LETO III. — Št. 15.
Poštnotekoči račun štev. 23.
OORICA, 9. APRILA 1921
Posamezna številka 20 čent.
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad.
Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Za mir in red v deželi
Odkar je izbruhnila svetovna vojna, se je mir in red poslovil od nas in se še danes ni vrnil. Nočemo sedaj opisovati težkih notranjih in frontnih bojev, ki so razjedale vse vojnjoče se države. Hočemo se le spomniti onega idiličnega življenja, ki ga je vsak poznal pred vojno in povratek katerega smo vsi željno pričakovali.
Včasih, ko si stopil v bližnjo vas, so se razlegale vesele pesmi, ljudstvo je bilo zatopljeno v svoje delo in gospodarstvo je cvelo povsod, četudi ni bilo daleč nad vsakdanjo skromnostjo, kajti takrat je bilo težko spraviti pridelke v dober denar.
Na mah je bilo drugače, ko je nastala vojna. Mogočne armade so poplavile našo deželo in vojaška oblast je vzela v svojo oskrbo pravico in svobodo. Pravico je tlačila z nogami, svobodo Pa je dovoljevala le v bojevanju na fronti.
V tako ozkih mejah se je moral človek pohujsati in Propasti. Danes, ko vidimo 2opet nase ljudstvo doma, opazujemo, kako se pozna mladini vojska, begunstvo in zanemarjena vzgoja, kateri se pridružuje bridek cinizem, ki se norčuje in Požvižga črez vse.
Nič ni čudnega, da se iz take duševnosti izcimljejo neukrotljive strasti najnižje vrste.
Vsak uvideva potrebo oj-strih ukrepov, . da bi se °mejilo moralen propad na-^ega ljudstva v nenasitljivem P°željenju po plesih, igrah !n alkoholičnih pijačah, kojemu se pridružuje še nenavadna nečimurnost in giz-davost, ki nima nikake podlage v našem gospodarstvu.
Istodobno s tem pojavom je opešal tudi ugled javnih ob'asti, ki bi imele z vsemi Sredstvi delovati na to, da se omejijo vse prilike, kjer si mladina lahko * kvari zdravje ali pa se podjeda domače gospodarstvo. Ako hočemo namreč na noge, Zbirno zdrav rod in tega mbi tudj država. Radi tega, kakor že rečeno je v njenem lastnem interesu, da Posluša glasove merodajnih Narodnih zastopnikov, ki kri-če po pomoči.
.In kaj kriče ti naši narod-ni zastopniki: „Omejite ple-Se> razgrajanje in pijančevale po krčmah s tem da 'Zročite krajevno policijo zo-i3et našim poklicanim župa-P°m in gerentom, ki edini ^edo, kaj danes pomenijo te a2mere za naš narod.
Kolikokrat se tožijo odlič-l10 narodni možje na gene-,a'nem civilnem komisarija-,u> pri komisarijatu za av-°nomne zadeve v Gorici, Qa ne dobe njihove pritožbe
proti nemoralnim plesom, ki se vrše, nobenega posluha.
Ministerski svet je svečano razglasil, da je odpravljeno vojno stanje. Logično bi vsak mislil: No sedaj pridejo naši ljudje zopet do besede; župani dobč zopet svojo oblast kot izvrševatelji krajevne policije, smeli bodo kaznovati vse prestopke, ki niso popisani v kazenskem zakonu, dovoljevati in zabranjevati plese, nastopati proti nemoralnostim, izganjati vlačuge in sumljive osebe — kakor v mirnem času.
Vse te pravice pristojajo po obstoječih določilih našim županom. A da bi te pravice vlada zopet pripoznala. ni sluha ne duha.
Nihče ne pomisli, kako gineva s površja državnega organizma markantna osebnost, ki je bila na deželi v političnih in gospodarskih vprašanjih odločilen činitelj. Nihče ne preudarja dalekosežnosti te zgube, ki je ne more nadomestiti nobena druga oblast.
Smatramo vsled tega potrebno in svetujemo državnim oblastim, ako jim je na tem ležeče, da se ohrani sedanji konservativni sistem, da vspostav.ijo in spopolnijo najvažnejše socijalne institucije, med katere spada v prvi vrsti policijska oblast županov in se čim manj mogoče naslanjajo na politične bojevne organizacije, ki bodo kaotične razmere le še poojstrile.
Ako hočemo spraviti naša gospodarstva v tir, moramo zagotoviti državljanu, da bode branjen in da mu novi vladarji želč dobrega in ničesar slabega.
To prepričanje bode za-dobil Slovenec, kedar bode res skušal, da lahko brez skrbi zaupa italijanski vladi in da je isti tudi res na tem ležeče, da ne bode Slovenec prikrajšan v svojih pravicah, in da bode imel hrbet zavarovan pred nesmiselnimi napadi. Vsa druga sredstva bodo položaj le poslabšala.
Rarlisti na delu
Ni še minilo sto let, ko je doživela daljna Španjska enak prizor kakor danes Mažarska. Narod je poslednjega potomca burboneev Karla brcnil iz prestola, kar pa poslednjemu seveda ni bilo po godu in je vsled tega organiziral močan odpor proti novi vladi poglo-bivši Spanjsko v krvavo meščansko vojno, ki je tlela leta in leta in zahtevala zares preobilo človeških žrtev.
Kakor sedaj pri Karletu tako se je tudi takrat pokazalo na španjskem, da ni nobeden kralj brez privržencev.
Zgodovina zadnjega stoletja, ki je omajala mavsikake-
rau kralju prestol, je pokazala kako nevarni so odstavljeni kralji.
Tako so francoski Bur-bonci strašili dolgo časa svet s svojimi podedovanimi pravicami z edino razliko, da niso mogli izzvati meščanskih vojen. Nasprotno pa je Napoleona velikega potomec, Napoleon III, vdušil vsako republikansko misel in osvežil staro cesarstvo, kateremu jo skušal dati stari sijaj in blesk.
O Petru Karagjergoviču ni vedel nihče, da životari v Švici. Toda doma na srbskih tleh je tlela zanj ljubezen onih srbskih državljanov, ki so bili siti do grla Obrenovi-ških neslanosti.
Pred leti smo slišali ravno tako o potovanjih portugalskih princev, ki so stavljali svoje nado, na rojalistično stranko in njena rovanja proti novi portugalski republiki.
Grški kralj Konstantin je dobil brco od zaveznikov in Venizelistov, moral je v Švico, a v trenotku, ko so se zavezniki najmanj nadejali, je praznoval svoj svečani povratek v Atene.
Iz vseli teh primerov lahko posnamemo romantiko kraljevega življenja in lahko nam je tudi umeti, kako je Karl, bivši avstro-ogerski monarh, koval na tihem svoje načrte, da bi si pomagal zopet na zlati prestolček. Karletov izpad iz gradu v Pranginsu je bil gotovo posledica dolgih kovanj in snovanj ter številnih zagotovil podpore iz ma-žarskih krogov.
Zlasti dejstvo, da se je mogel Karl vzdržati toliko dni na Ogerskem, da je Horthy očividno omahoval v svojem zadržanju, znači, da Karletov nastop ni bil baš pusta šala. Znano je namreč danes, da je zašumelo tudi po Hrvatskom in da je morala Jugoslavija občutno poojstriti varnostne odredbe po nekod, kjer ni še popolnoma zaspala toli opevana udanost do habsburške hiše.
Pa vse to ni še zadostovalo. Zdi se, da je Karlovo bivanje na Ogerskem učinkovalo kakor požar. Njegovi pristaši so so avtomatično mobilizirali, vsled česar najbrže niso bile pretirane vesti, da bi Karl lahko korakal na Budapešt z za današnje čase dovolj močno armado.
Potem pa njegova trdovratnost, da mora počakati izida seje narodne skupščine, od katere si je gotovo pričakoval pomoči.
Treba je bilo res dovolj ropotanja od strani Male en-tente in debelega glasu zaveznikov, da so se Mažari streznili in uvideli nevarnost, kateri bi drli nasproti, ako bi se hoteli norčevati iz zavezniških sklepov.
Ako je Karl navidezno tudi pojenjal, je to gotovo storil le pod pritiskom okoliščin in računa gotovo še dalje na pomoč svojih zaveznikov. Karl zatrjuje vedno in povsod, da se ogerskemu prestolu nikdar ni odpovedal, ampak da je le
začasno odstopil svojo vrhovno oblast točasnim ogerskim vladarjem.
Karl je potemtakem še vedno eminentno politična oseba, ki jo je treba strogo nadzorovati, ako so hoče preprečiti neljube zapetljaje na vzhodu in osvoboditi za vedno nekdanje avstro-ogerske državljane od habsburških špekulantov.
V ta namen pa ne zadostuje več, da se mu odkaže prijazno vilo v kakem švicarskem kotičku, ampak treba mu je trajnega in budnega nadzorstva, da ptiček ne poskusi v drogo svoje sreče, ki bi bila namreč drugim le v nesrečo.
Tudi pri nas ima „Korle“ še veliko simpatij. Marsikdo je mnenja, da bi Karl zamo-gel bolje vladati, kakor vsak drugi vladar. To je povsem krivo mnenje, kajti skušnja je pokazala, da so Habsbui’-žani vladali vedno in izključno ie zase, dočim so današnje vladavine sestavljene tako, da se ljudstvo potom svojih zastopnikov samo vlada.
Res je pri tem, da postanejo kompeticije dosti ostrejše in da je za marsikoga živtjeuski boj težavnejši, toda pri tem se ne sme zabiti, da je to žalost in veselje svobodnih ljudi, ki vedo za kaj se bojujejo in umirajo.
Umirati in navduševati se za malike je pod častjo človeka v dvajsetem stoletju. Radi tega proč z vsem, kar smrdi po karlizmu.
Italijanska politika
O kakem dvomu, da ne bi bile razpisane nove splošne volitve v celi Italiji ni več nikakega govora. Dokazuje to dovolj vrvež, ki je nastal radi predstojećih volitev v italijanskih strankah.
Zadnje dni je deloval rim ski senat z vso paro, da je spravil naprej zakonske načrte, ki jih je stuhtal Giolitti v obrambo svoje politike.
Boj se pričenja v znamenju boja Giolittijancev in Nit-tijancev. Nitti deluje očividno na to, da bi starega lisjaka izpodrinil in se spravil zopet 'na površje. Svoj boj je pričel v Bazilikati (Spodnja Italija) in sicer v mestu Melfi, kjer jo držal svoj prvi programa-tični govor.
Toda Giolitti no drži križem rok, nagnal je svoje ljudi proti Nittiju, s kakim vspe-hom, bomo videli po volitvah.
Vsekakor je Giolitti skoval kralju poročilo, v katerem vtemeljnje predčasni razpust zbornice. Sedanji parlament je imel kratko življenje. Voljen novembra 1919 je zado-bil tako sestavo, da je bilo njegovo delovanje sila otež-kočeno. Meščanske stranke, razdvojene in vsled tega prešibke, da bi se mogle postaviti po robu opoziciji, niso za nobeno oporo vladni politiki, dočim po drugi strani tudi opozicijonalne stranke niso za las pojenjale.
To je bil gotovo najglav-nejši povod, da se je moral odločiti Giolitti za razpust zbornice.
Dalje mu je prišel prav še nekak tradicijonalen razlog. V Italiji seje v slučajih, ko so se zdruŠile s kraljestvom nove dežele, kakor na pr. leta 18G6, držalo navado, da se je ob takih prilikah zbornica razpustila, da se izvoli nova skupno z zastopniki novih dežel. Ta precedent je Giolitti gotovo porabil pri tej priliki, ko se v novih deželah morajo vršiti nove volitve.
Tako se čaka sedaj v Italiji z veliko napetostjo, kaj pride 15. maja.
V	splošnem se lahko reče, da so le tri stranke, liberalna skupina, ljudska stranka in socijalisti.
Vse kar ni v ljudski stranki in med socijalisti, je v taboru liberalnih strank, ki so pa zopet razlikujejo po raznih skupinah z več ali manj radikalnim licem.
V	obče se gre zar*to, da bi se vzelo socijalistom večino pridobljenih mest. Meščanske stranke hočejo razbiti premočno opozicijo levičarjev. Slednji pa se tega tudi prav dobro zavedajo.
V	kolikor se da posneti iz socijalističnih glasil, se isti pripravljalo na defenzivo, o kakem pomhoženju poslanskih sedežev baje socijalisti ne sanjajo. Gotovo pa je, da se bodo borili z vsemi močmi za ohranitev pridobljenih sedežev.
Napovedane volitve v Julijski Benečiji so konečno zdramile tudi Slovence. Vodstvo | politike hoče prevzeti politič-j no društvo „Edinost", ki je držalo že svoj prvi volilni shod v Dinači.
O kaki opoziciji ni doseclaj ne sluha ne duha.
Angleška rudarska stavka
Angleška stavka premogo kopnih rudarjev se je otvorila z velikanskim razmahom baš v trenotku, ko so pričele padati cene premogu in so hoteli angleški lastniki premogo-kopov znižati rudarjem plače.
Spoznavši velikansko nevarnost so se dvignili rudarji kakor en mož, da bi rešili težko pridobljene plače. Kar se dosedaj ni še opazilo pri angleškem delavcu je dejstvo, da postaja položaj od dne do dne hujši, ker se nagibajo stavkajoče množice k terorju, da izšle zmagovitvo iz boja med proletarijatom in kapitalizmom.
Angleški rudarji se zavedajo, kaj bi pomenilo za njihovo bodočnost, ako bi se morali brezpogojno udati. Isto velja pa tudi za industrijalce, ki bi hoteli prepričati proletarske množice, da brez kapitala ne morejo živeti.
Vsi poskusi, da bi prišlo do kake sprave, so se sedaj sijajno izjalovili. LI03M George se je izposloval od vlade polno moč in meščanski sloji
(GORIŠKI SLOVENEC*
I
pripravljajo na jeklen i nedieciplirana gr^ka armada,
8 ki se je vedno odlikovala po * «nevtralnosti*, ne bode imela | vspehov proti obupno se borečim in fanatičnim turškim vojakom, ki se zavedajo, da gre boj za življenj® in smrt.
Po drugi strani pa jo ista vojna spravila Grčijo v le še večjo zadrego. Mobiliziranih je namreč devet letnikov, denarja pa država nima in dosledno narašča draginja in brezposelnost.
V nvtranjih delih Grčije in v novo zasedanih pokrajinah pa se kuhajo nemiri in se širi tolovajstvo kakor v starih časih.
Iz Dedeagača poročajo na pr. da so tolovaji zaplenili cel gozdni urad z uradniki vred, ki so uradovali izven mesta v bližnjih gozdovih. Javna varnost je padla tako nizko, da se nihče no upa oddaljiti se iz mesta ali naši.
odpor.
Dočim skušajo rudarji spraviti še druge važne panoge narodnega gospodarstva v stavko, kakor na pr. železničarje in nastavljence pri prevoznih podjetjih, organizuje vlada avtomobilen aparat, ki bi imel skrbeti pred vsem za aprovizacijo in najnujnejši osebni promet.
Vpoklicanih je mnogo častnikov, ki so služili v vojnem času pri prevoznih oddelkih. Vse pričakuje z napetostjo, kako se bode ta ogromna stavka zaključila.
Poročila, ki jih navajamo ne zvene baš pomirljivo: „Rudarji postajajo nasilni.
V Longshiru niso hoteli dovoliti, da bi se v premogovnik spustila dva mehanika ter preprečila ali vsaj zakasnila poplavo. Ravnatelju premogovnika so zagrozili, da bodo premogovnik napolnili z vodo, ako se omenjena mehanika spustita v jamo. V Folkirku je gruča stavkujočih napadla vojake, ki so stražili železnico premogovnika. Stavkajoči so streljali. V nekaterih premogovnikih je poplava vedno hujša, vsako uro se nabere 70.0( 0 litrov vode. Lastnikom je bilo dano na razpolago 24 ur, da spravijo .orodje na vrh.
Stavkajoči rudarji v Pin-hillu (grofija Nottingham) so preprečili pumpanje vode iz premogovnika. Policija je prihitela v avtomobilih, da bi rešila rudnik. Ravnatetj rudnika je delavcem govoril in jim rekel, da bo rudnik pokvarjen za celo leto, ako se napolni jz vodo, in da bo to imelo za posledico lakot v celi pokrajini.
„Dail}r Mail“ piše: Preteklo soboto je velik del delavcev pri ventilaciji in pri pumpah zapustilo delo. Kljub naporom prostovoljcev poplava rudnikov narašča. Na Škotskem, v Kentski grofiji in v Walesu rudarji niso pustili prostovoljce, da bi šli delat k pumpam. V Gorvbeathu so dali postovoljcem 15 minut časa, da zapustijo jame. Rudarji ne dopušačjo, da bi se konjem dajala hrana. Vsled tega bodo konji pocrkali, kar se jih ne zadavi v vodi.
List „National News“ javlja, da bo poslanec Botomby predlagal dolnji zbornici, naj se proglasi za vrhovno sodišče in nastopi kot sodnica v sedanjem sporu med rudarji in lastniki premogovnikov. Njena razsodba bi postala zakon. Govoril je o tej stvari z nekoliko voditelji lastnikov in delavcev. Dasi so bila mnenja, ki jih je Slišal, različna, so mu prižnali vsi, da je njegov načrt vreden upoštevanja. (Toda vlada ga ni sprejela. Op. Ur.)
Grške pustolovščine
Kakor znano iz dnevnih poročil se je lotila Grška velikopotezne ofenzive proti Turkom v Mali Aziji. Zdi se pa, da niso preveč srečni, kajti Turki trobijo v svet, da so pobili Grke na celi črti, polovili in
Izpraznitev Dalmacije
Po dalmatinskih poročilih sodeč se vrši izpraznitev jugoslovansko Dalmacije še precej hitro. V Knin in Derniš so vže vkorakale jugoslovanske čete. Tudi železniška proga Knin-Perkovič je vže izročena jugoslovanskim oblastim.
Zaseden je le še Šibenik in otoki. Govori se, da do konec trkočega meseca izpraznijo ita-ijanske čete in oblasti tudi te maje.
Ukrepi spričo stavke angleškiti premogokopov
Vsled proglasitve stavke angleških rudarjev bo glavno ravnateljstvo državnih železnic stavilo konsumentom in trgovcem s premogom takoj na razpolago vestfalski in šlezijski premog. Nabava premoga se bo vršila bodisi s tem, da se bodo vozovi, ki bodo prihajali, pošiljali nazaj, bodisi potom naloženih parnikov, bodisi slednjič iz zalog, ki se nahajajo na glavnih železniških postajah. Cene bodo, kakor so označene na obvestilih, ki se pošiljajo trgovskim zbornicam. Zadnje je bilo objavljeno z dnem 28. marca. Prošnje naj se pošiljajo aprovizacijskemu uradu državnih železnic.
Ravnateljstvo državnih železnic javlja, da so cene premogu, ki se daja industriji, bile z dnem 28. marca zopet znižane. Cena nemškemu vestfalskemu premogu za parne kotle, za plin in plavže do 275 lir za tono mesto 295, šlezijskemu premogu za parne kotle, plin in plavže 260 lir mesto 270. Tona vestfalskega kovinarskega koksa bo stala 450 lir mesto 490; tona šlezijskega kovinarskega koksa 410 lir mesto 45'); tona belgijskega premoga 260 lir mesto 270. Prošnje za premog je treba poslati aprovizacijskemu uradu državnih železnic (oddelek za premog).
glavnice in .obresti posojil, ki so jih zavezniki dovolili Avstriji po sklenitvi premirja. Avstrijsko državno imetje bo služilo za jamščino za te tirjat-ve. Te tirjatve pa so samo odgođene za določeno dobo let, dolg ostane nedotaknjen in ravno tako tudi pravica prvenstva. Finančna komisija Zvezo narodov bo čim prej določila vrednost jamščin, ki bi jih Avstrija lahko dala s svojimi carinami, z monopolom tobaka itd. Te jamščine se bodo uprav-Jjaje pod nadzorstvom finančno komisije Zveze narodov, dočim bi upnikom jamčile za njih posojila obveznice, ki bi se izdale na podlagi omenjenih jamščin. Na ta način bi se doseglo močnejše jamstvo za obe strani ter bi se odpravile največje ovire, ki so na poti vde-ležbi zasebnega kapitala. Zavezniške države bodo sporazumno z drugimi prizadetimi vladimi poskrbele, da bo enako jamstvo zagotovljeno tudi koristim tistih držav, ki pri tem sporazumu niso udeležene kakor tudi koristim oseb, ki bpdo v zmislu gori omenjenih predlogov podpisovale posojila. Avstrijski vladi bo tako mogoče vzpostaviti ravnotežo svojega proračuna in potom notranjih posojil zmanjšati število papirnatega denarja. Vse štiri zavezniške države bodo prilikom konference v Portorose ponudile svoje usluge, da se gospodarski položaj srednje in jugozapadne Evrope čim prej popravi.
Zavezniška pomoć Avstriji
Zavezniške vlado so sklenile
^ ^	______ ____^ ^____ ^ sledeče ukrepe za pomoč Av-
uničili tri grške divizije ter da j striji in so jih naznanile avstri-se pripravljajo na pohod proti j jskemu zastopniku. Vse štiri Smirni. No, turška poročila zavezniške vlade so pripravljene
poznamo še izza časa balkanskih vojn in vemo, koliko veljajo.
odgoditi svoje tirjatve, do katerih imajo pravico na podlagi saintgermainske mirovne po-
Vendar pa je verojetno, da * godbe, kakor tndi tirjanje j
Domače vesti
Kruh. — Agencija Stefani poroča iz Rima: Vsak čas se ima razglasiti odlok, ki v zvezi z novim krušnim zakonom določi občutne kazni na sleparije pri izdelovanju ali prodaji kruha in testenin ter mletju žita. Odlok ščiti konsumenta prav izdatno in jamči, da se bo krušni zakon popolnoma uveljavil. £lasti tri kršitve se strogo kaznujejo: predvsem se strogo kaznuje, kdor krati žito, moko in otrobe rednemu izdelovanju kruha ali testenin. Tu gre namreč za zločin, vsled katerega se zmanjša množina za normalno preskrbovanje prebivalstva.
S tem zločinom se zasleduje velik dobiček, ki ga obeta prodaja žita in moke za izdelovanje svežega kruha ter biškotov in drugih sladkarij. V drugi vrsti se kaznujejo kršitve, ki se nanašajo na obliko kruha in testenin. Konečno se strogo kaznuje vsakdo, ki bi presejal moko na drug način, kakor je predpisano. Razen tega so se poostrile kazni za slabo izdelovanje in peko. Odlok tudi spominja na kazni, ki so določene za prodajo kruha po višji ceni, kakor je predpisana. Zagrožene kazni so visoke globe, do 1000 lir za vsak kvintal ali manj ukratenega žita, moke ali otrobov. Obenem se zapre prodajalna ali ukini izvrševanje obrti za najmanj 15 dni in naveč 6 mesecev. V ponovnih slučajih se kazni podvojijo in lahko odvzame kršitelju tudi licenca. Učinek teh kazenskih določil poveča slasti pospešeno postopanje. Globo izreče finančni intendant in izvrševanje obrti ukinejo neposredno uradniki sodne policije, končnoveljavno pa deželna komisija za aprovizacijo.
Oglejska slavnost. — Nismo po ročali o oglejski slavnosti, da bi se nikomur ne zamerili. Toda odkrit-no moramo reči, da je bila to edina slavnost, koje bi se bili mogli Vdelcžiti tudi Slovenci, ne da bi se pregrešili nad svojimi narodom.
Toda malo je bilo pričujočih Slovencev, vsled česar slavnost za Slovence, ni zadobila onega pomena, kakor bi ga bila lahko, namreč kot položitev temelja za skupno sodelovanje z domorodnimi italijanskim narodom na gospodarskem polju.
Za tem se je hrepenelo v tej
slavnosti in nadejali smo se zares, da prevlada v naravnem občutku , za samoobrano gospodarsko Vprašanje črez politične pomisiike. A ugotoviti smo morali, da se večina . Slovencev ne zaveda daleko sež-j nosti gospodarskega sporazuma,
| kateremu mora slediti tudi političen sporazum.
) Na tej slavnosti, pri kateri pri-i reditelj gotovo ni imel najmanjšega \ namena žaliti slovenskega čuta, slovenskih zastopnikov in dostojanstvenikov, so se med drugim izžrebale tudi zavarovalne police, ki jih je darovala nacijonalna vzajemna zavarovalnica kot prispevek k bali oziravrednih slovenskih in italijanskih mladenku.
Navajamo tu imena onih Slovenk, ki so deležne tega daru:
Štrukelj Ema, Kobarid; Ravbar Marija, Sežana; Čus Frančiška, Sedlo; Šulin Marija, Bovec; Pivk Viktorija, Črni vrh; Šuligoj Ana, Gor. Tribuša; Rutar Josipina, Volče; Brana Marija Alojzija, Veliki Repe-nj; Bratuš Matilda, Lokovec; Biziak Alojzija, Postojna; Majnik Julijana, Idrije; Lavrenčič Alojzija, Doberdob; Poljak Antonija, Ozeljan Sv. Mihael; Jug Josipina, Černiče; Makovec Milena, Šmarje; Colja Roza, Gabro-vica ; Kavčič Marija, Ljubinj; Fornazarič Marija Natalija, Ozeljan ; Caharija Ida Marija, Nabrežina; Cencič Sofija, Breginj; Kacina Sofija, Medana; Uršič Marija, Banjši-ca; Furlani Marija, Prevačina; Rebek Viktorija, Ajdovščina; Volk Ljudmila, Solkan; Bandelj Valerija, Dutovlje,
Nacijonalni vzajemni zavarovalni zavod je hotel s tem pokazati tudi svojo naklonjenost slovenskemu prebivalstvu v Julijski Benečiji, za kar so mu prizadete tudi lahko hvaležne.
Dogodki v Tinjanu in Karnici. —
Generalni civilni komisariat za Julijsko Benečijo je izdal o bojih in požigih v južni Istri sledečo objavo: «V pondeljek okoli petnajste ure se je podala skupnina vodnjanskih fašistov, sestoječa iz 14 oseb, v vas Krnico, ki spada k vodnjanskih občini. Fašiste, ki so prišli na volilno agitacijo, je napadlo sto in petdeset oboroženih kmetov hrvaške narodnosti. Izmenjali so se streli in premagani fašisti, ki so imeli dva ranjenca, so poiskali zavetje v prostorih orožnikov. Kmetje so obrnili orožje proti poslopju in prisijili tako orožnike, da sežejo po orožju. Oddelki, ki so hiteli takoj na pomoč, so našli na nekaterih cestah ovire. Nastali so spopadi, v katerih so bili ranjeni trije vojaki. Eden izmed vojakov je pozneje preminil.
Zapovrstijo so prihajali na lice mesta vojaki, ki so se bližali Krnici po morju in na tovornih avtomobilih. Sodelovalo je 200 mož pehote, ki so zasedli vas in začeli skupno z orožini čistiti kraj. Oboroženi kmetje so se umaknili v bližnja polja.
Med tem so dospeli fašisti v vas Šegotiči. Padli so zopet streli. Da bi se maščevali, so v jutranjem svitu sežgali, fašisti na več mestih naselbino. Sežgala se je tudi kaka
hiša v zapuščeni vasi Vareški. Vendar je javno oblastvo brzo poseglo j vmes in posrečilo se mu je, da je tu in tudi drugod onemogočilo na-daljna maščevalna dejanja.
Tekom dneva se ni pripetil noben drug dogodek.	*
Ugotavljaje se krivci in zapirajo se povzročitelji dogodkov. Povsod nastaja polagoma mir.
V puljskih bolnišnicah ležijo tri ranjenci. Dva se nahajata v težkem stanju».
Menimo, da bi bilo odveč, ako bi se tudi mi spuščali v podrobnosti isterskih dogodkov, ki so dosegli obliko prave ustaje.
Protagonisti so bili zopet nacionalisti. Uzrok je bil hitro najden in navidezno imati obe voju-joči se stranki pravico na svoji strani. Po našem mnenju imajo taki izbruhi nasilja staro ozadje in globoke korenine.
To je posledica one neumorne politikč, ki čili za tem, da zmaga vsaka stranka nacijonalizma na celi črti. Nikdar tako jasno kakor danes je postavljena na laž trditev »Edinosti«, da priznavajo Slovenci v Julijski Benečiji »dovršeni čin», potem ko je bila podpisana rapal-iska pogodba.
Jako kratkovidni morajo biti ljudje, ki misijo, da nastopijo take stvari «kakor bi odrezal«. Razjarjeno narodno čustvo deluje seveda naprej in gospodje, ki vodijo politiko menda ne ulivajo baš olja na ta ogenj, ker jim to ne kaže, kajti v tem slučaju bi se morali pridružiti gospodarski politiki »Goriškega Slovenca«. Tega pa za nobeno ceno ne nameravajo storiti, dokler sumijo, da masa ne stoji za »Goriškim Slovencem«.
Posledica temu je silna napetost med obema narodoma in ni tudi predvidevati, da bi prišlo skoraj do kakega pomirjenja, ker niso še porabljene vse eneržije.
Dosledno temu mora biti ozračje bojevito, mi vsi pa trpimo pod tem pritiskom in plačujemo z žrtvami, ki bi si jih lahko prihranili.
Upravitelj in urednik: Karol Julii. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Zobozdravniki fiteljč
Dr. STINER V. C. HANSEN
itt GORICA =
Corso Vitt. Em. UL št. 34, I. n.
ordinira 9—12 - 2—16 - ob praznikih 9—12. -
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
flgtndje:
Ajdovščina, fljdlo, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormin, Trii*.
Depoziti - posipUa^odračmi
Brezplačna emisija bančnih naKazov, so vporabljivi po celem Kraljestvu
T:	■	i [	-	____