Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom ^Slovenskega društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba", — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 13. štev. V Ljubljani, dne 3. julija 1897. VII. leto. Kmetijstvo in obrt. Velika obrt je vzela kmetijstvu mnogo zaslužka. Še pred malo desetletij je neslo platnarstvo lepe dohodke škofjeloškemu okraju, a zadnja leta je popolnoma propalo. Lanu, ki je bil nekdaj jeden glavnih pridelkov, skoro več ne sejejo. Terica, nekdaj tako znana, je Bedaj že redka prikazen. Pri tacih razmerah ni ,čudo, da kmetijstvo peša, če je odpal tak vir pridobivanja. Toda posamičnik proti temu ničesar storiti ne zamore. Pač bi se pa dalo nekaj storiti, ako se kmetje združijo. To bode mogoče, ko se uvedo kmetijske zadruge, če se osnujejo prav, in če ne bode birokratizem vsega ubil. Platnarstvo v nekaterih krajih še vedno daje lepe zaslužke, a platno se more izdelovati samo v velikih tovarnah. V tacih krajih se tudi še izplača pridelovanje lanu, dasi morajo, kar se tiče gojenja, trenja drugače ravnati ž njim, nego so ravnali naši očetje. Kjer je kraj za lan ugoden, bi ga kmetje lahko v večji meri sejali. Zadruga naj bi skrbela za to, da se pridelano predivo proda v kako večjo tovarno. Še bolje bi pa bilo, da koj združimo kmetijstvo in obrt. Okrajna zadruga bi bila pač že tako močna, da bi LISTEK. Gobe in gobovci. Ko slišimo govoriti o gobovcih, spomnimo se strašne bolezni v davnih stoletjih. Sveto pismo nam govori o gobovcih, a ni dognano, če misli isto bolezen, katero razumemo danes pod tem imenom. Pri gobah so posebno vidne premembe na koži in očeh, v resnici pa boltha ves organizem, živci, drugo ataničevje telesa, celo notranji deli Ker so ljudje prejšnja leta malo gledali na čistost kože, so bili gobovci še Btrašnejši videti. Ta bolezen je znana v dveh oblikah, v vozlasti in gladki. Vozlasta oblika le izjemoma hitro napreduje, navadno jako počasi. Bolnik je navadno bolan kacih deset let. Najprej postane bolnik truden, zebsti ga začne, in pokažejo se rujavorudeče lise na koži. Navadno sama osnovala tako tovarno. Ljudje bi tako dobili dela in zaslužka. Ne bilo bi jim treba hiteti v mesto. Ostali bi na zdravem zraku, na deželi. Pa tudi v drugih panogah bi lahko kmetijske zadruge marsikaj storile v tem oziru. V nekaterih krajih, kjer je zemlja ugodna za razne oljne rastline, bi se napravile velike oljarnice. Tovarne na deželi bi imele to prednost, da bi se mnogi njih odpadki lahko porabili za gnojilo. Podobna podjetja so tudi pivovarne. Pri nas so pivovarne največ v rokah ljudi, ki o kmetijstvu nimajo pojma. Po Češkem in Moravskem so pa največ veleposestniki pivovarji. Najumneje bi pa bilo, da bi se te kmetijske obrti poprijeli združeni kmetje. Sami bi pridelovali ječmen in hmel, in tovarne bi jih za to odško-dovale, poleg tega bi pa imeli še dobiček od pivovarne same. Pri ugodnih razmerah bi se lahko lotili tudi pridelovanja sladkorja iz pese. Dokler bodo kmetje vse le tovarnam morali prepuščati, bodo razmere zanje slabo stale. S samim javkanjem se proti velikemu kapitalu ničesar storiti ne da. Tudi se samo z malimi sredstvi več se najprej narede ob obrvih in na vnanji strani kože. Sčasoma odebele in narede se prave bučke in vozli. Razširijo se po vsem obrazu, rokah in nogah, in naposled se ognoje in iz njih začne teči neka smrdljiva tekočina, ki se strdi v trdo skorjo. Taki vozli se narede tudi po drugem telesu in ognoje. Oči večkrat spridijo, no3 se kar udere. V ustih, grlu, želodcu, trebušni in rebrni mreni ter na srčnjaku ee narede te gnoječe se bučke, samo na plučih nikdar. Naposled začne neka tekočina bolnikom teči v možgane in umro, ne da bi čutili kake bolečine. Gladka oblika te bolezni je običajno še hujša in traja mnogo dalje, večkrat blizu dvajset let. Najprej se narede veliki mehurji na rokah in nogah. Mehurji popokajo in puste okrogle mazolje in poslednji vglobljene obrastke. Cez dalje časa se potem loti trupla neka medlost in bolečine, ki utegnejo dalje trajati. Te bolečine se ne da pomagati kmetu, s tem se mu le za nekaj let podaljša gospodarsko življenje. Treba je popolne premembe gospodarskega reda Seveda začetek bode težek, ali vztrajnost bode vse premagala. Seveda to bode le mogoče, če se bode upeljalo, da se bode zadrug« smela lotiti tacih podjetij, če je za to samo veČina članov. Če bi se zahtevalo, da morajo vsi člani pritrditi, se ne bi ničesar osnovati moglo. Vedno se jih bode nekaj našlo, ki bodo nasprotovali. Posebno je oči vidno, da bode nasprotoval kak tovarnar, ki ima slučajno toliko zemlje, da bode tudi v kmetijski zadrugi. Če bode videl, da se kaj tacega napravlja, bode tudi nalašč kupil kako kmetijsko posestvo, da bode le mogel ovirati. Poleg tega je pa v našem narodu neki star konservativen duh, in ljudje imajo neko nezaupanje proti vsem novotarijam. Naši poslanci bodo morali vse to dobro preudariti, ako hočejo z zakonom o kmetijskih zadrugah zares narodu koristiti. Treba bode tem večje odločnosti, ker so ne le na levici, temveč so tudi mej desničarji možje, ki se upirajo temu, da bi se kmetijskim zadrugam dalo pravico snovati svoja podjetja. Po njih mnenju naj bi zadruge skušale le bolj nravno s poukom uplivati na kmeta, ne pa gmotno. Tega mnenja so zlasti češki veleposestniki, ki že imajo vsa mogoča podjetja. Ložja bi bila taka osnova tedaj, ko se je začenjala velika obrt, a tedaj je bil kmet še tJačen in nezaveden, da bi si bil znal okoristiti novih razmer. Graščaki so pa navadno bili preveč omehkuženi, da bi se bili tacih stvcrij poprijeli. Le v severnih deželah so se našli na veleposestvih izvedeni oskrbniki, ki so za časa znali izkoristiti združenje velike obrti in kmetijstva in to je podlaga bogastvu čeških in moravskih graščakov. Politični pregled. Notranji položaj je še vedno popolnoma nejasen in nihče ne ve povedati, kako se razvije. Vlada želi, da bi se dosegla mej Čehi in Nemci sprava in se močno trudi, da pridobi za to prizadete stranke. Cesar je poklical k sebi razne uplivne češke in nemške politike in jim je razložil to svojo željo. Vzlic temu ni dosti upanja, da se kaj doseže, tudi če se začno dotična pogajanja. Krivi so tega Nemci, ker preveč zahtevajo. Nemci nečejo Cehom priznati popolne ravnopravnosti, Čehi jo pa tirjajo in imajo prav, če ne odnehajo. Nemški klerikalci so spet enkrat pokazali, da njih „prijateljstvo" ni dosti vredno. Slovanske stranke so jih vzele v državnozborsko večino, ker so obljubili, da se bodo poganjali za izvedenje ravnopravnosti. Zdaj, ko so videli, da bi vlada to večino rada razgnala, ker neče Slovanom pomagati do ravnopravnosti, so nemški klerikalci na usta dr. Ebenhocha izjavili, da se mora doseči taka sprava mej Čehi in Nemci, kakor jo žele Nemci, da so oni sploh proti popolni ravnopravnosti Slovanov z Nemci. To pač pomeni toliko, kakor da so pripravljeni izdati svoje slovanske zaveznike. Socijalni demokratje trobijo na vseh svojih shodih, da so iz same pravicoljubnosti podpirali v državnem zboru Nemce, ko so rogovilili proti jezikovni ravnopravnosti. Na srečo jim nihče ne verjame. Nemški kapitalistični poslanci prirejajo zdaj shode in hvalijo na teh shodih socijalne demokrate na vse protege, češ, da so jih socijalni demokratje krepko podpirali v boju proti Slovanom. Sram jih bodi, te židovske hlapce, da tako postopajo! Zdaj naj nikar več ne govore, da so pravični vsem narodom ! Malorusi v Gališki so v narodnem oziru hudo zatirani. Poljaki jim ne dajo živeti. Malorusi so sprevideli, da se j.m toliko časa ne bo godilo bolje, dokler bo Ga- 8 tem končajo, da bolnik izgubi vsak občutek. Lahko ga žgeš. Trepalnic in ustnic ne more zapreti. Človek oslepi. Kadar pride bolezen na prste, se ne morejo več stegniti. Kosti začno gniti in živemu odpadajo udje, kakor roke in noge. V starem veku so gobe bile jako razširjeno po Aziji, Afriki in Evropi, v srednjem veku so se bile razširile tudi v Nemčiji. Še sedaj so gobe razširjene po vseh petih delih sveta, če tudi v Evropi jako malo. Gobovci se nahajajo v Evropi skoro samo v nekaterih delih Ku sije, Skandinavije, Islandije, Iberskega otoka, Provansa, nekaterih italijanskih pribrežjih, na Grškem in na otokih Sredozemskega morja, leta 1884. 80 pa zasledili gobovce tudi v memelskem okraju v Nemčiji in h tega čaaa obrača se tej bolezni nekaj več pozornosti. Bolje se je pa ta bolezen razširila po severni Ameriki, kjer imajo v Lui-siani, Kaliforniji in Floridiji kolonijo za gobovce. Na otok Havaj so gobe zanesli kitajski delavci. — V Srednjem veku so gobo v Evropo bili baje zanesli križarji. Najhuje so bde razširjene v trinajstem stoletja in v 16, stoletju so skoraj popolnoma izginile iz Evrope. O tem, če so gobe nalezljive, vladajo moj zdravniki različna mnenja. V prejšnjih časih so veljale gobe za nalezljive. Zidali so za gobove posebno bolnice. V severni Nemčiji so bilo le bolnico največ posvečeno sv. Juriju. Stanovalci tacih hiš so morali čisto živeti. Noben ni smel celo noč izostati, pa tudi zunaj z nobeno ienako govoriti. Na deželi so postavili za gobove koče, kjer so »tanovali. Čo je kdo gobov, odločili so zapriseženi ogle-dovalci. Na Holaiulnkem so imele posebne cerkve predpra-vice, da so odločevale, kdo je gobov. Goboveo je dobil pismeno spričevalo, drugačno obleko, tia obtoki posebno znamenje, klobuk z belim trakom. Dali so mu klopotec, liška jednotna dežela, katero vladajo poljski graščaki. Zategadelj tirjajo zdaj, naj se Gališka razdeli na dva dela, na poljski in na maloruski, zahtevajo torej isto, kakor Slovenci na Koroškem in na Štajerskem. Hrvatskim duhovnikom se godi zdaj slabo. Pri de-želnozborskih volitvah so močno agitirali, misleč, da jim je dovoljeno, zlorabiti tudi cerkev v politične namene. Trudili so se za dobro in pošteno stvar, a sredstva, katera so rabili, niso bila prava. Ker pa Madjaroni niso tako mehki, kakor smo mi, začeli so duhovnike kar po vrsti zapirati in jib kruto preganjati. Angleška kraljica je te dni slavila šestdesetletnico svojega vladanja. Angleški narod je ta dan jako zname- nito slavil, Irci pa, kateri so zatirani, so uprizorili več prav velikih demonstracij proti kraljici. Ministerske premembe na Nemškem. Na Nemškem se pripravljajo velike premembe. Vse kaže, da odstopijo malone vsi sedanji ministri in da pridejo na njih mesta povsem novi možje. Turčija in Grška. Vojska mej Turčijo in Grško je sicer že končana, a mir se še vedno ni sklenil. Turčija zahteva, naj jej Grška odstopi lepo deželo Tesalijo in plača vse vojne tioške, česar Grška seveda ne mara. Evropske velesile so se lotile posredovanja. To posredovanje traja že več tednov, pa še vedno nimajo nič uspeha. Kdo ve, kaj se naposled še izcimi? Dopisi. K Dolenjskega. (Nekaj o pravdah.) (Konec.) Premoženje naših kmetov je redkokdaj večje. Navadno že pri življenju stariši ž njim razpolagajo, in redkokrat pride kako večje kmetsko premoženje v zapuščinsko razpravo. Vsaj po Dolenjskem je tako. Navadno so predmeti zapuščinskih razprav manjša premoženja. Ali dosti pravd prihaja iz tega, da se testamenti, poslednje volje, prav ne delajo, in iz tega, da se isti delajo v času, ko že življenje slovo od telesa jemlje. Navadno hočejo naši ljudje, da se poslednja volja pismeno napravi. Pisati in brati starejši ne znajo, in postava zahteva za poslednje volje takih posebnih varnosti, katerih navadno ne poznajo isti, ki testament pišejo, niti testamentne priče. Napačno se potem dela, in pravda je gotova, in pravda dostikrat vso zapuščino vzame. Ker navadno ljudje mislijo, da umirajoč človek ni več pri zdravi pameti, se tudi zaradi tega radi pravdajo, ker mislijo dokazati, da oni ni bil v stanu pametno misliti, ki je testament v poslednji uri svojega življenja napravil. Pravijo: gospod so mu Boga v usta tiščati morali, ali spovedati se ni hotel, torej ni bil zdravega uma. Ali redkokrat se more dokazati, da je bil tak človek nezavesten, če je bil prej dobrih možganov, in da je ljudi svaril, naj se ne približujejo. Nositi je moral palico, da je ž njo potipal stvari, katere je želel imeti. V Franciji so gobovce proglasili za mrtve. Niso smeli ni česa podedovati ali pridobiti. Samo beračiti jim je bilo dovoljeno. Prepovedano jim je bilo pohajati javne kraje. To je gobovce večkrat tako razkačilo, da so napali mesta, a so bili zato hudo kaznovani. — Ženiti se, je gobovcem bilo iz starih časov prepovedano. Pipin je že 757. leta bil določil, da so gobe povod ločitvi zakona in se drugi del potem zopet lahko oženi. Tedaj so celo verjeli, da se gobe podedujejo. Dr. Blascho je preiskal okraj Memet na Nemškem in j« konstatoval, da je v tem kraju, ki ima samo 60.000 ljudij, 23 gobovih. zastonj se kri preliva s plačevanjem večjih stroškov. Najboljše je, da se pokličejo trije možje za testamentne priče, ki še niso zaradi goljufije ali tatvine bili zaprti, in pove se jim poslednja volja. Tak testament potem drži in ne da prilike pravdi. In saj ni treba kmalu umreti, če se že pri dobrem zdravju testament napravi. Naši ljudje pa mislijo, da morajo precej umreti, ko napravijo testament. To je vraža. In stariši ne smejo otrok, otroci ne starišev v testamentu pozabiti. Dolžnostni delež se mora istim dati in če se to ne stori, so zopet pravde za ta delež. V par letih so se kazenske pravde zaradi razžalitev časti tudi pri nas močno pomnožile. Kriv prst se ne sme pokazati in že je pravda. Kmet se ni dosti šolal, on je narave sin in on se tudi izraža, krstivši otroka s pravim imenom. Rokavic ne pozna. Pa po zdajšnjem svetu si jih bo moral omisliti, posebno pa ženice. Ne govorimo o onih obrekovanjih, ki so zlobna, ki človeku res kradejo čast, ali onih malenkostij ni treba spravljati pred sodišča, ki so le izvor kakega krega mej sosedi, ali mej ženskami, ko Človek v jezi besedij ne deva na tehtnico, na kateri se zlato vaga. In kaj se je treba toliko brigati za življenje svojega bližnjega! Vsak ima pravico živeti, kakor se njemu ljubi. Polovica teh kazenskih pravd zaradi prestopkov proti varnosti časti pa gre jemati na račun trei-jalstva, ki se v naših krajih v nekaterih farah neguje. Pameten duhovnik je nasprotnik tercijalstva. Tercijalci in posebno tercijalke prerešetujejo s tanjkim rešetom življenje svojega bližnjega in kar nič ne poznajo za druge naravnega zakona, ki se glasi: Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo! Bog ve, kako sami v tem oziru živijo? — Ali kar zamaknjeno oči obračajo, ako kaj vidijo, kar ne bi smelo biti! In kako majhna stvar se potem povekša in prav grda pride potem na dan in to umazano perilo seveda tudi pred sodnika! Tudi to dela stroške, zamude časa in hudo jezo mej ljudmi. Pa ne bi smelo biti tako. Vsaj nedeljo za nedeljo včasih iz nekaterih prižnic ni druzega slišati kakor o spolni nečistosti. Ljudje morajo na ta predmet misliti. In koliko kvara dela to mej mladino! Na naših pašnikih se grde stvari dogajajo, pred porotniki se obravnavajo skoraj vsakokrat dogodbe z nadih pašnikov. Doma in drugje so otroci se naravnost opozarjali na to, na kar ne bi morebiti mislili še tako zgodaj. Prostor nam ne dopušča povedati, kfcko priti marsikateri neumni pravdi v okom, pa navedli smo nekaj uzrokov istih, iz njih se da nauk vzeti. Brez pravde seveda ne bo živel ta zdajšnji človek, pravda je zakon življenja človeka, če si hoče v gospodarstvu svoje varovati, je, rekel bi, nekaj za duševno zdravje kmeta potrebnega. Tepsti se ne smemo in krepek človek se ne bo dal ne tako ali tako žaliti; tudi ne moremo vseh strasti in napačnih misli iz človeka iztrebiti, braniti se je treba. Ali pri vsem je treba postopati pametno, da gospodarstvo ne trpi po nepotrebnem škode in ne za majhne nevšečnosti, ki jih morda nasprotnik še povzročiti ni hotel! —a— Slovenske in slovanske vesti. (Revizija zemljiščno davčnega katastra.) Za revizijo zemljiščno - davčnega katastra sestavljena osrednja komisija je, kakor znano, izvolila poseben pododsek, kateri je pregledal izkaze, na koliko so razne deželne komisije znižale skupno čisti katastralni dohodek in koliko nasvetuje centralni referent iz finančnega ministerstva, ter potem komisiji nasvetoval, katero svoto naj določi za posamične kronovine. Vsa svota, za katero se zniža zem-Ijiščni davek, znaša 21/a milijona gld., na posamezne kronovine torej ne pride dosti. Poročevalec za kranjsko deželo je bil zastopnik Koroške, Hock. Že to kaže, da kranjski poslanci kmetiških občin nimajo prav nič upliva na Dunaji. Kranjska deželna komisija je nasvetovala, naj se sedanja svota zemljiškega davka, ki znaša 2,815.492 gld., zniža na 2,502 657 gld., referent pa je predlagal, naj se zniža samo na 2,630.276 gld. in to jo tudi obveljalo. V odstotkih je predlagala kranjska deželna komisija, naj se svota katastralnega čistega dohodka zniža za T'9%, referent pa je predlagal in s tem tuli zanagal, da se zniža samo za 6-5%. Kranjska dežela je posebno zadeta, ker se ni vsprejel nasvet deželne komisije, naj se zniža svota čistega dohodka iz njiv za 14*5%, Deželna komisija je ta predlog dobro utemeljila na podlagi statističnih podatkov o žitnih cenah in stroških za obdelovanje, a na Dunaji niso poslanci kmetskih občin prav nič dosegli. Dočim se je za Koroško, kjer so razmere prav take, kakor pri nas, znižala svota čistega dohodka iz njiv za 14%, se zniža na Kranjskem samo za H'4%. Koroški kmetje imajo menda boljše poslance, kakor kranjski. Prava sramota je, da poslanci kranjskih kmetskih občin še toliko niso dosegli, da bi bih imeli v pododseku svojega zastopnika, da še tega niso mogli doseči, da bi bil kateri zastopnik druge kronovine v pododseku stavil predlog, da naj se sprejmo predlogi kranjske deželne komisije. Ubogi kmet, ki imaš tako malo uplivne poslance. (Ne poslušajte akusnjavoev.) V novejšem času se je ustanovila stranka, katera hoče delati za „spravo", v resnici pa le skuša narodni stranki podkopati zaupanje ljudstva. Generala pri tej stranki sta dr. Gregorič in kurat K o bi ar. Gregorič je bil v mladosti pri Nemcih, pozneje je bil klerikalec, a ko so ga klerikalci iz svojega tabora spodili, je ustanovil posebno stranko, katera pa nima še prav nič pristašev. Njegov tovariš kurat Koblar je ravno tak poštenjak. Ker ga je narodna stranka spodila iz svojega tabora, ker mu ni hotela pomagati, da bi postal državni poslanec in kanonik, za kateri mesti in z njimi združene dohodke se je silno poganjal, zato se je oklenil Gregoriča. Zdaj izdajata časopis, v katerem blatita vse poštene narodne ljudi. Ta časopis dela sramoto vsemu narodu; tako ostudnega, ničvrednega, lažnjivega časopisa še ni bilo na Slovenskem. Zato naj pa vsi zavedni ljudje delajo na to, da se ta časopis, ki se imenuje »Slovenski List", ne razširi: rajši čitajte klerikalne liste, kakor ta list kurata Koblarja in dr. Gregoriča! (Pevsko društvo „Igubljana") je dne 27. m. m. priredila v Ljubljani o priliki blagoslovljenja nove zastave lepo slavnost. Udeležba je bila jako velika. Zasto panih je bilo nad 60 društev. Značilno je, da se te slav-nosti ni udeležil noben klerikalec. E, klerikalcem smrdi pač vse, kar je narodno, in posebno neprijazno gledajo vse, kar odpira ljudstvu oči ter mu kaže, da človek ni samo za to na svetu, da dela in moli, ampak tudi. da se življenja veseli. (Slovensko planinsko društvo) je v kratkem času svojega obstanka storilo že toliko za naše kraje, da mu gre najpopolnejše priznanje. V Pragi se je zdaj ustanovila podružnica planinskega društva, katera privabi gotovo mnogo čeških gostov v naše kraje. Slovenske občine bi morale „Slovensko planinsko društvo" kolikor mogoče podpirati. Ko bi vsaka občina dala društvu le nekaj podpore na leto, storilo bi lahko še veliko več in privabilo še več tujcev v naše kraje, kar bi bilo tistim občinam samim na korist. (Železnica iz Ljubljane na Vrhniko.) Te dni je vlada izdala koncesijo za zgradbo lokalne železnice iz Ljubljane (Brezovice) do Vrhnike. Koncesijonarji so ljubljanski župan Ivan Hribar, vrhniški župan Gabrijel Jelovšek in Ivan Gruden. Zgradba je s tem zagotovljena in se dela začno še tekom letošnjega leta. (Umrl) je v Moravčah na Gorenjskem dne" 25. m. m. gospod Martin Barlič, upokojeni župnik. Pokojnik se je rodil 11. novembra 1811. I. v KraŠnji pod Limbarsko Goro. Služboval je v Sežani in Višnji gori, kot župnik v Polomu na Kočevskem, kjer je vsTed bolehnosti stopil v pokoj. Radi bolezni je večkrat spreminjal bivališče in bil v Blagovici, na Vačah, v Dobu, v Volesovem in naposled v Moravčah na Gorenjskem. Bil je pokojnik miren, dobrotljiv in radodaren. Prelepi pogreb je jasno pokazal, kako je ljudstvo čislalo in spoštovalo rajnega, — V Novemu mestu je umrl prost Peter Urh, (Volilni shodi.) Razni slovenski poslanci prirejajo zdaj po svojih okrajih volilne shode, na katerih poročajo svojim volilcem o dogodkih v državnem zboru. Vsak poslanec razlaga to, kar ljudje večinoma že vedo iz Časnikov, a nobeden ne pove, kaj mislijo poslanci storiti, da nam pomagajo iz naših naiodnih in gospodarskih stisk. Odkrito povemo, da je slovenskim kmetom le malo pomagano s tem, če njih poslanci v državnem in v deželnem zboru največ le gledajo, kaj se godi. Slovenski kmetski vohlci zahtevajo, naj njih poslanci stavijo primernih predlogov, kakor ga je na pr. stavil posl. Berks. Zdaj imajo Časa dovolj, da se za to pripravijo. (Za idrijsko rudarje) Dež. poslanec dr. Maj ar on je bil dne 23. junija v avdijenciji pri poljedelskem mini-sterstvu grofu Ledeburju na Dunaji in je od njega zastran delavcev pri idrijskem rudniku dobil zagotovilo, da se v najbližjem času izgotove ukrepi, mereči na izvišanje bodisi temeljnih, kakor tudi ostalih delavskih plač in na izboljšanje provizij, zlasti za vdove in sirote; to se ima razvidno storiti že v proračunu za leto 1898. - Tudi hoče ministerstvo poskrbeti, da se bode na vojaška leta delavcev oziralo pri zopetnem vstopa v službo in pri proviziji ter hoče v najbližjem času, kar se tiče delavskih stanovanj in hrane, več primernega ukreniti in napravo mestnega vodovoda denarno podpirati. (Spominska plošča Andreja Praprotniku.) Zasluženemu slovenskemu pesniku, pisatelju in učitelju A. Praprotniku, se odkrije v nedeljo, dne 4. julija v Pod brezju na Gorenjskem spominska plošča. „Slovensko učiteljsko društvo" priredi o tej priliki primerno slavnost. (Iz Škofjeloke) so nam brzojavili: Občinski zastop izvolil je županom soglasno g. notarja Lenčka; svetovalci pa so gg.: dr. Ar ko, Valentin Sušnik, Bogomir Krener in Avgust Sušnik. — Novemu narodnemu g. županu in njegovim gg. svetovalcem sporočamo svoje čestitke I (Pošteno jo je skupil.) Dne 21. junija se je grof Karol Lantieri preselil iz Gorice na svojo grajščino v Vipavi. Sprejem je bil vse drugačen, kakor druga leta. Pred trgom je vihrala črna zastava z napisom „StreJa udri iz višine — izdajalca domovine". Vipavci so grofu Lantieriju naredili to sramoto, ker je pri državnozborskih volitvah na Goriškem dal najprej Slovencem pooblastilo, potem je pa preklical in volil z Lahi. Vsa čast vrlim Vipavcem! (Za jezikovno ravnopravnost) Posnemajoč občinski zastop ljubljanski sta okrajna zastopa celjski in vraneki sprejela resoluciji, v katerih odobravata jezikovni naredbi, izdani za Češko in Moravsko, ter zahtevata, da se take naredbe izdajo tudi za slovenske pokrajine. (Preganjanje Slovenoev na Primorskem) Na Goriškem, v Istri in v Trstu vladajo zdaj jako tužne razmere. Slovenci se zatirajo, kakor nikdar poprej. Še kresov na čast sv. Cirilu in Metodu ne smejo prižigati. Skoro vsak dan se vrši pri sodiščih kaka obravnava proti Slovencem. Ječe so polne nesrečnih naših bratov, ki ugovaijajo zatiranju, kateremu so Slovenci izpostav- ljeni. Slovenski listi se konfiskujejo radi vsake malenkosti; sploh, Slovencem na Primorskem se godi dosti slabše kakor kristijanom na Turškem. (Vse za pravico!) Prvi pogoj dobremu pravosodju je pač to, da je sodnik zmožen jezika prebivalstva, saj se sicer ne more porazumeti z ljudmi. Zdaj, ko se delajo priprave za uvedenje novega pravdnega reda, je vlada spoznala, da jej na Primorskem manjka uradnikov, kateri so zmožni slovenskega jezika. To je pa ne moti. sklenila je baje, da nastavi tudi take sodnike, kateri ne morejo z ljudmi občevati, pa upa, da bodo slovenski advokati radi ,dobre stvari" laški govorili. Kaj ne, da skrbi vlada dobro za nas in za pravico? (Katoliško-politično in gospodarsko društvo za koroške Slovenoe) prireja neprenehoma shode po vseh delih Koroške, na katerih shodih vzbuja narod in ga bodri za delo. Slovenstvo na Koroškem pa vzlic temu ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, največ radi tega, ker je slovensko narodno gibanje preveč klerikalno. Koroški kmet ne mara, da bi mu duhovniki ukazovali, koroški kmet spoštuje duhovnika, ali v posvetnih stvareh hoče sam odločevati po svoji pameti, ne pa kakor je všeč mladim kaplanom. Radi tega se slovenski koroški kmet tako težko oklene narodne stranke, ker vidi, da pri Nemcih odločujejo pri vseh posvetnih vprašanjih po-svetnjaki sami, pri Slovencih pa je skoro vse v rokah duhovnikov, katerim on ne zaupa. (Velika nevarnost na gospodarskem polju) preti primorskim Slovanom sploh, posebno pa istrskim in tržaškim. V Trstu se je namreč ustanovila laška banka, ki se imenuje „Banca agricola" za sedaj s 500.000 gld. glavnice, katera se more povišati za 1,500.000 gld. Ta banka ima' očitno nevaren namen — tako vsaj odprto pišejo laški časopisi — za Slovence, katerim misli posojati denar, da ne bodo odvisni od slovanskih posojilnic. Ta banka bo imela sedež v Trstu, a delovanje raztegne na Trst, Istro in Goriško. Pravila so že predložena oblastnijam in se pričakuje dnevoma njih potrditev. Ker je danes denar sveta vladar, nimamo pričakovati ničesar dobrega, pač pa veliko nevarnost, ki nam preti od laške strani. Radi tega, ako mislimo oBtati popolnoma neodvisni v svoji deželi, ustanovijajmo slovenske posojilnice po vseh krajih, kjer je le mogoče, da se tako pravočasno pride v okom preteči nevarnosti! Lahi imajo v svojo banko očiten politični smoter, oni hočejo doseči le to, da z izposojevanjem denarja Slovanom isti postanejo od njih odvisni. Pozor, rodoljubi! (Celovški škof) je strasten Nemec. Takrat, ko je šlo za njega imenovanje, je papež zahteval, da mora celovški škof slovenski znati. Dr. Kahn ni znal nobene besede, kakor je tudi še sedaj ne zna, a rekel je papežu, da zna precej dobro in nekateri drugi škofje so to potrdili. Papež je na to imenoval dr. Kahna za škofa in misli še danes, da zna mož slovenski. Kahn je bil tudi obljubil, da se slovenski nauči. Te obljube seveda ni spolnil, zato pa preganja Slovence, kjer in kadar more in posebno slovenske duhovnike. Zadnjič enkrat je obiskal šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu in pokazal svoje zaničevanje Slovencev s tem, daje rekel šolskim sestram, da Slovenci niso vredni lepe hiše, da je zanje „prenobel", ker je za Slovence primerna in dosti dobra lesena baraka. To je du'ni pastir, da smo ga lahko veseli! Škofov izrek je po vsem Slovenskem obudil veliko jezo, samo klerikalci opirajo škofa, ker so zadovoljni z njegovim preganjanjem in zaničevanjem Slovencev, ker tudi oni mislijo, da je za Slovei.ee dobra lesena baraka. (Nemci bo vedno jednaki!) Nemški listi in mej njimi tudi graška „Tagespcšta" se silno hi.dujejo, ker so pri električni železnici na kralj. Vinchradih v Pragi vsi napisi narejeni samo v čeektm jeziku, češ, „v Vinohiadih je mnogo tisoč Nemcev, kateri niso prisiljeni znati češki, in tudi ne znajo . . . Nujnavadnejši ozir na javno varnost zahteva, da se napisi in svarila narede v obth deželnih jezikih." Izvrstno! Slovenci na Štajerskem tudi niso prisiljeni znati nemškega, in na tisoče jih je, ki tega jezika ne znojo; tudi na Štajerskem, zlasti na Spodnjem Štajerskem, in posebno v Savinjski dolini, koder živo sami Slovenci, zahteva najnavadnejši ozir na javno varnost, da se napisi in svarila narede v obeh deželnih jezikih, ali vsaj v slovenskem jeziku, v jeziku prebival- stva, a vzlic temu je dež. odbor štajerski svoj čas napravil samonemške napise pri savinjski lokalni železnici, dasi žive tam kompaktno sami Slovenci in bore malo Nemcev. Ti Nemci so pač čudni patroni! Zase zahtevajo naj nežnejšo obzirnost, koder pa imajo moč v rokah, nastopajo vselej skrajno brutalno. Pa se bodo že odvadili, če ne iz lepa, pa iz grda. (Narodna slavnost v Celji) Odbor za izvršitev priprav za veliko ljudsko slavnost, katera se bode vršila ob priliki blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola" in otvoritve »Narodnega doma v Celji" dne 7. in 8. avgusta t. 1. naznanja, da je razposlal te dni dotična povabila vsem onim diuštvom, katerih imena so mu znana. Ker je pa pri velikem številu naših narodnih društev lahko mogoče, da smo to ali ono prezrli in ker želimo, da dobe" dotična povabila vsa narodna društva, prosimo, da nam naj dotična društva, katera se bodo udeležila te slavnosti, naznanijo čim prej svoja imena, da jim zamoremo poslati vabila in pozneje vspored. Ob enem pa prosimo vsa ona društva, katera se nameravajo slavnosti dne 7. in 8. avgusta t. 1. vdeležiti, da nam svojo vdeležbo in prilično število vdeležencev v kratkem naznanijo, da nam bode mogoče preskrbeti še pravočasno vse potrebne priprave. Razne vesti. (Umora.) Dne 17. junija našel je mlinar Franc Lipovec v Jezeiu pri Preserju svojo 19 let staro deklo Marijo Dormiš s prerezanim vratom ležati na senjaku. Poleg nje je ležal nož, navaden „pibec" za 2 kr. Prvotoo se je mislilo, da si je Marija Dormiš sama prerezala vrat, ali sedaj vse kaže, da se je izvršil umor. Na sumu sta bila dva fanta in jeden izmej teh — Miha Lipovec, sin mlinarjev — je bil koj pobegnil, ko je izvedel, da se obrača sum proti njemu. Ta Miha Lipovec je najbrž morilec, kajti zalezoval je dekle z ljubavnimi ponudbami, a dekle jo imelo itak že — dva ljubimca, torej ji jo bil tretji preveč. To pa je ljubosumnega fanta, ki je star jed\a 2G let, toli razjarilo, da je dtdde počakal v senjaku, kjer ji je, ko je prišla po steJjo, prerezal vrat tako globoko, da be je držala glava samo Se malo života. Morilec se je po umoiu preoblekel, a našli so okrvavljeno njegovo srajco. Žandarmerija je Miho Lipovca že dobda in ga izročila C kr. dež. sodišču. — Dne 10. junija našli so ljudje v Gorenjem Vrhpolju pri Kostanjevici posestnika hčer Nežo Zagore obešeno na kozolcu. Sumi se, da jo je umoril njen ljubimec in jo potem obesil na koaolec. (Nesrečo.) DJletni France Klopčič je te dni v navzočnosti 151etnega pastirja Alojzija Ošabna ogledoval nabito puško. Puška se je sprožila in kroglja je zadela Ošabna v čeljust. Obležal je mrtev na lici mesta. — Dno 17. junija je 121etni Jakob Vihunc v Topolju ponesrečil na gugalnici. Vrv se mu je bila ovila okr< g vratu in ga zadušila. — V Radomljah je te dni dOletna Reza Brvar pri pranji padla v potok in utonila. — Pri Novem mestu je hlapec Franc Snmšek vozil mrvo domov. Voz so je pre vrnil na Snmška, kateri se je pod mrvo zadušil. — V Črnem potoku pri Kočevju je bil te dni požar, kateri je naredil ekode 700 gkl. (Vtopljeiica s« našli) dne 22. junija v Savi pri So-nožetih. Vtopljenec je star 20 do 25 let, srednje velikosti, činih J: s, ptdtlgasttga obraza in oblečen v čine stare cajgaste hlače in ravno tak telovnik. Truplo je moralo že dlje časa ležati v vodi. Dosedaj še ni nihče spoznal najdenega vtopljenca. (Samomor.) Fran Lotrič, GOletni kajžar v Dražgošah, se je te dni na svojem čebeljnaku obesil. (Dobrodelnost kacega izuma), kakor je n. pr. način izdelovanje Katbreinerjeve sladno kave, Kneippove z duhom in ukusom prave kave, postane za občinstvo često-krat iluzorno, ker so najdejo ljudje, ki spravijo hitro malovreduo drugo, po tem posneto blago v promet. Po-stbno pri tej kavi prodajajo navaden žgani ječmen in pi-vovarski slad za kavo ter jo zavijajo v ovitke, s katerimi hočejo ljudi slepiti, ali jo kar na vago oddajajo. Seveda se človoku hitro pristudi ta izdelek, ker nikakor ni tak, kakor pristna sladna kava. Zato pa naj vsakdo vselej zahlova le sladno kavo v originalnem ovitku z napisom Kathroiner. (Velika nezgoda.) Vsled dežja so zadnje dni vse vodo v Gališki močno narasle in so na raznih krajih nastale poplave. Mesto Kolomeja je najbolj zadeto, ker je bilo popolnoma preplavljeno. Blizu mesta se je na železnici primerila velika nezgoda. Voda je omajala stebre železniškega mostu mej Kolomejo in Turko, vsled česar je poštni vlak padel v vodo, ker se je most podrl. Rešilna dela so se takoj začela. Vojaštvo je delalo z vso požrtvovalnostjo. Poroča se, da je bilo, kolikor je doslej dognano, šest osob ubitih, mej njimi poštni kontrolor, poštni sprevodnik, poštni sluga ter trije železniški uslužbenci, več popotnikov pa bolj ali manj nevarno ranjenih. (Strela je udarila v cerkev) v Koibucizowi1 baš ko je bil v njej škof Lobos Strela je ubila nekega kmeta in oamodila deset drugih ter jih deloma zelo ranila. Škofu se ni zgodilo nič. (Angleške pijanke.) Diuštvo krščanskih žen je poslalo angleški kraljici v 44 jezikih pisano in s 7 milijoni podpisi opremljeno prošnjo, naj bi se zavzela pijank in pijancev. Na Angleškem popijejo namreč i gospodske i priproste ženske nečuvene množine — žganja. Po skritih, finih beznicah se potikajo milostljive gospe ter pijančujejo z navadnimi delavkami po cele dneve, tako, da je videti vsak hip pijanih in omabujočih žensk na ulici. Posebno žensko društvo deluje proti pijanstvu, a doslej še zaman. (Sodniki in odvetniki) dobe z novim letom, ko stopi v veljavo novi pravdni red, tudi posebno obleko. Pri vseh obravnavali bodo namreč oblečeni v črne talarje in nosili bodo črne kapice. Kadar se bo razglasila sodba, se bodo morali pokriti. Na Angleškem, na Francoskem in drugod so sodniki in odvetniki že od nekdaj tako oblečeni, v nas pa ima ogledovalec sodne obravnave vtisk, da je navzočen pri razpravi vojaškega sodišča. (Pokvarjeni ljudje.) Dunajsko porotno sodišče je te dni sodilo predrznega tatu. Bivši trgovski pomočnik Friderik Schneider se je bil naveličal dela in začel kraBti. Hodil je na Dunaji in v Pešti v razne denarne zavode in tam čakal na stranke, katere je potem okradel, če je mogel. V poštni hranilnici je ukradel nekemu trgovskemu slugi 10 000 gld,, v nekem drugem zavodu tudi trgovskemu slugi 11.000 gld, v Pešti pa je nekemu uradniku izmaknil izpod pazduhe zavoj, v katerem je bilo 9000 gld. Zvitega tatu so ujeli v Monakovu, ko je na pošti segel v odprto blagajnico ter vzel iz nje 3000 gld. v tistem hipu, ko se je pred blagajno stoječi uradnik ozrl na drugo stran. Mati in obe sestri tatu so vedele za poče-njanje Friderika Schneiderja, in so ga še podpirale pri teh tatvinah ter ž njim zapravljale denar. (Petrolej zdravilo proti davici.) Italijanski zdravnik dr. Secomandi v Bergamu razglaša po listih, da je po večletnih poskušnjah našel, da je petrolej najizvrstnejše zdravilo proti davici in da pomaga nad šest let starim osebam popolnoma sigurno. Sodimo, da bo vender dobro počakati, dokler ne potrde naši zdravniki teh trditev! (Petleten samomorilec.) Neverjetno, a vender resnično! Te dni je skočil na Dunaju pet let stari Fran Tobek, ki je bil pri nekem opekarju na hrani, v vodo, da bi se utopil. Neki mimoidoči klepar jo otroka jedva rešil. Samomorilni kandidat je povedal, da je šel v smrt, ker ga doma — hudo pretepajo (Mala revolucija) se je primerila v neki pogorski vasi blizu Olomuca. Prebivalci dotične vasi so od nekdaj imeli pravico, nabirati suhljad po sitnih gozdih nadsko-fovih, zdaj pa jim je bilo to prepovedano, in se je začelo tako neusmiljeno preganjanje vseh brivcev, da so se ubogi kmetje spuntali. Orožniki so z bajoneti naredili mir in potem 14 posestnikov odgnali v ječo Naj še omenimo, da je olomuški nadškof jeden največjih bogatašev, kar jih je v naši državi. (Zai ubijeno mesto.) Ogernko finančno ministerstvo je dalo vse premakljivo in napremakljivo imetje mesta O' Becse zarubiti, ker mesto navzlic opominom neče pla čati davčnih zaostankov. (Čudni svetniki) žive, ako je verjeti časniškim poročilom, v Kutaju na Ruskem. V tem mestu se je že opetovano primerilo, da so mlade, redovniško oblečene ženske zvabile ponoči mlade može na samoten kraj, kjer je dotičnike potem napadlo celo krdelo skrivnostno našemljenih žensk. Te so svoje žrtve na razne načine trpinčile; zbadale so jih z noži in z vilicami, teple jih R palicami in obmetavale s kamni. Ako se pomisli, da se je pred kratkim zasledila družba praznovercev, katere člani so se dali živi zakopati, je že mogoče, da so tudi ženske napravile družbo, katera je napovedala moškemu spolu boj. (Velikanska tatvina.) V vasi Žanžariba poleg Kieva na Ruskem je stanovala v svojem grudicu 781etna mili- [ jonarka Butovič. Ker je bila vdova in brez otrok, imela je v poslednjem času le tri dekle, ki so opravljale delo. Sicer je živela sama za se ob svojem premoženju, ki se ji je nakupičilo tekom življenja. Dekle so morale spati zunaj gradiča v neki kuhinji, stara milijonarka pa se je zaklenila sama. Denar je bil skrit v neki canji za obleko. Nedavno pa je neki tat ulomil vrata ter navzlic knčanju starke odnesel canjo z denarjem vred. Tatu starka ni poznala, in policija ga ni dobila. (Mornar samomorilec.) Mornar Fran Lech je imel v vojašnici nadzorovalno službo. Ker sta ga prosila dva tovariša, naj jima dovoli po 9. uri iz vojašnice, spustil ju je z rjuho skozi okno. Tovariša pa sta bila zaeačena, in zvedelo se je, da jima ;e pomagel Lech. V strahu pred kaznijo se je Lech takoj ustrelil. Ko pa je jeden tovarišev zvedel za L^chovo smrt, je znorel. (Grozna popačenost.) Posestnica Kohout v Anatovvki blizu Tarnopola vzela je pred leti dva osirotela dečka v svojo hišo in ju vzgojila kakor svoja otroka. Fanta sta zdaj stara 15 let. Pred kratkim sta po noči svojo do-brotnico s sekiro ubila in oropala, potem pa zbežala. Orožniki so ju ujeli, sodišče pa ju je obsodilo na 18 oz. 20 let te^ke ječe. (Podtaknjen otrok.) Barba Hori, ljubica nečega bogatina, je kupila od ubožne dunajske delavke Jožefe I Sklenarjeve za nekaj stotakov dečka. Tega je izdala Horl za svojega in znala svojega ljubimca tako preslepiti, da je bil trdno prepričan, da je on dečkov oče. Pri sestavi svoje oporoke je zapustil skoro vse svoje veliko premoženje svojemu podtaknjenemu sinu. Po slučaju pa je prišla policija slepariji na sled in Horl je bila obsojena S na 4 leta težke ječe. (Obešena zamorca.) V Čikagu so obesili skupno ona dva -zamorca, ki sta v minuli jeseni umorila Slovenca Alojzija Mavrica iz Metlike. (Orla velikana) sta 20. junija krožila nad Maršesko vasjo pod Donatom. Jednega je ustrelil neki kmet. Orel je tehtal 6*/9 klg. in meril z razprostrtima perutima 2 metra in 65 cm. (Nezaspanost.) Zdravniki razločujejo troje vrst ne-zaspanosti. Prva se nahaja pri nemirnih naravah, ki pozno v noč in zgodaj zjutraj zopet delajo, ne da bi se jim posebno poznalo, da jim nedostaje počitka. Druga vrsta je pri ljudeh, ki so prav vsled tega, ker vidijo posteljo, zopet vedri in se potem po več ur trudijo, da bi zaspali. Tretja vrsta nezaspanosti je, da dotični sicer brzo zaspe, ali se zopet kmalu zbude in se po večurnem bdenji še le potem odpočijejo, ko v drugič zaspe. Rabiti redno sredstva proti nezaspanosti vpliva slabeje, nego nezaspa-nost sama. (Naše časovno računanje.) Krščansko časovno računanje je Iefos šele 1370 let staro. Rimski opat Dijo-nigij Exigus je je sprožil I. 527. in je predlagal, da naj se vse javne listine zaznamujejo počenši od „leta našega Gospoda" od „včlove'enja Kristusovega". Pa še le prihodnja stoletja se je razširila ta časovna oddelba. Kari Veliki se je včasih posluževal po svojih listinah. S tem je prišla v rabo po Nemškem in Francoskem, kjer je bila v desetem stoletji že v splošni navadi. Na Angleškem so jo uveli z 1. 81G., v Španiji še le v jednajstem stoletji; na Portugalskem se je ta časovna oddelba postavno uvela 1. 1415. Sicer pa 1. januvar ni veljal splošno in povsod za začetek leta, temveč drugi dnevi: 1. marec v Florenci in Pizi na Angleškem, velikanoč na Francoskem, božični dan v Italiji, Nemčiji in deloma tudi v Franciji in to še v prejšnjem stoletju. L. 1691. je papež Inocenc XII., določil, da se mora leto s 1. januvarjem piičeti. Še danes pričnejo novo leto krščanski kopti v Egiptu z 11. av- gustom, sirijski kristjani s 1. septembrom in drugi zopet 8 1. oktobrom. (Štrajki na Augleškem 1. 1896.) L. 1896. je bilo na Angleškem 1037 štrajkov, 1. 1895. pa 876. Število štrajkujočih je znašalo 1. 1896. Ie 199.600, 1. 1895. pa 263.758. Največ se je štrajkalo pri zidarskem obrtu in pa pri tovarnah za oblačilne izdelke. Pri 439 štrajkih je doseglo 74.100 delavcev popoln, pri 189 štrajkih pa 49.800 delavcev delen uspeh. 45 štrajkov, katerih se je udeležilo 3900 delavcev, je bilo brezuspešnih. (Kako hitro leti muha ?) Po najnovejšem opazovanju se je dognalo, da rruha v jedni sekundi 300- do 350krat s svojmi krili zamaha, in da v jedni minuti more narediti 1 kilometer pota. Ako bi muha brez ne-hanja zmirom letela, potrebovala bi okrog celega sveta samo 28 dnij. (Pomilovanja vredni milijonarji.) V resnici, večina bogatinov ne živi srečno vkljubu vsem kopicam denarja, lepoti svojih palač in^ vsemu razkošju. Tako na primer najbogatejši mož v Cikagu, Filip Armour, ki more na vsak hip dati dvajseterim tovarišem kot dar bankovne nakaznice za 25 milijonov dolarjev, trpi že dolgo let velike bolečine v želodcu, tako da ne more nič druzega za-vžiti kot mleko. Ta mož, ki je obogatel z delanjem mesenih konserv, sploh mesa ne more jesti; njegov život je sam kostnjak. U-tanovitelj m izd ijatelj jednega izmej največjih ameriških dnevnikov „New-Jork World", Josip Pu-litzer, je vsled velikega napenjanja oči z vednim čitanjem popolnoma oslepel. Znani „kralj srebra", John Mackav, ima v obeh nogah skrnino in bramorko, da mu morajo zdravniki odrezati obe nogi. Bratje Rochfeller, ki so pred nekoliko leti prišli v New York, kakor revni fantje, ki pa imajo danes že 1500 milijonov dolarjev premoženja, so zavoljo samih skrbi in lakomnosti le „stroji za nabiranje denarja8, kakor jim Amerikanci pravijo. Ti bogatini si ne privoščijo niti jedne ure potitka in zavoljo svoje lakomnosti živijo tako borno, da njih najzadnejši uradnik dosti boljše živi. Ti bogatini imajo lepo konje, ali dozdaj se še niso ž njimi vozili. Njih soproge se ponašajo z dragocenimi biserji, ali dozdaj niso jih še imele na vratu, vse imajo skrbno zaprte v blagajnicah. Največji bogatin celega sveta, Kornelij Vanderbild. se je pa hotel že davno obesiti, ker mu je njegova mlada žena postala nezvesta in je pobegnila z nekim gledališkim igralcem v Evropo. Tako nesrečno živi še cela vrsta velikih bogatinov. (Trdo življenje.) L. 1849. je umrl na Angleškem admiral Willonghby, 89 let star. Govorili so o njem, da ima življenje bolj trdo, kakor je življenje 10 mačk. IVkom vojaškega življenja mu je prevrtalo telo 71 krogelj, 3krat so ga zadele granate in razen tega je bilo videti na nje- govem telesu preko 200 praskotin, vdarcev sabljev ali uboda sulice ali pušiee. In vkljub vsemu je umrl v visoki starosti na svoji postelji! Btke pri Lipskem se je udeležil v ruski službi pod poveljstvom generala Kutuzova. V tej bitki mu ]e kroglja odtrgala desno roko. Ruska vladi, mu je dovoMa, za vse življenje mirovino, kakor ruskemu polkovniku. Razen desne roke je manjkalo Wil-longhbvju levo oko in odtrgana mu je bila polovica spodnje čeljusti. (Boj z jeleni.) Taksin paša živi v pokoju blizu San Štefana. Ondu ima velik lovski vrt, kateregn mu je podaril sultan. V tem vrtu je več jelenov. Slednje leto priredi jedenkrat paša, ki je še jako trden, dasi že ima 85 let, velik lov na jelene, h kateremu povabi več gospodov. To dni je pa paša z dvema gospodoma se brez orožja, sprehajal po vrtu, ko so je pa napadli besni jelen, od dveh stranij. Nekemu Grku je jelen z rogovilami pretrgal trebuh, da je bil hitro mrtev. Drugi jelen je vrgel pašo na tla in mu zlomil roko. Tretjega gospoda, tudi nekega Gika, je pa jelen nataknil na rogovile in ga daleč vlekel seboj, ter hudo poškodoval na kolenih in gležnjih. Na klic je prihitelo več služabnikov, ki so jednega jokma uetrelili, dočim so drugi zbežali. (Cnden svetnik) je bil nedavno umrli krpar Francis Schlatter. Pojavil se je 1. 1895. v Denveru v Ameriki. Bil je trdno preverjen, da je božji sin in se je nosil prav tako, kakor Jezus Krist. Ko je ozdravil s polaganjem rok neko slepo deklico, razširila 8e je njegova slava po vsej deželi. Storil je neštevilo ,/udežev". Neki železniški bogataš, katerega je tudi ozdravil, mu je hotel darovati krasen železniški voz, sličen mali palači, a svetnik ga "je odklonil. Bos, gologlav in strgan je hodil od kraja v kraj, pa zdravil s polaganjem rok ljudi in živali. Pošta mu je prinašala vsaki dan na tisoče pisem, v katerih so bili navadno robci in prošnje, naj blagoslovi robce, ker so ljudje mislili, da bodo tudi robci zdravilni. Nakrat pa je dejal Schlatter, da je njegova naloga izvršena in šel je v puščavo, kjer je živel sila skromno. Nihče ga ni videl dolgo časa. Secbj pa ga je našel neki pastir v Sierri Madre — mrtvega; glava je ležala na sv. pismu. Ta »svetnik", katerega 80 imeli nekateri za norca, drugi pa za božjega sina, ni sprejel nikdar nobenega plačil* za svoje „čudeže", katere je menda izvrševal s sugestijo in z životnim magnetizmom. (Stara ljubezen.) V Laportu, v Severni Ameriki se je 86!oten starček poročil z 80letno ženico. Ljubila sta se v mladih letih, a se morala raziti. Mož je v tem pokopal tri žene, nevesta pa štiri može. Zdaj ju je usoda zopet pripeljala na isti kraj, stara ljubezen je zopet razgrela njiju srci in šla sta res pred altar. Pridelovanje pletilne slame. Učitelj za pletarstvo Matija Obervvalder v Domžalah je že lansko leto Hpisal „Navod o pridelovanju slame za pletenje". Tega navoda razdelilo se je nad 2000 iztisov v kamniškem, kranjskem in ljubljanskem okraji. Zdaj je pa omenjeni gospod učitelj zopet spisal „ Kratek navod za pridelovanje pletilno slime." Ker smo preverjeni, da bode ta poučni spis marsikoga zanimal, zato ga priobčujemo v celoti. Glasi se tako: Če hočeš prav in pametno pridelovati plotilno slamo, moraš najprej izbrati pripravno vrsto pšenice, to je tisto, ki ima prav drobna stebelca in jednakomerno tenka od najvišjega kolenca do klasa. Tej vrsti pšenico pravijo pri nas „bela resnica". Poleg tega ti jo zlasti paziti na to, da jo v pravem času požanješ. Pravi čas za žetev je tedaj, ko je tisti del stebelca, ki je ovit od najvišjega kolenca dalje, skozi in skozi jednako trd. Tak pa je kakih 8 do K) dni potem, ko se je cvetje osnlo. Tisti čas si izvoli solnčeu dan, prepričaj so, da ni pšenica mokra, no od dežja, ne od rose, ampak suha, pornj potem stebelca s koreninami vred in jih povozi z omočeno staro slamo in jednako robo prav trdno pri koreninah, toda le v tako debele snopiče, da jih prav z lahka objameš z roko. Te snopiče moraš najprej prav skrbno pusušiti. Ker pa ne sme nič več do njih noben dež ali kaka druga moča, zato je najboljše, da jih na kakem kraju, do katerega na moreta dež pa rosa; obesiš tako, da visi klasje naravnost doli, in da se sttbelca ne preganejo z vodoravno ali poševno ležo. Ce so snopići v 4 do 5 dneh ali še pozneje, kakršno je že vreme, popolnoma suhi, tedaj jih zloži prav gosto in lepo na kup tako, da je klasje obrnjeno na znotraj, in jih nekoliko obloži. Tako naj leže vsaj 6 do 8 dni. Pazi pa posebno, da ne pride od nikoder kaka vlaga do njih. Če so snopiči tako spravljeni, leže lahko kolikor časi koli, tudi dalje kot mesec dni. Kakega lepega dne za rana zjutraj razgrni snopiče, ki so še vedno trdno povezani, na kakem solnčnem kraju, na kakem ravno pokošenem travniku, na kakem pašniku ali podobnem kraju lepo pahljačasto. Nobeno stebelce se ne sme dotikati drugega pri klasu, ampak vsako naj leži za-se in vsa v jednaki legi. Tako razgrnjeni naj ležo snopiči noč in dan, da jih rosa trikrat opade. Potem jih obrni tako, da leži spodnja stran zgoraj, in rosa naj jih še jedno noč rosi. Ko brž so potem snopiči suhi, so dobeljeni, in spraviti jih smeš tedaj pod streho. Tudi pri tem zadnjem delu, pri beljenju, naj ne zmoči dež slame, če le moreš brez njega opraviti. Prvi dan bo seveda malo storil kak dežek, tretji in celo četrti dan pa moraš slamo vsekakor spraviti pod streho, ako se obeta dež. Ob lepem vremenu pa jo spet razgrni za toliko časa, kakor je zgoraj povedano. Dobro je, da izbereš za razgrinjanje tak kraj, kjer pade prav malo rose, na pr. kak jasen veternast grič. Slama je sicer potem eden ali dva dni dalje na belilu, zato pa se toliko lepše ubeli. Samo ob sebi se razume, da moraš ves čas kar najlepše ravnati s slamo, da ne zmečkaš in ne preganeš stebelc. Poučne stvari. Kako izbirati mrjasce. — Kadar izbiraš mr-jasca, pazi prav posebno na njegove noge, ker so one v najtesnejši zvezi z rastjo celega života. Noge naj so pred vsem široko razložene, lepo stvarjene in močne v pravem razmerju z životno težo. Široka razložba nog je namreč zavisna od širokosti in lepe debelosti života. Po lepo razvitem životu pa pe sodi zanesljivo, da so tudi vsi važni notranji udi krepko razviti in da se žival lahko dobro zredi in odebeli. N*|;e tudi ne smejo biti prešibke v kosteh in morajo biti dovolj dolge. Pri mrjascih dobre pitavne pasme je posebno paziti na dolgost nog Pa tudi predolgih neg ne smejo imeti za rejo odmenjene živali, ker so s:cer navadno previtke in jih je le težko opitati. Proti zadržanju mleka nasvetuje ameriški kme-to valeč to-!e sredstvo : Kadar ne pušča krava mleka od sebe, vzdigni roke navzgor in položi prste na hrbtanec naprej od beder, pa pritisni ž njimi, kolikor m reš, ter vzdržuj pritisek jedno minuto. Na to spusti krava mI«ko, ne da bi je daljo zadrževala. Poskušaj kadar se ti prigodi kaj tacega, pa se prepričaš, ali je res ali ne. Kako se zdravi bolezen „sajevka". — Pri tej bolezni živina izgubi slast po jedi, postane medla in mršava ter gre kri od nje. Bolezen se pokaže spomladi, posebno ob premembi pašnikov. Sploh se bolezen raje pojavlja v nižavi. ('e živinče to bolezen preboli, jo navadno drugič ne dobi. Najboljše zdravilo jo voda, a tudi ta največkrat ne pomaga. Kaka je ta bolezen, od kod pride in kako naj se zdravi? Taka splošna krvomočnost govedi, ki so sme kužna imenovati, se kaže po mnogih krajih, koder so pase živina po močvirnih gozdih, pašnikih ali v bližini gozdov. Ta krvomočnost pa ni ista, ki jo dobo posamezne govedi, če jedo igličevje, ampak jo krvna bolezen, ki nastane vsled uživanja krme, katera je rianie-šana z nekim Btrupom, ki razkraja kri. Kateri strup je to, ni še dognano, a izkušnja uči, da 86 ta bolezen tod kaže, koder so mečvirna tla, koder rasto jelše, razne kisle trave, z'atice itd. Dognano je pa, da te rastline same na «ebi no povzročijo bolezni, ampak da 80 le nekako kR-z«lo za taka tla, na kateri raste taka strupena krma. Kdino zanesljivo sredstvo proti tej bolezni jo to, da fle živina ne pusti po takih pašnikih, ali pa da se vsi pašniki dobro osuše. Kakor hitro kažejo znamenja, da ima žival to bolezen, se mora takoj spraviti na drug zdrav pašnik, ali pa se mora krmiti v hlevu z dobro in zdravo zeleno klajo. Ameriška jabolka in egiptske nešplje na Đunaji. Tudi sadjarstvu že preti nevarnost od preko-morske konkurence. Letošnji Božič so na Dunaji prodajali američka jabolka in egiptske nešplje. Jabolka so se pro -dajale po 25 do 30 kr. kilogram, nešplje pa po 18 do 20 kr, kilogram. Ker je bdo tuje sadje okusno, se je bati, da bode vedno bolje izpodrivalo domače. Hude zime in mrčesi. Mnogi ljudje mislijo, da hude zime pokončajo mnogo mrčesov. Skušnje pa kažejo, da temu ni tako. Mrčesi že najdejo taka zavetja, da se jim zime ni bati. Pač pa hude zime pokončajo mnogo koristnih ptičev. Vsled tega je navadno za hudimi zimami mnogo škodljivih mrčesov. Proizvajanje petroleja. V zjedinjenih državah severno-ameriškdi pridobe slednje leto okolu 50 milijonov sodov petrolej:, po 140 litrov, v Rusiji po 40 milijonov takih sodov. Na vsem svetu se na leto dobi kacih 1800 milijonov litrov petroleja. V Ameriki našli so nedavno več novih virov, ter je vsled tega pričakovati, da pade cena petroleju. Tržno ceno v Ljubljani 3. julija 1897. m*. Špeh povojen, kgr. , . .1. kr. 50 — 68 Rež, f .... i G 20 Surovo maslo, „ . . 80 Jećmen, 03 Oves, 6 50 Mleko, liter..... 10 Ajda, n •'.*•.■*..' 7 10 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, w .... 7 10 Telečje - 60 Koruza, 1» ' ' • 5 Svinjsko „ „ — VO Krompir, n '**'.' 3 Koštrunovo „ „ — \h Leča, n .... 11 — — 40 Grah, n .... 1^ _ Golob...... . — 18 Kižol, n .... 8 — Seno, 100 kilo .... 1 78 Maslo, k^r. . . — 94 Slama, „ „ .... Drva trda, 4 Ometr. . 1 00 Mast, n ■ — 76 6|30 Špeh svež • — „ mehka, 4 „ 450 Loterijske srečke. Dunaj, dne 26. junija: 85, 60, 14, 88, 39. Trst, dne 19. junija : 63, 19, 13, 31, 76. Gradec, dne 26. junija: 77, 55, 56, 51, 35. Praga, dne" 23. junija: 74, 90, 73, 23, 8. Line, dne 19. junija: 83, 36, 2, 13, 84. Brno, dne 30. junija: 34, 8, 7, 84, 37. Poučna knjižica za vsakega! Cerkvene pristojbine (štoliiiii-a.) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Cena 8 kr., s poštnino 10 kr. Spisal, založil in prodaja Rok Drofenik v Celji V vsakem poštno - oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. U. G*.", Gradec, poste restante. Vožnje karte in tovorni listi v J± tt* er ik o. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila d^je radovoljno konceBijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v LJubljani, Streliške ulice št. 4. Lekarna „prl Mariji Pomagaj" v LJubljani. IpdST Novo urejena lekarna „pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka, Re sijeva cesta št. 1 poleg mesarskega mosta v Ljubljani priporoča gospodarjem in kmetovalcem - živinorejcem izvrstni red j I ni prah za živino konje, govedo in prašiče jeden zavojček z rab, navodom 80 kr., dvakrat toliko 50 kr. Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujočih domaČih zdravil, katera se po časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva proti raznim boleznim. Razpošilja se vsak dan dvakrat s pošto. Resljeva oeata it. 1 poleg mesarskega mostu. Zahvala in priporočilo. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in po deželi, da sem s 1. junijem 1897. leta svojo že trideset let obstoječo, po vsem Slovenskem dobro znano gostilno „pri Štefanu" za frančiškansko cerkvijo v Ljubljani preselil v svojo novo na istom prostora stoječo hišo z jako prostornimi sobami. Postregel bodom vse svoje cenjene obiskovalce vestno z domačo in ceno hrano in točil razna zdrava le natorna vina, ter vedno sveže Auer-jevo marčno pivo. Tujci dobe* s 1. avgustom t. 1. pri meni tudi prenočišče. Zahvaljuje* se za dosedanji mno§»>brojni obisk se tem potom najtopiejo priporočam tudi za nadalje. Z velespoštovanjem -A-loJzij X*o ostati in si kaj prib raniti Največji izbor Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in ti*ok „Narodno TiHkarne" v Ljubljani.