Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo v Murski Soboti
Rokopise ih' vrni a Izinija vsak ' s- •
'vseMČilis^ knjižniG»
ce Ljubljani
poi rem M Din, za četrt leta 10 Din
Posamezna številka 50 para.
Upravništvo v Murski Soboti
Oglasi:
I I cm sUik 1 Din Oglasi za celo stran, za ’/a in za
Narodne-sc^ciiaiistižen tednik
7* strani stanejo /5 para za 1 [ | cm Pri večkratni objavi primeren poptis.
31. štev.
Murska Sobota, dne 20. oktobra 1923.
I. leto.
Držmi proračun m ieto !SM
izkazuje 10 miljartl 344 miljonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Za najvišjo državno upravo (tu so všteti izdatki za dvor itd.) pojde skorej 1 miljarda (namreč 984 miljonov), za vojsko nad 2 miljardi (2.039 milj.), za šolstvo se bo potrošilo 542 miljonov, za narodno zdravje (bolnišnice itd.) 278 miljonov, za socijalno politiko 361 miljonov itd.
Predložen proračun je jasen dokaz, da se pri nas vse preveč troši za vojsko in pa za razne nepotrebne komisije, potovanja „visoke gospode“ itd. Za delavce in invalide se posebno ne skrbi in seve tudi za uradnike se briga vlada kakor najslabša mačka za dcco. Potem se pa gospodje v Beogradu čudijo, uko je nezadovoljstvo v narodu vedno večje. No, upamo, da bodo pri prihodnjih volitvah tudi srbski delavci in kmetje sprevideli, da sedanja srbska-radikalna stranka ni nič več kmečka in socialistična, ampak najizrazitejša kapita-lističita strani«!, ki ji je več za epolete generalov kakor pa za ljudske koristi. Gospodje radikalci imajo seve slabo vest, toda oni dobro vedo, da sta kmet in delavec „glupava“, ali kakor mi pravimo: „neumna“ in da bosta pri volitvah za kupico vina in kos klobase prav rada pozabila na krvave davke in zopet volila radikalce. Zato so si v proračuni zasigurali kar celih 100 miljonov Din za nepredvidene izdatke. Če bodo „Prekmurci“ pridni in verovali v evangelij svete radikalne stranke, bodo ob prihodnjih volitvah par tisoč „jezerk“ poslali tudi v Prekmurje radikalnim kortešem (agitatorjem) in követom (kandidatom). Tudi na državne uradnike, ki prestopijo pravočasno v „radikalijo“, odpade takrat za 1 deci drobtinic. Takšen glas je baje prispel iz Beograda v Prekmurje. če je vse to istina, tega ne vemo. Nekaj pa bo že.
(v Južni Ameriki). Pri nas v Jugoslaviji, še bolj pa v zapadnih državah so cene živini, še bolj pa cene mesu tako visoke, da si še premožnejši ljudje ne morejo privoščiti mesa vsak dan. V Argentiniji pa imajo toliko goveje živine, da ne vedo kam ž njo. Kmetje koljejo teleta za lastno rabo, da se živina ne bi še bolj pomnožila in imela potem še manjšo ceno. Argentinsko meso so uvažali pred vojno tudi v naše kraje, in sicer zmrznjeno, ker drugače sploh ne bi bilo mogoče transportirati živali. Sedaj po vojni pa je uvoz v Europo prenehal. V Europi je namreč siromaštvo sedaj večje nego je bilo pred vojno. Le bogatejši ljudje si lahko privoščijo mesa, kolikor jim ga treba, za nje pa je dovolj domače živine. Siromaki pa nimajo denarja niti za kruh, kamo-li še za meso. V Argentiniji je tudi mnogo naših izseljencev; posebno Hrvatje iz Dalmacije hodijo radi v Argentinijo. Imajo tam tudi svoje trgovine in banke. Tudi časopise imajo svoje hrvaške. Sploh žive naši izseljenci v zadovoljstvu. Prek-
murcev in Slovencev sploh pa je v Argentiniji le prav malo. V zadnjem času pa se začenjajo tudi Slovenci seliti v Argentinijo. Zedinjene države severne Amerike se namreč na vse kriplje branijo „proletarcev“ iz Evrope. Zadnja poročila iz Severne Amerike se glasijo tako, da Zveza ameriškega delavstva od vlade zahteva, da mora se znižati število priseljencev. Pravijo, da Evropejci, ki zdaj tje prihajajo, cenejše delajo, drugim, starejšim delavcem odjedajo kruh in tako povzročujejo bedo med delavskimi sloji. Ako bodo zedinjene države severne Amerike ugodile zahtevam delavcev, bo le malokomu uspelo, priti v severo-ameriške zedinjene države, in tok izseljencev pojde v Južno Ameriko. Zlasti Argen-tinija utegne potem postati „obljubjena požela Slovencev.
Domače vesti.
Murska Sobota. Razpisana je trafika v hiži 174. Ta trafika je v zadnjem letu zaslužila pri tobaku 18.018 Din, pri kolkih pa 4671 Din, skupaj torej 22.689 Din ali 90,756 K. Torej prav lep zaslužek. Vsled višjih cen tobaka jt: zaslužek letos vsaj za 30 odstotkov večji, tako da nese ta tratika danes mesečno svojih 12.000 K. Prednost imajo invalidi in vojne vdove. Kavcije je položiti 1800 Din. Invalidi, interesirajte se za to trafiko. Ponudbe je vložiti do 7. novembra 1923 pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru.
Za gradnjo železnice Murska Sobota— Ljutomer—Ormož je določenih za čas do novega leta daljnih 17 miljonov Din. Za razne železniške proge v Srbiji je določenih skupaj 114 miljonov Din, za železnice v Banatu 17 miljonov Din, za železnice v Bosni 2 miljona. Za hrvaške železnice vlada ni dala ničesar. (To je uspeh Radičevcev)1
Dolnja Lendava. Surov gostilničarski tip je Rituper mlajši, ki ima svojo gostilno pri kolodvoru. Pred par meseci ga je opominjal železničar g. Zajc naj ne pušča svojih gosi na njegovo njivo. Kljub vsem opominom pa je našel Zajc kmalu za tem zopet Rituperjeve gosi na svoji njivi. Začel jih je torej z vejicami tirati z I njive. Videč to Rituper, pokliče takoj po svojem natakarju Zajca k sebi v gostilno. Komaj pride Zajec v gostilno zapre Rituper v sobi okna in vrata ter začne Zajca, ki seve ni bil pripravljen na tak sprejem biti. Pred kratkim se je moral Rituper zaradi tega zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. Obsojen je bil na 3 dni zapora za svoje junaško delo. Zajc je že starejši človek. — Dobro bi bilo, da si obrtna oblast nekoliko bližje ogleda tega človeka, kajti gostilničarske obrti tak človek pač ne bi smel izvrševati.
Kakšne so naše ceste. Ako greš po cesti iz Doline v Pince ne veš več ali si na cesti ali najzadnjem kolovoznem potu. Kakor hitro le malo dežuje že je od Doline sama godla. V Pincah pa sploh ni več govora o kaki cesti. Kolikor je ceste, toliko je vse polno blata. Nikdo se ne zmeni za to. Na tem pa trpijo samo ljudje, še veliko bolj pa živina. To je res čudno. Vsaki dan se skoraj čita o kakšnem „kuluku“, o občinskih robotah itd., a hoditi je treba vendarle vedno po blatu. Sicer pa pravijo: kjer je blato, tam je zlato. Zato najbrž nasuti kamenja na to cesto. Popotnik.
Razpis trafik v Prekmurju. Razpisane so trafike v Dolgi vasi št. 36, v Prosenjakovcih št. 103 in v Murski Soboti št. 174.
Kmetijski pouk se vrši jutri na Veliki Poljani (predava g. Vojsk) in v Stanjevcih (predava g. Pavlica) prihodnjo nedeljo pa v Radencih (predava g. Pavlica). Kmetje, udeležite se teh predavanj v velikem številu. To bo le vaša korist!
Tedenske vesti.
V vojno godbeno šolo v Vršiču v Banatu se sprejme več gojencev. Pogoji za sprejem so razvidni pri glavarstvu.
Za ljubljansko medicinsko fakulteto je vlada tekom vseh štirih let njenega obstoja izdala borih 981.154 Din, torej niti 1 miljona ne! Ker pa hoče štediti, namerava to fakulteto ukiniti. Istočasno pa je vlada določila kar 4 miljene Din za zgradbo nekega inštituta na medicinski fakulteti v Beogradu. Potem se radikalci še čudijo, da zahtevajo Slovenci avtonomijo Slovenije. Slovenci pač od Beograda za enkrat nimamo pričakovati nobenih koristi. Pa kako tudi, če tam Nemci, Turki in Srbi odločujejo o naši usodi, mi pa sploh nimamo besede.
Pravično razdelitev davkov. Srbija in Črna gora ne plačata niti eno tretjino celokupnih davkov, ostali kraji naše države, to so tisti, ki so prej spadali pod Avstro-Ogrsko, pa plačajo dve tretjini. Potroši pa se več kot polovica državnih dohodkov za Srbijo in Črno goro. Tako naši bratje Srbi. Krivi pa so temu predvsem „Prečani“ sami, zlasti Radičevci, ker jih ni v skupščino. Sedijo doma in čakajo, da jim Radič iz Londona po telefonu pošlje hrvaško republiko. Med tem pa radikalci v Beogradu delajo kar hočejo in nas gulijo na vse pretege. Narod na Hrvaškem je uvidel, da mu Radičeva politika ni nič koristila, ampak le škodovala. In mi Prekmurci? Kaj nam je prinesel Radič? Kaj sta nam prinesla oba poslanca Radičeve stranke? Nikaj! Pri prihodnjih volitvah nas Radičevci ne bodo več norili, kakor so nas 18. marca. Hočemo take poslance, ki se bodo v Beogradu postavljali za naše pravice in za našo kožo.
Za ceste v Srbiji je vlada dovolila 30 miljonov dinarjev.
Ma Madžarskem je v obtoku bankovcev za 527 miljard m. K.
Znamko za 15 miljonov mark se mora v Nemčiji prilepiti na vsako najmanjše pismo, ki gre v inozemstvo.
Jadranska Matica v Ljubljani izkazuje meseca septembra 26.716 Din dohodkov.
Za bolnišnice v Sloveniji je za leto 1924 in 1925 določenih 34,231.400 Din. Večji del izdatkov bodo seve krili bolniki. Saj so pristojbine za oskrbo v bolnišnicah prav znatne.
Lahka smrt. Jurij Muhič, doma iz Dra-kovec v Slov. goricah je 30. septembra svira! na veselici gasilnega društva v Okoslavcih. Med igranjem se je naslonil na mizo, mirno zaspal in se ni več prebudil.
Državno zdravilišče v Rogaški Slatini odda za čas od 1. januarja 1924 naprej zastop-stopstev za razpečevanje univerzal vode v Sloveniji. Ponudbe je staviti na ravnateljstvo zdravilišča. Ker je rogaška slatina izredno dobra in zdravilna, bi bilo želeti, da se v Murski Soboti kak trgovec potrudi, da dobi zastopstvo te vode za Prekmurje.
Vina je toliko, da bi lahko ž njimi jezera napolnili. Največ vina se pridela na Španskem, Portugalskem, na Francoskem in v Italiji. Ker ga imajo toliko, da ne vedo kam ž njim, ga seve izvažajo v države, ki imajo premalo domačega pridelka ali pa sploh nič. Španska sama je lani izvozila v tuje države, največ na Angleško in Nemčijo nad 2 in pol miljona hektolitrov. Portugalska pa 2 in četrt miljona. Iz naše države se je izvozilo le 150.000 hi. Naša vina v inozemstvu nimajo posebne cene. Štajerska, hercegovinska in dalmatinske še nekaj veljajo, toda banaška in zagorska so prelahka, zato se inozemskim trgovcem ne izplača je „krstiti“. Ljubše jim je torej špansko, francosko ali italijansko vino, posebno črno jim prija. Kajti, če tudi polovico vode prilijejo, obdržijo črna vina še vedno temnorudečo barvo. Letošnja vinska letina bo bogata skoraj povsod in zato pravijo ljudje, da je sedaj vina toliko, da bi se lahko ž njim jezera napolnila.
Madžarska. Tudi v tej. državi gredi čvrsto naprej kar se denarja tiče. Imajo ga vedno več.
Samo to je Skoda, da nič ne velja. Za 61 mi-Ijard je naraslo bankovcev za 580 miljard k:on.
Srednjih šoi je v Jugoslaviji 149 z 1755 razredi ter 166.624 učenci in učenkam. Na vsakih 71.000 prebivalcev odpade po ena srednja šola. V Sloveniji je 14 srednj h šoi s 5258 u-čenci, kar ni ravno preveč in se torej ni bati, da bi dobili v kratkem „študirani projetarijat '.
V	Avstriji imajo že nekaj železnic, ki ne obratujejo več s paro ampak z električno močjo. Na ta način si prihranijo mnogo premoga, ki je sedaj sila drag. Tudi pri nas v Sloveniji, posebno v dravski dolini, kjer imamo na Fali velikansko elektrarno, bi bilo dobro, da začnemo dosnemati Avstrijo. Prihranili si bomo z elektri-kacijo mnogo tisoč ton premoga in ga lahko prodali drugam. V vlakih, ki jo goni eliktrika, pa tudi ni občutiti tistega smradu, kakor ga je dovolj po vseh vagonih, ki jih vozi kadeča se lokomotiva. Zato bi elektrifikacijo naših železnic pozdravili vsi potniki.
Cirobar, ki je mrliču obleko jemal. SvojČas smo poročali, da je grobar Ferlež na tnariborskem mestnem pokopališču v nočnem času izkopal mrliče, jim odjemal oblačila in ista prodajal. Moža so zaprli, sedaj so ga pa zopet izpustili. Ni namreč zadosti dokazov, da bi bil Ferlež zakrivil kako tako gnusno dejanje.
Trgovski list, časopis za trgovino, industrijo in obrt v (Ljubljani Simon Gregorčičeva ulica) se v članku, naslovljenem z „Zavlačevanje trgovskih pravd“ pritožuje nad počasnim poslovanjem trgovskih sodišč. Pravi, da so sodišča preobložena z delom najbolj zaraditega ker se pri okrajnih sodiščih more tožiti le za zneske do 1000 Din. Ta list zahteva, naj okrajna sodišča sodijo v pravdah, v katerih gre za vrednosti do 6250 Din.
Ponarejeni 100.000 kronski bankovci nemško avstrijski krožijo tudi v nemški Radgoni. Ti bankovci so precej dobro ponarejeni. Torej pazite 1
Dvovlastniki smejo iz svojih posestev na Madžarskem, brez vsake carinske priznaaic prenesti v našo državo do 10 kg sadja.
Sokolsko društvo v Varaždinu je o priliki svoje 20-letnice izdalo ilustrirano knjigo o postanku in razvoju šolstva v Varaždinu.
V	listinah, ki se glasijo na dolarje je računati 1 dolar za 90 dinarjev, 100 madžarskih kron za 55 par a 100 avstrijskih kron za 12 par. To velja za ves mesec oktober.
Naš proračun za 1. 1924 bo obsegal nad 10 miljard dinarjev prejemkov in ravnotoliko tudi izdatkov.
Turška. Turška vojska je pred kratkim vkorakala v Carigrad. Prebivalstvo Carigrada je vojsko navdušeno sprejelo. Po mestu so se vršile manifestacije, ki se jih je udeležilo na sto-tisoče ijudij. Na večer je bilo mesto slavnostno razsvetljeno. Na več krajih so se vršile ljudske veselice. Narod turški je proslavljal veliki dan osvoboditve vsoje prestolice. 5 let so tam gospodarili Angleži, Francozi in Lahi.
Dedščina (erbija) 150 miljonov dolarjev. Pred 10 leti je v Ameriki umrl neki Karel Straub, doma iz Virtenberškega. Siromak je bil, zato se je pred leti izselil v Ameriko. Srečo je tam našel. Ob svoji smrti je zapustil za 150 miljonov dolarjev vrednosti. Seve se dediči že veselijo srečnega dne, ko se jim bodo našteli dolarji.
Ptujski župan Lozinšek (socijaldemokrat) je odstopil. Delavski in obrtniški krogi bi radi imeli za župana sedanjega podžupana Blažeka (narodnega socijalista), urapniški krogi pa od-vednika drja Serneca (demokrata).
Amnestija. Na dan prestolonaslednikovega krsta (21. oktobra) bo kralj podpisal amnestijski ukaz za vojaške delikte.
Pet in pol miljona zlatih avstro-ogrskih kron so minulo soboto pripeljali iz Pešte v Beograd. Denar so pripeljali na ladji po Donovi. V razmerju k današnji vrednosti dinarja bo nato izdala Narodna banka nove papirnate bankovce, da se tako odpomore občutnemu pomanjkanju gotovine. Zlatniki ostanejo v kasah Narodne banke, ki ima sedaj že za 29 in pol miljona zlatih avstro-ogrskih kron. V celem ima Narodna banka zlata in srebra za 440 miljonov dinarjev, torej približno za 8 odstotkov tiste svote, ki jo reprezentirajo papirnati dinarski bankovci, ki so v prometu.
Obmejni promet v 10 kilometerskem pasu. Kakor znano, imajo prebivalci naše države, ki ne stanujejo več kot 10 km oddaljeno od Nemške Avstrije, pravico, da lahko gredo preko
meje brez polnega lista in brez vizuma. Prebivalci Nemško Avstrije, ki ne bivaje nad 10 km oddaljeno, imajo slično pravico. Tako hodij-a ,:e dalje časa naši obmejni prtbivalci v A vsi; T , Avslrijci da k nara. V mkdo si nakupi manjšo količino blaga, ki ga pač rabi za domačo potrebo. Večjih ki'ličin blaga itak ne sme nos,ti seboj, ne da bi zacariuil. Našim trgovcem je ta obmejni promet že dolgo bil na poti. Zlasti sobočk trgovci ga niso imeli v čislih in ga ludi še danes nimajo, Saj jim odvaja na stotine kupcev, ki si gredo nakupovat blago zlasti v Radgono, ker je lam cenejše, kakor pa pri nas v Murski Soboti. Na zadnjem kongresu zadružne zveze v Celju se je mnogo govorilo o tem prometu. Vsi govorniki so prišli do zaključka, da je ta promet nam Slovencem v škodo in da imajo od njega edinole Nemci korist. Ker je kongres storil potrebne korake, da se v škodljivosti obmejnega prometa prepriča tudi vlada, je prav verjetno, da bo obmejni promet v prav kratkem času ukinjen ali pa vsaj izdatno skrčen. Mi pa mislimo, da bi se najložje odpomoglo temu, da nas Nemci izkoriščajo, ako bi naši trgovci in obrtniki cene znižali tako, da bi lahko konkurirali z Avstrijci. Potem bi pač nikomur več ne prišlo na misel, hoditi v Radgono po blago, ki ga po isti ceni dobi v Murski Soboti oziroma v Prekmurju sploh. Pa tudi število naših trgovin bi moralo narasti, zlasti v večjih obmejnih krajih.
Kraljestvo dolarja. Dolar je postal gospodar skrahirane Evrope. Za sto tisoč dolatjer si lahko kupiš pol Murske Sobote. Ker je sedaj v Evropi že na iniljone in miljone dolarjev, in bi Amerika rada vedela, koliko papirnatih dolarjev je še živih, se je odločila izdati nove bankovce. 1-dolarski bankovci bodo imeli sliko Washingtona, 5-dolarski bodo rjosile sliko Lincolna, 10-dolarski sliko Jacksona, 30-dolarski sliko Chlevelandovo, 50-dolarski sliko generala Granta, 100-dolarski j)a sliko Benjamina Franklina. Na drugi strani bankovca ne bo nobenih slik, marveč bodo na drugi stiani vsi bankovci enaki. Ločili pa se bodo po barvi. 2-dolarskih bankovcev pa sploh ne bo več.
Naša država je militaristična, ker
troši vse preveč penez za vojaštvo, ki ga imamo itak več kakor je to potrebno. Res je sicer vlada nad 500 častnikov vpoko-jila, zato pa namerava na dan prestolonaslednikova krsta kar 30 polkovnikov imenovati za generale! Častniki imajo plačo, ki z ozirom na draginjo sicer ni preobilna v razmerju k plačam ostalih državnih nameščencev pa je vsekakor mnogo previsoka. Na ubogega „redova“ so seve pri regulaciji plač pozabili! 5 par vsakemu pa bi vendar bili lahko primeknili.
Kapitalisti imajo v naši državi prvo besedo. To se razume. Drugače niti ne more biti. Ministerski predsednik Pašič je baje najbogatejši mož v Srbiji. Ima vse polno hiš in par sto miljonov denarja in vrednostnih papirjev. Tudi njegov sin je bogat, čeprav ni minister. Razni drugi ministri imajo po več miljonov imovine, grade si palače in kupujejo velike hiše in posestva. Končno to ni nič hudega in dobro je celo, da imamo kaj bogatcev. Toda, či so ti bogati gospodje ministri res dobri državljani, potem bi morali 'na lastne stroške ministrovati ali pa vsaj potujejo na lastne stroške in ne državne. Potem jih bo imelo ljudstvo v časti. Tako pa jih devlje vse v isto korito z avstrijskim nadvojvodo Fri-drihom, mnogokratnim miljonarjem, ki je vsakega prvega v mesecu kakor mačka na miš prežal na mastno frontno doklado. (Seve fronte nikoli videl ni!) S tem Fridri-hom žalostnega spomina skupaj pa naših ministrov res ne bi radi videli v enem košu. Ker so naši vodilni možje sami bogataši, ki bede ne poznajo, zato tudi nimajo smisla za siromaka.
Nov zračni rekord. Francoski vodljivi zrakoplov „Dimerite“ je nastopil 25. septembra svojo pot okrog severne Afrike,
29 se; 5 tem ly, a zvečer s; je vrnil na Fran
C: i-ik':.
c V' z:
7000 kilom. ..n, na cn
bi se spusiii im tla in 108 ur mtzai ter k-dosege: kai Oče časa in daljave n v-.-ečji
svetovni rekord.
'Največjo restavracijo na svetu so nedavno odprli v Lo cionu, .Gostom streže nad 900 oseb. Istočasno lahko postrežejo 4500 gostom. Restavracija ima 100 tisoč krožnikov, 24 tisoč kozarcev in 30 tisoč parov nožev in vilic in 40 tisoč žlic. Posebna ventilacija spremeni zrak vsake 4 minute.

6}
PO co
dovilo nizkih cenah kupite lel s
volni, «o t igo
za ženske in si.kno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturnu robo v veletrgovini R. Sterniecki, 0 i,e. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsaktga, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini
R. Sterniecki.
K
ra riSKESTE* g	äKiffisa.'	sssjgm'»
i
©
Tiformca	keitiičtnih
izdelkov
.JELEN”
d. 3. O. 3.
Maribor, Stilska cesta št. 75
priporoča sledeče svoje izdelke: kolo* mas*:	(prima kakovosti) vaseläsa©,
vsakovrstne kretlta SS ŠrevS|$2 (cipele) in to terpentinove in voščene, IpnŠIO» plavilo» ČtCškO» Olje za šivalne siroje itd. Cene nizke, nižje kakor v Nemški Avstriji.
Prodam čisto novi, še !e dva meseca vporabljeni
II fl Bencin-BBiizoi-motop
ležeči — 450 tur, tip LB. SVz kompletno. Vprašati pri Karlu Sterman, hoteljir v Ljutomeru.
isfiio in trpin
ali pa tudi samo gostilno ali samo trgovino vzamem v zakup (z arendc) ali pa tudi kupim takoj. Najlubše na vesnici v Prekmurju ali pa na sosednjem Štajerskem. Ponudbe pod „gostilno in trgovino“ na upravništvo „Našega Doma“ v M. Soboti.
@ Najcenejša oblačilnica vsakovrstne robe & je pri
J. Trpinu
Maribor, Glavni trg 17. |
Ako pridete kaj v Maribor, oglejte si | pri Trpinu obleke, ki so cenejše kakor |j kje drugod.	^
Hišo (hram)
v Murski Soboti v Zvezni ulici proda zaradi preselitve Vince Pintarič.
Vela nnhictiia lastnih izdellir po zalogo {JUUlyI MII šsonlunčnšhcenah
Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti.
Šercer le drug, Maribor
Vetrinjska ulica št. 2.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
/