVER, Mokronog
Leta 1997| je bila cena kurilnega, olja 34 SIT, danes pa stane že več kot 109 SIT/liter. Rad bi porabo zmanjšal vsaj za tisoč litrov, zato sem termostat naravnal na 19* C. Prejšnja leta je bilo v hiši pozimi 22* C, sedaj pa bomo tudi v kuhinji primerno oblečeni. Je pač tako. Za kurjavo moram letno odšteti odločno preveč denarja. Sprašujem se, kako poravnajo tako visoke stroške za ogrevanje ljudje, ki imajo najnižje plače. Sam bom ogreval prostore še naprej na sedanji način, ne vem pa, do kdaj bomo tako pogosta »usklajevanja« cen še zmogli dohitevati. Za sekance vem le iz časopisov.
DAVID VIDMAR, DEBENEC
Pri nas uporabljamo predvsem trda goriva, zlasti drva, ki jih pripravimo s sorodniki. Peč imamo tudi na kurilno olje, tako da lahko preklopimo, kadar rabimo le za vodo, oz. če nas ni doma in ne utegnemo kuriti. Sam še nisem dolgo v službi, zato mi za ogrevanje ni treba prispevati. Stroški so stvar staršev, sam pa pomagam pri pripravi drv. Mi bomo kar obdržali ta način ogrevanja, saj nam ustreza. Za ogrevanje s sekanci sem že slišal, vendar ne vem, če je pri nas na voljo zadostna količina odpadnega lesa za takšno kurjavo.
JOŽE TURK, PRISTAVICA
Za ogre-vanje stare in nove hiše uporabljam centralno peč na drva. Za nakup drv vsako leto pora-; bim 80.000 SIT, kar si med letom prihranim. Pri teh cenah kurilnega olja sem kar vesel, da imam tako urejeno in bom ta način ogrevanja tudi ob-držal. Za novi način ogrevanja s sekanci sem že slišal, vendar ga bolje ne poznam.
MIRO BREZOVAR, ŠENTRUPERT
Zaradi vse dražjega kurilnega olja smo si doma omislili štedilnik, s katerim skrajšamo kurilno sezono za kakšen mesec ali dva. Ker doma vsi uživamo v kurjenju z drvmi, je korist dvojna: užitek in norčevanje.
MARJAN DOLENŠEK, GOR. LAKNICE
Za ogrevanje uporabljamo les, in sicer kurimo z lesnimi sekanci. Kotel centralne kurjave in ogrevanja sanitarne vode ima nazivno moč28kW.
Sama vi-sina te-f 1 k o č i h stroškov ogrevanja , _ v ni velika.
^ Poleg las-* ”®tnegadela, ki smo ga vložili v pripravo kuriva (podiranje, prevoz lesa), smo za storitev priprave sekancev s se-kalnikom plačali 40.000 tolarjev za količino sekancev, ki bodo predvidoma zadoščali za eno leto. Sam les ne predstavlja neposrednega stroška, ker je z lastnih površin. Zelo velika pa je bila investicija v peč na lesne sekance. Največja prednost je v popolni avtomatizaciji kurjenja, ki je povsem primerljiva s kurjenjem na kurilno olje ali na plin. Peč samodejno dovaja sekance iz zalogovnika, samodejno zakuri glede na nastavljeno temperaturo v stanovanju in/ali na nastavljen čas kurjenja. Uporabljamo lahko različen les, od ostankov sečnje (vejevja, vrhovine), drobnejši les, grmovje itn. Predvsem pa imamo sedaj stalno segrete bivalne prostore in sanitarno vodo. JELKA OVEN, MIRNA
Podražitev naftnih de-f: rivatov je najbolj prizadela ljudi v individualnih hišah z nizkimi dohodki ali
pokojninami.
Večina ima ogrevanje na kurilno olje in veliko teh bo prešlo na ogrevanje s trdimi kurivi (premog, drva), ker je cenejše vendar pa zelo sla-bo za okolje (velike emisije ogljikovega monoksida in CD). Manj smo prizadeti stanovalci v blokih, ker kurjavo plačujemo skozi vse leto po m' stanovanj-ske površine. Razmišljam, da bomo morali Slovenci začeti z bolj racionalnim obnašanjem glede porabe kurjave.
KULTURA
LEPE PESMICE POJEJO, KOT JEMALE BI SLOVO
/nadaljevanje s 1. strani/
Na sobotnem koncertu je bila glavna tema slovo.
Mama se zvečer s pesmijo poslavlja od otroka in ga uspava, poslavljajo se fantje in dekleta pa tudi drugi, v upanju, da se spet vidimo.
Slovo od domače hiše, ko mladi par po poroki začenja življenje v novem domu, je grenko in veselo hkrati, saj pomeni začetek novega življenja. Zares žalostno je slovo, ko mora človek na tuje, ko se zave, da zanj ni več vrnitve. In čisto na koncu še slovo od življenja-smrt, kije tisto poslednje, boleče slovo.
Posamezne sklope pesmi je prepričljivo povezoval Jože Bartolj, ki je med drugim poudaril, da se kljub naslovni temi dekleta ne poslavljajo, saj bodo drugo leto maja praznovale peto leto skupnega druženja in prepevanja.
Osmošolki in srednješolke Neža, Jera, Zala, Katja,
Karolina, Pia, Marjana in Nuška imajo za seboj že skoraj 150 nastopov. Še vedno iščejo ljudske pesmi, ki vse bolj tonejo v pozabo, in tako ohranjajo pomemben del slovenske tradicije. Prepotovale so že vso Slovenijo (marsikje jih celo bolj poznajo kot v domačem kraju), imajo pa mnojge, še neuresničene želje. Želijo si priti do svojega prostora, kjer bi lahko vadile, organizirale slovenske večere in tako predstavile še druge značilnosti slovenske ljudske
umetnosti, hkrati pa gostile podobne skupine iz različnih koncev Slovenije in zamejstva.
Prijetna popestritev je bil družinski ansambel Volk folk, ki sicer tudi prepeva, tokrat pa se je predstavil s petimi inštrumentalnimi skladbami na zanimive stare ljudske inštrumente. Vodja ansambla, Romeo Volk, igra na kontrabas (po domače veliki škant), njegov oče na boben (buben), hči Nina na zanimivi, nekoč zelo razširjeni inštrument pri nas, to je o p rekel j (pri njih mu rečejo tudi brana). Nina pa se odlično spozna tudi na diatonično harmoniko (to je posebna harmonika, ki jo po ital. izdelovalcih imenujejo plonarca), njen brat Gregor pa igra na violino (škant). Večer se je zaključil s pogostitvijo in klepetom pred kulturnim domom. Ragle pa so obiskovalcem tudi tokrat podarile zanimive spominke, ob odhodu iz dvorane pa še jesensko cvetje, ki je med koncertom krasilo oder. Društvo Ragle je poskrbelo tudi za snemanje, tako je moč naročiti kvalitetno videokaseto ali CD iz tega večera, kar je lahko prijetno praznično darilo; prav tako pa je še vedno na voljo nekaj kaset in CD z naslovom Prid no drev, ki so jih dekleta posnele konec leta 1998 v studiu 14 Radia Slovenija. Našteto lahko naročite na: Društvo RAGLE, Pristava 26,8210 Trebnje, tel. 07 30 45001.	A.K.
PRVI MALI ETNO
FESTIVAL »MALA LOKA«
V
sklopu prireditve »POMLAD NA GRAJSKEM VRTU«, ki jo organizira ARTI Grad Mala Loka, je bil v sredo, 25.oktobra, glasbeni večer, kjer so nastopili gostje iz Holandije, in sicer: TRIO (klarinet, saksofon, sintesajzer), KVVARTET (saksofoni) in skupina »SOPHIE' S VOICES« (grška in armenska etno glasba).
V soboto, 28.oktobra, pa se je zgodil PRVI MALI ETNO FESTIVAL »MALA LOKA 2000« prav tako v organizaciji ARTI-ja. Ta preizkusni festival, ki je bil podprt s skromnejšimi finančnimi sredstvi in namenoma vsebovan z malim številom manj znanih profesionalnih izvajalcev avtorske in etno glasbe, ki so se odrekli honorarjem, je bil organiziran prav z namenom, da se pozitivna ekspresivna moč glasbe z lahkoto širi od srca k srcu tudi brez velikih imen, velikega promocijsko-propagandnega pompa, velikih dotacij in velikih zaslužkov. Seveda pa je bil kot začetni preizkus zasnovan z željo, da bi v naslednjih letih prešel v tradicionalnega, z večjo gmotno podporo in številnejšo domačo in tujo profesionalno zasedbo. S tem bi dobila občina Trebnje pomembno mednarodno tradicionalno prireditev, ki bi jo približala tovrstnim
PARNE GADJE/foto: Barbara Zajc/
Z LJUBEZNIJO NA GRADU 2000
1 M petek, 13. oktobra, je bila lf na gradu Mala Loka otvo-V ritev likovne razstave Z ljubeznijo na gradu 2000, ki sta jo pripravila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, in KUD ARTI z Male Loke. Predstavilo se je več ustvarjalnih skupin: otroci iz vrtca, varovanci VDC, osnovnošolci in slikarji, udeleženci dveh slikarskih srečanj v okviru KUD-aARTI.
Za osnovnošolce iz Šentruperta, Mirne, Velikega Gabra, Trebnjega, Šentlovrenca in Dol.
Nemške vasi so pripravili dve likovni delavnici. Učenci od 1. do 4. razreda so ustvarjali na temo pravljice o Rdeči kapici, ki jo je izredno zanimivo predstavil Boštjan Sever. Starejši učenci so predstavili pogled z gradu, grajske detajle...
Na prireditvi je mentorica likovnih delavnic, Zdenka Bukovec, spregovorila o mladih ustvarjalcih in podelila priznanja sodelujočim in njihovim mentorjem. Poletno likovno delavnico slikarjev na temo erotika in delavnico slikarjev amaterjev je predstavil akadem-
ski slikar in publicist Dušan Lipovec. Likovne dosežke VDC so predstavili gojenci sami in ob tem poudarili srečo, da lahko delajo in se pokažejo tudi navzven. Program v zanimivem vzdušju grajske kapele sta popestrila glasbenika prof. Boštjan Dimnik (klarinet) in Etbin Stefančič z avtorsko glasbo za vokal, orglice in kitaro, dan pa smo zaključili s prijetnim klepetom in druženju ob likovnih izdelkih.
M.B.
prireditvam v večjih mestih, tako Slovenije kot Evrope in ostalih celin.
Nastopili so: Etbin Stefančič z izjemno poglobljeno in virtuozno interpretacijo avtorske glasbe na kitari in orglicah, Andrej Trobentar, mojster kitarskih in predvsem glasovnih bravu-roznosti, ob izvedbi tuje in lastne kantavtorske glasbe, skupina »Mandala«, ki je ena redkih slovenskih instrumentalno-vokal-nih skupin, ki se z vsem srcem in dovolj poduhovljeno ukvarja z irskim, židovskim in še katerim etno-glasbenim izročilom, nepozabni, fascinantno srčni in v globino duše segajoči, magični duo »Parne Gadje« iz Holandije in Škotske (bandeneon mala harmonika in violina), ki je ob izvajanju predvsem ciganske glasbe iz raznih delov vzhodne Evrope in Azije, do ovacij navdušil nabito poln grajski hodnik. Kot zadnji so nastopili »Bratko Bibič & Madleys« (harmonika, klarinet + baritonsax, violina), ki so znani širšemu slovenskemu občinstvu v izjemno uigranem in preciznem, virtuoznem izvajanju lastne specifične glasbe, dosledno izhajajoče iz slovenskega etno-glasbenega izročila.
Kljub izredno majhni medijski obveščenosti, je bil obisk (vstop je bil prost) proti vsem pričakovanjem izjemen. Izvajalci in poslušalci zelo zadovoljni, da ne rečemo navdušeni, predvsem nad dejstvom, da so nastopajoči igrali hkrati na različnih mestih grajskega dvorišča in notranjosti, tako da si je vsak lahko izbral njemu všečne izvajalce. V poznih nočnih urah so se zvrstili, kot je to v navadi, še »jam-sessioni«, ki so nekatere najvztrajnejše zadržali na grajskem hribu tja do jutranjega svita.
Preizkus je uspel v vseh pogledih. Vidimo se na drugem tradicionalnem etno festivalu drugo leto na gradu Mala Loka. Organizacijo »Pomladi na grajskem vrtu« in Prvega etno festivala so omogočili Občina Trebnje, ZKD Trebnje, SLKD Območna izpostava Trebnje, Loterija Slovenije in ARTI.
Marko Derganc
NAPOVEDNIK
KULTURNE PRIREDITVE:
sobota, 25. 11. 2000, ob 18. uri	SREČANJE OKTETOV	Kulturni dom Trebnje
sobota, 2. 12. 2000, ob 19. uri	Kulturni večer ob 200. letnici rojstva dr. Franceta Prešerna -KUD Klas Mirna	TVD Partizan Mirna
nedelja, 3. 12. 2000, ob 18. uri	Kulturni večer ob 200. letnici rojstva dr. Franceta Prešerna -KUD Klas Mirna	Kulturni dom Trebnje
SPORED FILMSKIH PREDSTAV V KINU TREBNJE
PETEK NEDELJA	10/11-00 12/11-00	20.00 17.00	ER1N BRONKOVVICH
PETEK NEDELJA	17/11-00 19/11-00	20.00 17.00	VIHAR VSEH VIHARJEV
PETEK NEDELJA	24/11-00 26/11-00	20.00 17.00	KREMENČKOVI
PETEK SOBOTA*	1/12-00 2/12-00	20.00 17.00	PORNO FILM
PETEK	8/12-00	20.00	HIŠA DEBELE MAME
NEDELJA	10/12-00	17.00	
Opomba:* Film bo v soboto, 2/12-2000 izjemoma, zaradi predstave o Prešernu v nedeljo.
OTROŠKI ABONMA
ČETRTEK, 9. 11.2000	ZGODBE IZ GOZDIČKA (LG Jože Pengov Ljubljana), 40 minut
ČETRTEK, 14.12. 2000	M1ŠKOL1N (LG Kranj), 30 minut
IZOBRAŽEVANJA:
Območna izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje bo 18. in 19. novembra 2000 ponovila izobraževalno delavnico za amaterske gledališke igralce Dolenjske, Bele krajine in Posavja pod vodstvom diplomirane igralke Simone Zorc Ramovš. PREVAJALSKA ŠOLA V času od 23. do 26. novembra 2000 bo v organizaciji republiškega Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Trebnje potekala v Šmarjeških Toplicah v penzionu Domen prevajalska šola za prevajanje besedil iz sodobne angleške, ameriške, nemške, hrvaške in srbske poezije, proze in dramatike. Namenjena je prevajalcem,
študentom in dijakom, ki se že preizkušajo ali pa si to želijo - v prevajanju tujih, predvsem sodobnih leposlovnih besedil. Šolnina stane 9800 SIT, penzion v domu pa 5500 SIT na dan. Prijave in podrobnejše informacije dobite na Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Stefanova 5, 1000 Ljubljana (01 24 10 500,01 2410516).
V Trebnjem bo potekal 25. novembra 2000 republiški seminar za izvajanje koračnic pod vodstvom predavatelja, uveljavljenega skladatelja, g. Vinka ŠTRUCLA, v organizaciji republiškega Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in območne izpostave Trebnje. Demon-stratorski orkester bo Občinski pihalni orkester Trebnje.
KREATIVNOST IN PRISTNA USTVARJALNOST
a začetku letošnjega leta so v Mokronogu ustanovili kulturno umetniško društvo MAJO-LIKA UNIKATA. Predsednica društva in obenem tudi mentorica dejavnosti, s katero se člani društva ukvarjajo, je ga. Duška Peček, ki je ljubeznivo predstavila zanimivo delo, s katerim se u-kvarja vse več starejših in mlajših krajanov, združenih v KUD MAJOLIKA UNIKATA.
Gnetejo glino, ta hvaležni starodavni material, iz katerega se pod spretnimi prsti rojevajo čudoviti izdelki in je tudi cenovno dostopen vsem, ki imajo veselje do kreativne ustvarjalnosti.
»Ta prastara dejavnost v Mokronogu ni nova. Lonce, sklede in vrče iz gline so izdelovali pred poltretjim stoletjem. Brez majolike ne bi bili pristni Dolenjci. Vsaka majolika oziroma naš izdelek je res unikat«, je povedala ga. Duška Peček. »Organizirali smo že tudi izobraževalni tečaj in izdelke, ki smo jih ustvarili, razstavili na odmevni prireditvi pod imenom Spoznajmo se. Prav te dni pa številni člani društva razstavljamo svoje izdelke v novem razstavnem salonu TOM COMMERCE na Puščavi.«
Predsednica društva je navdušena za obdelavo gline saj je to, kot pravi, čudovito pomirjevalo, v katero zliješ svojo kreativnost s pristno ustvarjalnostjo. Izdelki pa so tudi uporabni in dekorativni. Člani društva želijo priti do svojega prostora, v katerem bi lahko ustvarjali, izdelke pa tudi izpostavili javnosti na tradicionalnem in daleč naokrog poznanem mokro-noškem sejmu. Zaenkrat! »Nenazadnje se v taki »delavnici« tkejo pristni medsebojni odnosi, kar danes že močno pogrešamo«, je še dejala ga. Duška, ki tudi vabi krajane, da si v MAJOLIKA UNIKATA pridobijo in razširijo znanje o glini, o sušenju, o pečenju gline...
Poskusite, lahko samo pridobite!	D.Z.
[6 I AKTUALNO
SIMPOZIJ 0 EKOLOŠKEM KMETOVANJU
O lovenija je bila od 28. do ^^30. septembra t. I. KJ gostiteljica 4. simpozija dežel Alpe - Jadran o bio-kmetovanju. Simpozij je potekal v Mariboru, organizirala pa sta ga Kmetijski zavod Maribor in Fakulteta za kmetijstvo Maribor. Udeleženci tega posveta so bili strokovnjaki s področja biokmetovanja, oziroma ekološke predelave iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške, kmetje iz teh dežel, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo ter predstavniki združenj ekoloških kmetov.
Ekološka pridelava, imenovana tudi biološka, je pridelava, ki izključuje vsako uporabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Ta pridelava se je pričela v različnih deželah različno zgodaj. Tako so se zametki ekološkega kmetijstva pričeli v Italiji že v 60. letih, v Avstriji v začetku 70. let in v Sloveniji koncem 70. let. Vendar se je ekološko kmetijstvo začelo pomembno širiti koncem osemdesetih let in v začetku devetdesetih. Sredi devetdesetih let so nastala mnoga ekološka združenja, zato se je ekološka pridelava pomembno razmahnila. Tako predstavlja ekološka pridelava v Avstriji 8,3% celotne kmetijske pridelave, v Italiji 5,4% pridelave in v Sloveniji le 0,38% vse pridelave. Povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih povsod naglo narašča, zato se predvideva, da bo čez deset let vsak peti ali celo vsak četrti potrošnik povpraševal po ekološko pridelani hrani. Vsled tega so na tem področju velike tržne možnosti. V Sloveniji že sedaj povpraševanje po ekološko pridelani hrani precej presega ponudbo te hrane. Po tovrstni hrani povprašujejo predvsem izobraženci in ljudje, ki so gmotno nekoliko bolje preskrbljeni. Biološka pridelava je namreč elitna kmetijska pridelava.
Večina slovenskih kmetij, ki so se usmerile v ekološko pridelavo, je združenih v združenjih ekoloških kmetov. Do sedaj je v Sloveniji registriranih okrog 600 ekoloških kmetij, največ jih je v severovzhodni Sloveniji. Da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo in pridobi licenco za prodajo ekološko pridelanih artiklov, mora izpolniti več pogojev. V prvi vrsti mora nosilec dejavnosti ekološke pridelave na kmetiji opraviti tečaj ekološkega kmetovanja. Te tečaje izvajajo področni kmetijski zavodi po Sloveniji. Do sedaj je opravilo ta tečaj že okrog 2000 kmetov. Izkazalo se je, da slovenski kupec zelo zaupa proizvodom ekološke pridelave. Zaupanje
kupcev so si naši ekološki kmetje pridobili predvsem z doslednim delom. Če hoče neka kmetija postati ekološka kmetija, se mora v celoti, to je s celotno proizvodnjo, preusmeriti v ekološko pridelavo. Ekološko čebelarstvo pa je lahko le na določenih območjih v Sloveniji. Enako je to urejeno tudi v Avstriji.
V	Italiji pa so predpisi glede ekološke pridelave precej bolj ohlapni. V Italiji se lahko registrira neka kmetija kot ekološka kmetija tudi, če se le del te kmetije preusmeri v ekološko pridelavo, del pridelave pa se lahko še vedno vrši na konvencionalni način. Predstavnik Italije je na simpoziju tudi povedal, da je ekološka pridelava locirana v južnem delu Italije, ekološke proizvode pa kupuje razviti del Severne Italije.
Predstavniki vseh ekoloških združenj so nasprotovali širjenju gensko spremenjenih organizmov in sprejeli sklep simpozija o prepovedi širjenja gensko spremenjenih organizmov izven laboratorijev na področju dežel Alpe-Jadran. Ta sklep bo poslan pristojnim ministrstvom Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
V	delu našega Posavja že poteka zanimiv ekološki projekt Topaz. Gre za odporno sorto jablan, imenovano Topaz. Ta sorta je odporna na škrlup in deloma na jablanovo plesen, zato jo je mogoče gojiti brez škropljenja in brez gnojenja z mineralnimi gnojili. V Posavju je s to sorto zasajenih že kar nekaj hektarjev površin. Posebno priložnost predstavlja ekološko kmetijstvo tudi za turizem vsake dežele, še posebno za dežele Alpe - Jadran. Vse več je turistov, ki poleg aktivnega preživljanja prostega časa zahtevajo tudi zdravo, ekološko pridelano hrano in ki so pripravljeni to hrano plačati po precej višjih cenah kot vsakodnevni potrošnik.
Krona tega simpozija je bilo odprtje ekološke tržnice v Mariboru, ki jo je zadnji dan simpozija odprl minister za kmetijstvo Republike Slovenije. Na tej tržnici lahko ekološki kmetje prodajo svoje pridelke, zainteresirani potrošnik pa lahko najde željene pridelke. Te je bilo namreč do sedaj nekoliko težje kupiti. V istem času pa sta se ekološki tržnici odprli tudi v Celju in v Novem mestu. V Novem mestu bo ekološka tržnica odprta vsak petek in sicer na delu zdajšnje tržnice. Vredno jo je obiskati!
Janko Širec Kmetijska svetovalna služba Trebnje
AKTUALNE INFORMACIJE KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Vse aktualne informacije ANALIZO KRME IN ZEMLJE Kmetijske svetovalne službe Vzorce lahko oddate na Kme-Trebnje dobite v nedeljo tijsko svetovalno službo dopoldan ob 8.30 na Radiu Trebnje Max pri kmetijski oddaji. AVTOMATSKI TELEFONSKI SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA ODZIVNIK 98-23
VOLITVE V SVETE OBMOČNIH ENOT IN ODBOROV IZPOSTAV OBMOČNIH ENOT KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
O pomladi letos so bile volitve v svete zbor-VJ nic. Svet zbornice je začel intenzivno delati. Imenovani so bili odbori za posamezna strokovna področja. Vsi odbori so se konstituirali in začeli z delom. Značilnost spomladanskih volitev je bila slaba udeležba na volitvah, saj se je volitev udeležilo okoli 25% vpisanih volivcev. Skupno je vpisanih okoli 177.600 članov. Naša območna enota, ki pokriva upravne enote Trebnje, Novo mesto in Črnomelj, šteje 14.517 članov. Na območju občine Trebnje pa je 3323 članov zbornice.
Upravni odbor zbornice je razpisal volitve v Svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot zbornice. Ker se volitve opravljajo v dveh volilnih skupinah (fizične oziroma pravne osebe), je za volitve predstavnikov vsake volilne skupine datum glasovanja določen posebej.
Volitve predstavnikov članov zbornice-fizičnih oseb bodo v nedeljo, 3. decembra 2000. Volitve so neposredne in se opravijo s tajnim glasovanjem na območju celotne države.
Volitve predstavnikov članov zbornice - pravnih oseb -bodo v času od 4. do 8. decembra 2000.
Za datum razpisa volitev, s katerim prično teči roki za izvedbo volitev, se šteje 22. oktober 2000.
Volitve v prvi volilni skupini
Opredelitev skupine Prvo volilno skupino - to je fizična oseba - sestavljajo člani zbornice, ki izpolnjujejo enega od pogojev iz 9. člena Zakona o kmetijski gozdarski zbornici. To so fizične osebe, ki se jim je odmeril katastrski dohodek v višini najmanj 20.000,00 SIT v letu 1998:
-	samostojni podjetniki, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost,
-	osebe, ki so zavezanci za davek od dohodka od kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti (pa nimajo katastrskega dohodka)
-	osebe, ki so pokojninsko in
invalidsko zavarovane kot kmetje.
Poleg obveznega članstva zakon omogoča tudi prostovoljno članstvo.
Sistem volitev v svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot zbornice.
A)	Volitve v svete območnih enot
Volitve se opravijo v 13 volilnih enotah, ki jih določa Pravilnik o postopkih za izvedbo volitev v svete območnih enot zbornice (člen 3), svet območne enote s sedežem v Novem mestu šteje 13 članov Sem spadajo naslednje občine:
Novo mesto, Trebnje, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič in Metlika
B)	Volitve v odbore izpostav območnih enot Izpostava območne enote praviloma obsega območje upravne enote.
Na območju zbornice se skupaj organizira 60 izpostav območnih enot.
V	odbor izpostave se izvoli 7 članov, od teh 5 iz prve volilne skupine in 2 iz druge volilne skupine.
Način kandidiranja Kandidiranje je urejeno v 35. členu ZKGZ. Listo kandidatov tako lahko določijo člani zbornice s podpisovanjem ali organizacije kmetov (društva).
V	primeru, ko je listo kandidatov določila organizacija kmetov, mora listo podpreti najmanj deset članov zbornice. Kadar se lista določa s podpisovanjem, mora s podpisi podpreti najmanj dvajset članov zbornice, ki imajo volilno pravico v območni enoti.
Predlogi list kandidatov s prilogami se vložijo neposredno pri območni volilni komisiji na sedežu območne enote zbornice najpozneje do 7. novembra 2000 do 19. ure.
Na območju občine Trebnje bodovoliščatam, kjer so bila pri prvih volitvah v Kmetijsko gozdarske zbornice letos spomladi.
Zaletel Tone ing. agr.
NOVI SISTEM OZNAČEVANJA GOVEDI
Rejec govedi je odgovoren za označevanje govedi na svojem gospodarstvu. Poskrbeti mora, da so vse živali označene v predpisanih rokih in na pravilen način, da so podatki o označitvi odposlani v centralni register govedi, da živali spremlja potni list ter da so podatki o premiku govedi na drugo lokacijo javljeni v centralni register govedi. Razvoj sistema označevanja in registracije govedi se je začel v letu 2000. S koncem leta 2000 in skozi leto 2001 se bo postopoma uvajal v prakso. Sistem bo popolnoma vzpo-
stavljen do 31.12.2002. Nadzor nad izvajanjem določil odredbe opravljata kmetijska in veterinarska inšpekcija.Vsem rejcem, ki svojih živali še nimate oštevilčenih, svetujemo, da se čimprej obrnete na mlečne kontrolorje, ki vam bodo živali oštevilčili. V primeru, da oddate v klavnico bika, ki ni oštevilčen (rumena znamka in potrdilo o številčenju), pri izplačilu ne boste mogli uveljavljati premije za meso (18.000 SIT). Zato poskrbite, da bodo živali vsaj 2 meseca pred zakolom oštevilčene.
VOLITVE V KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO
3. december2000 KMEČKA LISTA
DRUŠTVO ZA RAZVOJ KMETIJSTVA INPODEŽEUA
1.	SVET OBMOČNE ENOTE KGZS - NOVO MESTO
2.	ODBOR IZSPOSTA VE KGZS - TREBNJE
Z našega območja smo v Svet območne enote KGZS Novo mesto kandidirali na:
2. mesto.......PUST FRANCA s Hudej, Trebnje
7. mesto.......BERCE MITJO iz Slepška, Mokronog
ListaKGZSlovenije - SVETOEKGZS - Novomesto:
1.	PUST FRANC, Hudeje
2.	BERCE MITJA, Slepšek
3.	GLIVAR DARKO, Korita
4.	ŠKRJANEC JOŽE, Čužnja vas
5.	SEVER ANDREJ, Bič
NA NAŠEM OBMOČJU NAVEDENI LISTI PODPIRAJO ŠE:
-KZTREBNJEz.o.O.
-SINDIKAT KMETOV -KMEČKA ZVEZA -GOVEDOREJSKO DRUŠTVO -STROJNI KROŽEK
LISTA ZA MALEGA IN SREDNJEGA KMETA
V Kmetijsko gozdarsko zbornico kandidiramo:
za izpostavo Območne enote Novo mesto vTrebnjem:
1.	Kališek Mihael, Dolenja vas
2.	Smolič Jože, Artmanja vas
3.	Mežan Jože, Gorenje Ponikve
4.	Žagar Štefan, Češnjice
5.	Habinc Leopold, Mirna
v Svet območne enote Novo mesto:
1.	Kališek Mihael
2.	Smolič Jože
3.	Mežan Jože
Predlagali so nas kmetje, ki želijo da se njihove kmetije ohranijo in gospodarsko razvijajo, Kakršenkoli že bo gospodarski in politični razvoj v Sloveniji, se bomo zavzemali za zaustavitev propadanja kmetij in siromašenja podeželja. Želimo, da se ohranijo vse kmetije, ki imajo voljo obdelovati zemljo. Zahtevamo, da vlada resno pristopi h kmetijski politiki in za letošnje leto izplača obljubljene subvencije direktno kmetom brez posrednikov. Slovenski kmet ne more živeti od obljub in negotove prihodnosti. Usmeritev kmetijske politike mora biti jasna in dolgoročna. Kmetom in vsem, ki obdelujejo zemljo je potrebnozagotoviti primeren socialni in ekonomski status. Za Slovenijo, kot tudi za EU, je pomembna vsaka kmetija.
Vabimo vas na volitve, 3. 12. 2000, in obkrožite Listo za malega in srednjega kmeta.
TEČAJ UMETNEGA OSEMNJEVANJA KRAV
Vse zainteresirane rejce govedi obveščamo, da bo tečaj umetnega osemenjevanja potekal v začetku decembra 2000. Tečaj bo potekal 5 dni. Na tečaj se lahko prijavijo vsi polnoletni člani, ki imajo dokončano vsaj osnovno šolo. Cena tečaja je 35.000,00 SIT in bo delno sofinancirana
s strani Govedorejskega društva. Po končanem tečaju bo preizkus znanja. Vsi zainteresirani se oglasite na Kmetijski svetovalni službi Trebnje (Ana Moder, tel. 07/3460-671), kjer dobite tudi več informacij. Prijave zbiramo do 20. novembra 2000.
VODENJE DNEVNIKOV VETERINARSKIH POSEGOV NA KMETIJAH
Veterinarska inšpekcija zahteva na podlagi Ul. 100/1999 čl.172, da vsako posestvo oziroma imetnik živali vodi dnevnik veterinarskih posegov in drugih tretiranj živali. V ta namen nabavite zvezek (debelejši s trdimi platnicami), v katerega bo veterinar vpisoval vse veterinarske posege na živalih in tudi vse karenčne dobe. Imetnik je dolžan vpisati tudi vsak poseg, ki ga opravi sam (npr. dajanje sredstva proti
parazitom ...). Ti podatki se morajo hraniti najmanj 5 let. Vsa ta dokumentacija mora biti na voljo veterinarski inšpekciji. Veterinarje dolžan v zvezek vpisati datum posega, identifikacijsko št. živali, na katero se poseg nanaša, vrsto posega in zlasti karenčnodobo.
Omenjene zvezke nabavite čimprej, ker se boste le tako izognili sankcijam veterinarske inšpekcije.
EKOLOŠKO KMETOVANJE
Kmetijska svetovalna služ-	kal v decembru oz. januarju
ba Trebnje sprejema prijave	2001. Prijave zbira Kme-
za 20 urni uvodni seminarza tijska svetovalna služba ekološko kmetovanje. Se- Trebnje 07/3460-670. Cena minar bo predvidoma pote- tečaja je 7.000 SIT.
DRUŽENJA Tj
Naslednja številka izide 15. decembra, prispevke zanjo sprejemamo do 1. decembra, praviloma na disketah.
Kot naši sosedi osnovnošolci tudi mi v letošnjem šolskem letu sodelujemo pri projektu »Voda je življenje«. Narisali smo veliko risbic, ki govorijo o našem raziskovanju in odkrivanju vode. V septembru, ko smo v nosu še čutili vonj po morski obali, smo kar v akvariju ustvarili pravo morje. Tako, s slanim okusom in sinjo modro barvo, s čudovitimi školjkami in mehko mivko na dnu, z morskimi živalmi in rastlinami, z jadrnicami in čolni...
Za skupino škratov vzgojiteljici Polonca Bartoij in Bojana Strnad
JASLICE - RAZPIS
K sodelovanju vabimo skupine ali posameznike. Popestrite svoje novembrske in decembrske dneve in izdelajte svoje jaslice.
Tehniko in material izberite sami.
Vabljeni: oddelki VVZ
razredi osnovnih in srednjih šol veroučne in birmanske skupine likovni krožki, krožki ročnih del ... delovne skupine
vsak posameznik, ki bi se rad potrdil s svojim izdelkom.
Materiali:
papir, karton, les, glina, mavec, umetna masa, baker, žica, žaklevina, slama, blago ... Jaslice bo ocenila strokovna žirija.
Jaslice bodo razstavljene na razstavi od 17. do 24. decembra 2000 v Trebnjem.
Jaslice lahko oddate do 11. decembra 2000 na naslov Društvo Ragle, Pristava 26, 8210 Trebnje. Za dodatne informacije kličite na Društvo Ragle, telefon 07 30 45 001.
Jaslice bodo nagrajene.
-innAiieTucun Sporočamo Vam, da smo s 16.10. na Območni ZAVOD ZA ZUnAVbTVENU enoti Novo mesto, Prešernov trg 7 in na naših
ZAVAROVANJE SLOVENIJE izpostavah zamenjali stare tel. številke z novimi:
	-centrala, recepcija	39 33500
1	-faks	3933511
saas	-tajništvo -vodja izpostave Trebnje	3933510 3481 385
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE	- referenti izp. Trebnje	3481 380
Območna enota Novo mesto	-faks izp.Trebnje	3481 381
oTKDšKl korita
Pozdravljeni!
Smo skupina škratov iz vrtca Mokronog. 0, ne, pa nismo več tako majhni, čeprav smo škrati, saj dobro vemo, koliko modrosti, dobrote in prijazne naklonjenosti nosijo v sebi ta majhna bitja. Pa tudi glasbeniki smo, šaljivci in nagajivci. In kakor pravi škrati imamo neznansko radi naravo in se do nje tudi spoštljivo vedemo.
Risbo je narisal Klemen Struga iz VVE Mokronog in na njej predstavil življenje v morju. Naš sponzor Stefan
Pepelnak, pa mu bo risbo uokviril, zato naj se Klemen s starši oglasi v trebanjskem gasilskem domu (v času od 16. do 20. ure vsak delovni dan), kjer bo prevzel nagrado.
ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM
IV I o, tudi v velikem Gabru se I \| razvija družabno življenje. I M Ženske smo se odločile, da združimo prijetno s koristnim. Od julija dalje poteka v šolski telovadnici aerobna telovadba. Pod vodstvom prof. Tanje Korošec se družimo dvakrat tedensko. To so prav prijetni trenutki, ko se dekleta, matere in žene sprostimo, hkrati pa pokramljamo o vsakdanjih težavah. V našem krogu ni sta-
rostnih omejitev. Najmlajša članica šteje 19 let, najstarejša pa preko 60 let.
Lepo se zahvaljujemo ravnateljici OS Veliki Gaber, Mariji Mežnaršič, za uporabo šolske telovadnice. Vabimo, da se nam pridružite in se tudi vi po napornem dnevu vzamete nekaj trenutkov zase in za svoje razvedrilo.
Mojca Smolič
Oglašujte v Glasilu občanov.
V soboto, 28. oktobra, je PGD Račje selo organiziralo pregled gasilske opreme in izvedlo gasilske vaje, ki so se jih ogledali pionirji gasilci in krajani. Po opravljeni vaji je bilo v gasilskem domu družabno srečanje.
SOLA ZA STARSE
ZA snovna šola Mirna že I I drugo leto organizira poleg klasičnih oblik sodelovanja s starši tudi Šolo za starše. Namen šole za starše je pomagati staršem pri vzgoji. Vzgajati otroka v današnjem času je izredno zahtevno zaradi pestrosti vzgojnih ponudnikov, kot so mediji, ulica oz. njena subkultura, disco centri, saj mladim ponujajo bolj varljivo srečo in trenutno zabavo. Poleg tega pa so prisotni apokaliptični jezdeci današnje dobe, kot so mamila, samomor in spolna promiskuiteta. Zaradi hitrega tempa življenja, je časa za družino malo. V vzgojnem procesu pa je pomembna ne le kvaliteta časa, ki ga preživimo z otrokom, ampak tudi kvantiteta, predvsem pa dobri medsebojni odnosi. Včasih so bile družine velike, starši niso bili v službi, pri vzgoji pa so pomagali stari starši, pa tudi tete in drugi.
Tudi negativnega vpliva z različnih področij življenja je bilo manj.
Program, ki smo ga pripravili za letos:
-	16.10. je dr. Bogdan Polajnar predaval o tem, kako lahko starši preprečimo zasvojenost in destruktivno vedenje.
-	8.11. je dr. Bogdan Žorž predaval in vodil delavnico o komunikaciji med otroki in starši.
-11.1. ob 17. uri bo dipl. soc. delavka Marinka Sila predavala o nalogah družine za uspešen prehod otrok v odraslost.
-	15.2. ob 17. uri pa bosta z nami starša odvisnika, ki se zdravi v eni izmed slovenskih komun. Spregovorila bosta o življenjskih izkušnjah in o tem, kakšna je pot vrnitve v zdravo življenje.
MIRNSKI TABORNIKI NA ZLATI PUŠČICI
% # soboto, 7. oktobra, je 45 1 Z tabornikov rodu Mirne
V	reke z Mirne tekmovalo v Ljubljani na lokostrelskem tekmovanju za pokal Zlata puščica. Tekmovanje je potekalo v zelo težkih razmerah za tekmovalce, saj ga je spremljalo hladno in deževno vreme. Najbolj so se odrezali naslednji tekmovalci:
-	v kategoriji čebelic (do 11 let);
1.	Urša Grebenc, 3. Jerca Bajuk
-	v kategoriji medvedkov (do 11 let): 3. Jan Pišek
-	v kategoriji gozdovnic (12 do 15 let): 1. Erika Starina, 2. Eva Šebijan, 3. Nika Starina
-	v kategoriji popotnice in grče (nad 16 let): 1. Polona Tratar,
2.	Katja Kolenc, 3. Milena Gregorčič
-	v kategoriji popotniki in grče (nad 16 let): 3. IgorVišček
V	skupni razvrstitvi rodov, kjer štejejo rezultati najboljših treh strelcev iz rodu v vsaki posamezni kategoriji, smo osvojili 1. mesto. Nastopilo je preko sto tabornikov lokostrelcev iz osmih različnih rodov.
Andrej Tratar
Župnijska Karitas Trebnje prireja v nedeljo, 3. decembra 2000, v Kulturnem domu Trebnje MIKLAVŽEVANJE za vse otroke do osmega leta starosti: ob 14. uri za otroke s podružnic in ob 15.30 za otroke iz Trebnjega. Svetega Miklavža bomo pričakali z igrico in s petjem._
Ana Nahtigal
SLOMŠKOVE MISLI O VZGOJI
»Skrbi, da bo tvoja šola za življenje, ne pa za šolske klopi.« »Učence je treba seznaniti z vsemi potrebnimi rečmi, ki jih čakajo v prihodnjem javnem življenju, da bode šola deci modra priprava za javno življenje.«
»Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi kakor najslavnejši vojskovodja...«
(revija Vzgoja, št. 1/1999) V1. št. Vzgoje smo lahko prebrali, tudi Slomškove misli o zgoji, ki so bile za tisti čas zelo napredne (Anton Martin Slomšek, 26.11.1800 - 24.9.1862), sicer pa Vzgoja prinaša veliko zanimivega branja za učitelje, vzgojitelje in starše.
vorni urednik revije Vzgoja, specialni pedagog in teolog, soavtor Etičnega kodeksa, sicer pa znani predavatelj v Sloveniji in izven meja, se je v ponedeljek, 30.10., v Trebnjem srečal s študenti, vzgojitelji in učitelji. Zaustavili so se zlasti ob sporočilu mednarodnega kongresa katoliških učiteljev SIESC 2000.
Mag. Silvo Šinkovec, odgo-
NAGRADNI REBUS

Rešitve rebusa, ki ga je tokrat izdelal Florjan Rot iz Trebnjega, pošljite na naš naslov: Glasilo občanov, Golievtrg 5,8210 Trebnje
ŠPORT
Da bo Glasilo občanov Vaš časopis, sodelujte s svojimi prispevki.
Pišite na naš naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
KOLESARSKO TEKMOVANJE »KAJ VEŠO PROMETU«
OSNOVNOŠOLCEV OBČINE TREBNJE
1 # okviru sveta za \ / preventivo in vzgojo v V cestnem prometu občine Trebnje, pod pokroviteljstvom podjetja Renault Avto center Vovk d.o.o.,
Obrtniška ulica 4, Trebnje, je dne, 17.10. 2000, potekalo 33. občinsko kolesarsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Tekmovanja, ki je bilo tokrat organizirano v Trebnjem, se je udeležilo 36 tekmovalcev z vseh petih osnovnih šol v občini.
Nastopili so tekmovalci v nižji (5. in 6. razred) ter višji kategoriji (7. in 8. razred).
Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem poznavanju cestno prometnih predpisov, praktični vožnji po ulicah Trebnjega ter spretnostni vožnji na poligonu.
Pri ocenjevanju so bili upoštevani kriteriji iz pro-pozicij republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
- v nižji kategoriji posamezno: 1. Marko Bregant,
OŠ Mokronog, 2. Matej
Smolič, OŠ Trebnje, 3. GregorSmole, OŠ Mirna;
-	v višji kategoriji posamezno:	1. Blaž Holc, 2.
Izidor Smolič, oba OŠ Mirna^ ter 3. Danijel Željko, OS Trebnje.
Za vse omenjene uvrstitve je pokrovitelj tekmovanja pripravil in podelil vredne nagrade, tekmovalci pa so prejeli tudi medalje in diplome.
-	Ekipno zmago je v obeh kategorijah dosegla OŠ Mirna in za to prejela gorski kolesi. 2. mesto, tudi v obeh kategorijah, je zasedla OŠ Mokronog, 3. mesti pa v nižji kategoriji še OŠ Šentrupert in v višji kategoriji OŠ Trebnje. Za vse tri uvrstitve so šole prejele tudi diplome. Zmagovalec višje kategorije posamezno Blaž Holc se bo lahko, predvidoma dne, 26. 05.2001, udeležil republiškega kolesarskega tekmovanja.
Želimo, da bi tekmovanje prispevalo k večji varnosti v prometu udeleženih kolesarjev.
SPVCP pri občini Trebnje
SLEME-pogledna Triglav
JEREBICA, ki pa ni poljska kura
Rod vodstvom odlične vodičke Ivice se je 24.9.2000 odpravilo 22 trebanjskih planincev in planink k Rabeljskemu jezeru, kjer smo pričeli skoraj štiriurni vzpon na malo poznan dvatisočak Jerebico. Na vrhu nas je na 'sončni' strani Alp pričakala megla, drugod pa smo lahko občudovali bližnje vrhove npr.: Rabeljske špice, Viš, Jalovec... Ne preveč napornemu vzponu je sledil strm spust v dolino Možnice, kjer smo si ogledali njena korita ter Veliki možniški slap. Polni novih notranjih moči smo se veselo odpeljali proti domu.	Milojka
SLEME z osvežilom SLAPOV PERIČNIK
Nedelja 22.10.2000, je bila za dva izmed osemnajstih trebanjskih planincev, ki smo se preko Vrtaške planine povzpeli na Sleme, prav poseben dan, saj sta praznovala rojstni dan. Narava jima je podarila najlepše darilo: prečudovit razgled na Julijce, Karavanke in avstrijske tritisočake. Po malici in slikanju na Slemenu smo se odpravili v dolino proti slapovoma Peričnik, ki sta z nas izprala ves znoj in utrujenost, nastalo zaradi šesturne hoje.
Tako se je še eno megleno jesensko jutro izteklo v čudovit jesenski dan.	Nina
Na Mirni delujeta dva balinarska kluba Balinarski klub Mirna in Balinarski klub Dana. Vse bolj atraktivni šport je Mirni prinesel uspeh, saj se je Balinarski klub Mirna po težkih kvalifikacijah z Velenjčani in Mariborčani po zadnjem tekmovanju, ki je bilo 5. 11., uspel prebiti v 2. slovensko ligo. Na posnetku pa so najuspešnejši balinarji turnirja trojk, ki ga je organiziral Balinarski klub Dana 29.10. na balinišču na Mirni.	Dl.
AKROBATSKO SMUČANJE
lede na prihajajočo zimo, vam I ^ predstavljamo našega občana Silva Ovna, ki se ukvarja z nenavadno smučarsko disciplino -akrobatskim smučanjem. Ta disciplina je v svetu zelo poznana, pri nas malo manj, vendar pa iz leta v leto vedno bolj.
Je član A državne smučarske reprezentance Slovenije že tretje leto. V zadnjem letu je dosegel velik napredek v evropskem in svetovnem merilu. Je zmagovalec Slovenskega pokala, FIS tekem, uvrščen je bil dvakrat na 17. mesto, svetovnega pokala (Japonska in Švedska). V skupnem seštevku svetovnega pokala za sezono 1999/2000 je uvrščen na 28.mesto.To pa je najboljša slovenska uvrstitev v disciplini prosti slog v sezoni 1999/2000.
Ta šport zahteva izredno fizično in psihično pripravljenost, do 170 dni v ietu na snegu, kar pa pomeni izreden napor in velik finančni zalogaj. Vsak dan se vozi na trening v Ljubljano. Sezona stane 20-30.000 DEM. Od tega krije 30% stroškov Slovenska reprezentanca. Vsa ostala sredstva si mora priskrbeti sam.
Kot član A reprezentance in občan Trebnjega do sedaj še ni dobil nobene moralne podpore iz občine Trebnje. Po dolgih smučarskih letih se želi vrniti v domači smučarski klub, ki je izredno dobro zaživel.
V sezoni 2000/2001 ima še višje cilje kot lani. Rad bi izpolnil normo za olimpijske igre v San Lake City-ju (ZDA) leta 2002. To pa je 16 mesto na eni od tekem v svetovnem pokalu. To
bo zelo težko, saj je konkurenca v posamezni disciplini do 80 tekmo-čvalcev.
Želja mu je navezati stike s podjetji v občini Trebnje. Saj bi lahko s skupnim sodelovanjem pomagali drug drugemu (sponzorstvo).
Slovenijo zastopa v svetovnem in evropskem pokalu, pa v naslednjih državah: Slovenija, Češka, Švedska, Norveška, Švica, Francija, Avstrija, Italija in Finska. Ob tej priliki se želi zahvaliti svojim zvestim sponzorjem: Opel Kruno, Radiu Zeleni val, Dasal z blagovno znamko Salomon, Maya Maya in fitnes centru Panter iz Ljubljane. Mladi smučarji ali katerikoli, ki ga zanima akrobatsko smučanje naj pokliče Silva Ovna iz Muhabrana 2,8212 Velika Loka, GSM 041 808-949.
ITALIJA
Ste že kdaj pomislili, koliko je vasi z enakim imenom v Sloveniji? No, krajani vasi Selo v „ Prekmurju so leta 1997 sešteli vasi na to ^ ime in prišli do zanimive številke. V ~Z& Sloveniji je 74 vasi z Imenom SELO, oz. •£p imajotobesedovimenu.
Iz ideje, ki se je porodila pri gasilcih v r tej vasi, da pripravijo srečanje gasilskih društev istoimenskih vasi, je nastalo 1. srečanje vasi SELO.
Tudi vaščani Sela pri Mirni smo se udeležili že prvega srečanja v Prekmurju. Druga dva smo sicer »špricali«, vendar pa smo se 24. junija 2000 udeležili že 4. srečanja vasi SELO v Selu pri Vodicah. Bili smo prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo gostiteljev, predvsem pa nad množično udeležbo, saj se je zbralo več kot 1000 Selanov.
Izmed vidnih osebnosti se je srečanja udeležil tudi g. Igor Bavčar, ki je doma iz Sela na Vipavskem. Srečanje je odprl predsednik Turistične zveze Slovenije, g. Marjan Rožič.
Srečanja postajajo vse številčnejša in tako dobivamo nove prijatelje širom po Sloveniji, hkrati pa nam na lep in družaben način pomagajo spoznati našo domovino. Krajani, ki se srečanja udeležijo, pa tako dobijo priložnost predstavitve svojih krajev in turističnih potencialovtudi širši javnosti.
Krajani vasi Selo pri Vodicah so predstavili zanimivosti svoje vasi in občine v prijetni in obsežni barvni brošuri. Pozdrav srečanju je vidno poudarilo občinsko glasilo Kopitarjev glas. Pripravili so tudi lepe spominske priponke in nas bogato pogostili s svojimi specialitetami na številnih stojnicah že ob poti na prireditveni prostor. Pripravili so bogat kulturni program, še posebej zanimiva pa je bila predstavitev ene izmed vodilnih pritrkovalnih skupin, ki izhaja prav iz te vasi.
5. srečanja vasi SELO bo v Selu pri Žireh leta 2001. Na to srečanje pa se moramo bolj temeljito pripraviti, saj imamo v naši občini kar nekaj zanimivosti in turističnih potencialov, ki jih na tak način lahko predstavimo širši javnosti. Namreč slogan iz dosedanjih srečanj »Da se bolje spoznamo!« se vse bolj udejanja tudi v praksi.
Pa še nagradni vprašanji:
Koliko SEL je v naši občini? Katero je po številu prebivalcev največje in katero najmanjše?
SREČKO KRIŽNIK
£
■v.
O
OPRAVIČILO
Na evropskem tekmovanju mažoretnih skupin so poleg deklet, naštetih v prejšni številki Glasila občanov, nastopile še: Tanja Jevnikar, Teja Širec in Tanja Udovič. Dekletom se za napako opravičujemo.
Uredniški odbor
4.SREČANJE VASI SELO - SELA - SELE “DA SE BOLJE SPOZNAMO’’